Stanovske organizacije in državna uprava. (Iz uradniiških kroeov.) Nezadovoljni smo z razmerami v državni iroravi. Vsepovsod vse zabavlja čez korupciio in partizanstvo. toži. da se poffrezamo v materializmu. prav vsak se čuti ROklicaneea h kritfki. a nikdo np začenia s kritiko pni sebi. Nikdo ne čuti neskladnosti v tem. ako sam hodi po naoačnih potih pa se hkrati navdušu.ie za komodtie ideale. ki mu ne nalae-aio nofoenih žrtev, se opa,ia ob ne'kem nezdravem radikaliz.mii in nričakuie. rla nas reš: kak iDolitični deus ex machina. Lastnih ffrehov ne vidimo samo z »visoko« politiko se pečamo. a ne pomišliamo. da ie zdrava uPrava rezultanta mnoeoterih sil. Vidimo samo strartke. vse otičakuiemn od strank a one niso — hvala Bos?u niso — edini javni .in edini politioni činitelj. Svo.io pomembno vloeo iŁralo v iavnem ž'ivlieniu tudi še drugi činitelii. Ne veriamem. da bi sp našel kalk politični naivnež ki bi si obetal r>d katerekoli stranke. da nam prinese zdravo. nepristransko uroravo in temeliito izboliša sedanfe razrnere In vendar je dobra uprava temeb in hrbtenica vsalke države. Kdor pravi, da io liubi in se ponaša s svoiim naoionalizmom in 'Ratriotizmom. ie tudi dolžan. da razmiišlia o ioot b in sredstvih. ki vedeio k ozdravlieniii sedaniih razmer. Ako bomo orepuščali državliansko vzeoio zpoIi političnim strankam bomo zamani čakali na kak resen nreokret. Ne samo stranke, tudi druei činitelji nosilo svoi več''i ali maniši delež odeovornosti na razmah v državi Ne da bi koliekai nadcenieval po>mena in moč; sta" novskib oreanizacii državnih nameščencev trdim da vršiio Iahko nrav oomembno vIoko ori prizadevan.iib Ro iztreblieniii ipart';zanstva in korupciie v unravi. Mnoeo lahko storiio za državliansko in i>olitično vzeoio svoiib članov. za podvijj stanovskp in služben« morale. Nihče ne more utajiti. da se ie dub matenialfzma med državnimi namešeenci razpasel ne samo po krivdi strank da se sami kai rarlc zatekaio po Droteikciio k strankam. da celo sodeluieio pri političnih perseikuci.iah lastnih tovarišev. iih kipodrivaio s ¦oomočin ipolitične stranke ter sami na stežai odpirain vrata nartizanstvn in korupciii \r imravi. Ni neoprav.;čena boiazen. da se bodo pri nas razmere v upravi še Poslabšale. ko se starejša eeneraciia irradništva popolnoma umakne mlaiši. Stanovske oreanizaciip čaka baš v nogledu na mlaiše članstvo velevažjia vzgojna nalosja. Ne bo s-cer sama ustvarila preokreta. a brez dvoma lahko na svoi način dosti pripomore k ozdravlien.iu razmer. Stanovska ^avest lahko postane iaka konstruktivna sila. ako se iavlia v krepki zavesti članstva, da posameznik odeovar.ia za svoie iavno iti drueo delovanie stanu v celoti. ako se iavlia v pravi kolegiialnosti in PoKtični. strpliivosti napram stanovskemu tovarišu. akočlanstvo navaia k spoznan.iu. da ie vestnost v poklicu prva nacionalna dolžnost. Akp oruantzaciia stanovsko zavest in solidarnost v tem smisln proeramatično eoji. ako izrablia v ta namen vsa razpoložliiva vzeoina sredstva in oostopa z vso doslednostio in stroeostio sc ii mora posrečiti da dviicnp stanovsko d^sciplino na tako višino. da bo lahko z nekrm uspehom paraliziraia razl^raialiočtt vpliv političnih sil na upravo. Kjer pa se teh svoiih naloe iip /aveda, 'kier ii ip pol.tična stanovska in službena morala v lastnih vrstab deveta brlea. kier sp celo sama udin.ia polltičnim strankam. tam seve o nienem vziroineni pomenu 7. nacionalneua in dr^^vneea vidlka ne more biti več eovora Svoje naloee v označvni smeri more stanovska orean^zaciia le vršiti. ako varuie na vse strani svo.io popolno neodvisnost \n politično nevtralnost. ako se zaveda mei svoie politične moč; in si ne stavlia naloe. 