PRORAČUN SPREJET-NIČ ZA ŠN UMRI V SOSEDNJI OBČINI, NAŠA JE PREDRAGA ASFALTNI MEŠALEC VZNEMIRIL PLANINČANE O JURJEVANJU '98 LUCIJA ZALJUBLJENA V PODVOZ BREZPOSELNOST NI MORA? (HBd BIOH Šentjur fTrErL.:7-zi'3-'095 Se priporočamo! ^Pizzena €MNI BAMON Vsak dan od 11.-20. ure in ob nedeljah ter praznikih od 17.-20. ure DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL.: 74 T 445 poštnina plačana pri pošti Šentjur 35IQ 30 letnici clesUov«*rigai «xpx-izm-Ja Ifuscllco Igro F- S. FINŽGARJA DIVJI LOVEC V petek, 12.6. 1998 ob 21. uri v soboto, 13.6. 1998 ob 21. uri v nedeljo, 14.6. 1998 ob 21. uri V kulturnem domu ŠENTVID pri PLANINI Prodaja vstopnic ono uro pred predstavo! Čistimo vse vrste oUai in tkanin EKSPRES ČISTILNICA IN miNICA 'MACKOHeiC C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR ____ Telefon: 063/740-085 — Naslednja številka Senfluiskih novic izide v torek, 23. junija 1998 V____ J Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, kije vračunan v ceno. Naslova uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur; D. Kvedra 11, Šentjur. Telefon: 743-561, 741-500. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-603-37277. Šentjurske NOVICE OBČINSKA POLITIKA Občinski proračun sprejet Na zadnji seji Občinskega sveta je bil brez večjih težav sprejet predlog proračuna. Sprejet je bi celo soglasno. Znaša 1072 milijonov SIT. Naj večji porabnik so družbene dejavnosti (šolstvo, kultura, šport...), ki porabijo 379 M SIT. Za občinsko upravo in KS gre 119 M SIT, komunalo in ceste 179 M SIT, stavbna zemljišča 94 M, stanovanjsko gospodarstvo 42 M, kmetijstvo 18 M in za investicije 222 M. Med investicijami spet največ vzamejo šole ( Hruševec 43, Prevorje 30), nekoliko manj komunala (70M) in ceste (37M). Proračun je razmeroma skromen, saj je realno celo za 6% manjši od lanskega, če upoštevamo inflacijo in premestitev nove postavke Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Svetniki s svojimi amandmaji na predlog proračuna, ki ga je pripravila uprava, niso bili preveč uspešni. 500 000 SIT so namenili za obnovo kapelic pri Sv. Križu (amandma Ivana Tovornika, SKD), Dramlje so dobile pogojnih dodatnih 5 M za vodovod (če bo postavka prišla iz “demografije”), Oselje odškrnil civilni zaščiti 800 tisočakov in jih dal gasilcem, LDS je odvzela 10M šentjurskemu vodovodu (iz Hrastja) in jih namenila slivniškemu vodovodu in vodovodnim projektom za Loko, SDS je izborila 5M za izgradnjo novih stanovanj, končno pa je uspel tudi Mestinšek, ki je izboril dodatna pogojna (če bo rezerva) 2 milijona SIT za vzdrževanje šolskega prostora. Od sprejetih amandmajev je največ zmede naredil amandma LDS, ki je odprl novo delovišče na vodovodih v Slivnici in ogrozil priključek Šentjurja na vodovod Hrastje. Cela vrsta drugih amandmajev je pogorela. Erjavcu (ZLSD) so propadli štirje amandmaji (1 M za vrtnarje na Kmet. šoli, 1,3 M za urejanje mestnega jedra, 2 M za dograditev Knjižnice in IM za nabavo knjig). Tudi Šentjurske novice so ostale praznih rok (ponujen je bil zakup dveh strani časopisnega prostora po polovični ceni). Od 24 svetnikov jih je 10 glasovalo za ŠN, proti je bil le Simon Zdolšek (SKD), pokopali pa so nas krščanski demokrati, ki so se večinsko vzdržali glasovanja. Okvirne značilnosti letošnjega proračuna so poleg skromnega skupnega porasta relativno visok porast sredstev za družbene dejavnosti (+ 13%) in investicij v družbenih dejavnostih (+50%), precejšnje zmanjšanje sredstev za gospodarstvo ( - 14%) in investicije v komunali (- 20%) ter le skromen porast sredstev za ceste (+ 2%). Med investicijami so poleg odplačevanja dolgov za pretekle gradnje (70M ) znatnejše še postavke za OŠ Prevorje (30M), vodovod Hrastje (20M), vodovod Dramlje (15M) in Dom upokojencev 13,5 M. med cestami je največ dobila cesta Proseniško - Dole (20M). Takoj po izglasovanem proračunu so svetniki glasovali še o predlogu Artnaka (LDS) in Erjavca (ZLSD), da se odpovejo eni sejnini v korist nabave knjig v Kjižnici. Bil sem edini, ki je nasprotoval temu “kozmetičnemu” predlogu. Če Občina hoče res pomagati Knjižnici, lahko to stori le z močnejšo proračunsko postavko in ne s takšno reklamno potezo. Pobude in vprašanja Čoki (SKD) je predlagal, da se pripravi odlok za preimenovanje šol. Šola v Hruševcu naj bi se imenovala po Malgaju, šentjurska šola pa po Gustavu Ipavcu. Artnak (LDS) je zahteval ureditev prometne signalizacije na vseh cestah, vključno z omejitvami glede na osne pritiske, predlagal še, da naj bo naslednja seja OS na Kalobju, zahteval odgovore na še neodgovorjena vprašanja in nasprotoval predlogom (Zatler, SDS), da se z občinskimi ukrepi omili rigoroznost novih cestnoprometnih predpisov. Zahteval je tudi, da se ugotovi, da je odsek ceste Črnolica - Gorica neuporaben ter zagrozil, da bodo občani tam sami ukrepali. Erjavec (ZLSD) je predlagal, da naj bosta KS ceneter in KS okolica ločeni volivni enoti, Koprivc (SLS) pa, da inšpektorji ukrepajo v zvezi z črno gradnjo asfaltne baze v Planinski vasi. Nov odlok o prispevku za investicijska vlaganja v odstranjevanje odpadkov Občinski oddelek za varstvo okolja (Marija Rataj) je pripravil osnutek odloka o uvedbi prispevka za investicijska vlaganja po predlogu Javnih naprav iz Celja, ki v Šentjurju skrbijo za odvoz smeti. Za tri leta naj bi Šentjurčani prispevali za urejanje deponije v Bukovžlaku 1060 SIT na m3 odpadkov, oziroma 5.2SIT na m2 stanovanjske ali poslovne površine. Kljub temu, da so vodilni iz JN Celje prišli na sejo z lepim reklamnim TV spotom o delovanju deponije, je bila razprava, tako kot vedno, kadar gre za odpadke, kar težavna. Kovač (SDS) je predlagal, da v Šentjurju resno razmislimo o strategiji ravnanja s svojimi odpadki, saj gre za velike denarje, ki gredo v Celje, nam pa še vedno ostajajo množična divja odlagališča. Odlok je kategorično zagovarjal le Zupanc (LDS): če hočemo v Evropo, moramo plačati. Nekoliko se je razjezil Zatler (ZLSD), ker JN našim občanom pošiljajo nesramne pogodbe. Zdolšek (SKD), Mastnak (LDS) in Koleša (LDS) so JN pohvalili in z določenimi zadržki podprli sprejetje odloka. Najbolj kritičen je bil Maruša (SKD), kije na koncu tudi dosegel, da bo odlok veljal samo eno leto, JN pa morajo v tem letu tudi preiti na zaračunavanje odvoza odpadkov po volumnu. Zahteval je tudi (tako kot Koleševa), da Občina takoj nastavi komunalnega inšpektorja, sicer bodo odvoz odpadkov še naprej plačevali le nekateri. Malgajeva rojstna hiša in Ferležev mlin bosta kulturno zgodovinska spomenika. Odlok je predlagal vodja oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti Peperko. Zakaj se je s tema odlokoma tako mudilo, da jih je OS moral sprejemati na vrat na nos, ni vedel nihče povedati. Zlasti okrog rojstne hiše F. Malgaja, ki menda v arhitekturnem smislu nima nič več skupnega s tem našim slavnim rojakom, seje zapletalo, saj menda zadeve tudi z lastništvom niso čiste. Po seji je bilo celo nekaj slišati, da