73 katere ni poklicana Le tedai io bo tudi vsa politična tavnost priznavala kot rei3r€zfntantko cele^a stanu in bo organizaciia lahko ob vsaki politični konstelaciii z usnehom zastopala nieeove interese. Kakor hitro Pa spreiema v svoi proeram cihe. naloee in ideie. ki ne morejo foiti skupn: vsem članom in s kateriimi se postavlja v nasprotstvo s katerokoli stranko. izgublja svoi funkcionalni pomen kot nekak poHtični reeulator v državi. preneha biti ipolitični faktor zase. žrtvuie stanovske interese političnim cil.iem iri oostane privesek političnih strank. Popolnoma vseeno je, ako potem povdaria svoio formalno neodvisnost od politične stranke. Ako ie spreiela njeno poHtično ideoloeiio kot svofo irt sp postavila s tem v nasprotstvo 7. drueo stranko ie postala strankarsko - oolitično opredeliena organizaciia. izgubila ie pravico nastoipati v imenu celeea stanu in nolatična iavnost se prav malo zanima za to. ali ie formalno neodvisna ali ne. Taka stanovska organizaciia deluie strankarskiin vplivom na upravo naravnost v roke in tozlo le še pospešuje. Kdor smatrazdravo. nepristransko upravo kot živliensko potrebo države. mora ^ato smatrati strankarsko usmerieno stanovsko oreanizaci.10 državmesra uradništva naravnost kot politično zlo. Ne elede na to. pa ie tudi z realnopolitičnesra stališča sikraino kratkovidno in neodgovorno oočetie. spravliati usodo stann v odvisnost od usode kakeea političneca režima ter stanovski oreamzaciii naprtiti naloge. za katere ie poklicana oredvsem oolitična stranka Razmer.ie državneea nameščenca naoram državi je razmerie deloiemalca napram d-elodajalcu. Ce se teea razmeria zavedamo se bomo zavedali v orearozaci.ii tudk kako daleč seea niena deianska moč. Nadcenievanif, tastne moči. vmešavanie v zadeve. ki iih stanovska argfanizaciia ne more rešiti vede samo !k brezsmiselnemu trošeniii orafanizačnib sil, dela meno stanovsko politiko neresno in nedosledno. Moč oreanteaciip iV v tem da s*» tiaslania m> yakon. ria \ma /a seboi vse lav~ no mnenie. da se lahkn istoveti • stanom kot taklm da ima svoie člane takn disciolinirane da bo vsak v svoU stranki zastoDal Dredvsem niene procramatične rahteve. Ponavliam • stanovska oreanizacija, varujoča svojo ooilitično nevtralnost, vzeajaioča svoie članstvo k oravi stanovskl zavesti 'in disciipllinji. lahko vrši velepomembTio oolitično-vzeodno nalouo in postane labko naibolfša opora dobre, nepnistranske državne iiPrave ki io želimo vsi, ki nam ie usoda države. nieria rast in moč pri srcu. Destruktivnn delo vršiio vs! on«. ki v svoii Dolitični strasti Dodreiaio stanovske friteresp kratkovidn; stratikarski nolitiki ki zanašain v stanovskfv orcanizaciio sporna Dolitična načela. in vureeaio v strankarske namenp ter oovzrnčaio ceoltenie stanovskih oreanizaCH 'a|| zabraniuieio niih združitev. To so naibobši pomaefači korupciiojiistov. O niih bi se dalo napisati poslavie o patriotizmu, ki ie drusačen v teorui. drueacen v praksi.