gre bolj za vezano trgovino občinske uprave z enim izmed vodilnih Gradisovih ljudi, kot za vsebinsko potrebo po varstvu te hiše. V razpravi se bi kmalu hudo razjezila tudi predsednica Osetova, ker ji je Maruša očital, da ne ve, kdo je bil Malgaj. Na koncu sta bila oba odloka sprejeta kot osnutka in se bo razprava o njiju končala na naslednji seji. Seja je bila prekinjena ob 21. uri. _ „ POD DROBNOGLEDOM OPOZICIJE Šentjurske NOVICE ____________ ne čakaj na maj V gornjem naslovu so v prispodobi izražene sanje, ki jih je potrebno enkrat tudi plačati. V lokalni skupnosti preveč sanjamo o tem, kar bi že moralo včeraj biti. Zato bomo račune predrago plačali jutri. Proračun je naravnan predvolilno. Predpraznično vzdušje v Šentjurju je krasil velik dogodek, predvsem za hrušovljane. Iskreno jim privoščim ponovno vzpostavitev njihove stoletne poti. Zanjo so še najbolj zaslužni oni sami. Če si nekdo tako močno nekaj želi, potem se to mora uresničiti. Toda trenutek soočanja z realnostjo po tem nedvomno zgodovinskem dogodku šele Pride. Podvoz bodo morali Šentjurčani, vključno s hrušovljani drago plačevati nekaj dolgih let. Ali pa jim bo moral na pomoč čez čas priskočiti občinski proračun. Drugi del podvoza je bil, kot je znano, *e z manjšim deležem zgrajen iz neposrednih sredstev občinskega proračuna, čeprav seje prav okrog tega deleža vrtelo največ razprav y občinskem svetu. Približno polovico sredstev za drugi del podvoza je prispeval Sklad stavbnih zenljišč, v imenu katerega je z blagoslovom občinskega sveta ali brez odločal njegov upravni odbor, sestavljen iz sedmih ljudi. In prav ta delež bodo morali krajani Šentjurja vračati skozi prispevke, ki jih plačujejo za stavbna zemljišča in katera bodo zato manjkala marsikje drugje v Šentjurju. Dejstvo je namreč tudi to, da bi šentjurska obvoznica lahko bila zgrajena že veliko prej. Brez visoke cene, ki jo je za ta projekt morala Plačati občina. V okviru tega bi moral biti zgrajen tudi podvoz vsaj eno leto prej kolje bil. Zadnja etapa izgradnje podvoza tako ne bil del pod cesto, ampak pod železnico. Kajti železnica seje v resnici zadnja odločila za sodelovanje v projektu po tem, ko bi moral biti podvoz pod cesto že končan. Le ta bi se moral vsaj v osnovnih potezah graditi skupaj s obvoznico. Tako smo prišli do bistva problema. Odraža se v odločenosti sedanjih oblastnikov izpred nekaj let, da se podvoz sploh ne bo gradil. Sicer ne bi bilo potrebno številnih aktivnosti samoorganiziranih krajanov, iniciativnih odborov v gostilni Pod Rifnikom in množičnega shoda pred Bohorjem, na katerem župan in njegovi še niso bili odločeni ali bi zagriznili v svojo kislo jabolko. Kar so tam povedali, so naredili pod pritiskom množice. Seveda si sedanja vodilna občinska elita skuša svojo napako, ali pa napako svojih predhodnikov, kar ni pomembno, pripisati kot zaslugo. To je trik pred volitvami, ki ga bodo volilci slej kot prej uvideli. Ne gre Pozabiti, da so nekateri, sicer danes oklevetani in celo osovraženi •judje v Šentjurju, na prelomu sistema v začetku devetdesetih, po dolgih letih dogovorov imeli s strani pristojnih ljudi iz Ljubljane odobreno realizacijo projekta obvoznice, ki bi jo v celoti financirala država. V okviru tega bi svoje mesto našel tudi podvoz. Žal stvari niso šle v realizacijo zaradi osebnih razlogov ljudi v Šentjurju, ki se rned sabo iz prestižnih igric, kdo bo za kaj zaslužen, očitno niso 'ttogli prenašati, kar je Šentjur že velikokrat drago plačal. Konkretni akterji tistega časa so med nami in prav zanimivo bi jim bilo Prisluhniti. že merimo uspehe, je zato z istim metrom potrebno meriti tudi uapake. Bojim se, da bo žal bilanca za marsikoga negativna. Zato naj zasluge za narod piše zgodovina, ne pa dnevne politične potrebe tega ali onega politika. Še posebej, če je to blizu volitev. Kajti imanentno politiki je, da sadi rožice, za kar pa je mesec maj menda najbolj Primeren. Drugi eklatanten primer majskega navdiha za svetlo prihodnost, je letošnji sprejem občinskega proračuna. Že samo sprejemanje je spremljalo nekaj nenavadnih elementov. Sprejemati smo ga pričeli lani decembra. Kljub temu, da se okrog njega daljša obdobja nismo pogovarjali, je bil očitno interes predlagatelja (urada župana) in njegovih pomagačev, razpravo in sprejemanje zavleči v mesec maj. V proračunu je jasno opredeljena tudi postavka gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki jo v veliki meri polnijo občani iz naslova prispevka za stavna zemljišča. Podpostavka opredeljuje tudi podvoz Hruševec v višini petnajst in pol milijona tolarjev. Ločeno pa je opredeljen še proračunski prispevek za podvoz Hruševec v višini sedem milijonov tolarjev. To pomeni skupaj dvaindvajset in pol milijona tolarjev. Omembe vredna je tudi nova postavka sakralni objekti v višini enega milijona tolarjev. Le ta se bo razdelila za pomoč pri obnovi zvonika cerkve Sv. Helene v Javorju in kapelice na Planini. Zanimivo je to, da so nujo za predlaganje take postavke uvideli v liberalnem delu občinskega sveta, da pa je krščansko ljudska naveza zavrnila višjo opredelitev te postavke za dva milijona tolarjev na račun manjše odškrnitve dela postavke za kmetijstvo in razvoj podeželja. Tako bodo nekateri pomembni sakralni objekti še naprej pred našimi očmi propadali, kljub njihovi ne le verski, ampak predvsem umetniški vrednosti, ki jo nosijo in je pomemben del podobe ter identitete našega podeželja. To je še eden dokaz, da omenjena politična opcija v občini nima primernega programa razvoja podeželja in turizma. V našem okolju umetno protežira neprimerne metode žvljenja na podeželju, ki nas zastrupljajo, in samo še pospešujejo njegov propad. V podobni situaciji so tudi vsi proračunski porabniki, ki jim država predpisuje merila, ki pa jih občine niso dolžne spoštovati. In če bi to spoštovala naša občina, bi v glavnem proračun razdelili po merilih za šole, gasilce, šport, kulturo, izobraževanje, itd. Za invensticije drugam ne bi skoraj nič več ostalo, ker občina ni bila uspešna pri pridobivanju sredstev iz drugih virov izven samega proračuna, npr. od države. Letošnji občinski proračun je zato en sam kompromis, ali grobo povedano predvolilna manipulacija. O tem, da bi z njim zasledovali kakšno vizijo, je že zdavnaj prepozno. Tako proračun ne predstavlja nobenega kolača, ampak truplo, okrog katerega hodijo mrhovinarji, ki se bodo nato šopirili pred letošnjimi volitvami. Zato porabnikom proračuna, kar smo na nek način vsi občani, velja priporočilo: prihodnjič ne čakajmo na maj! Jože Artnak Akcije Rdečega križa Ob tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja je Območna skupnost RK izvedla več akcij. Poleg rednih občnih zborov v vseh krajevnih organizacijah RK so največjo pozornost posvetili šolskim organizacijam. Na svečan način so v podmladek RK sprejeli preko 200 prvošolčkov, začeli so akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za izgradnjo otroškega letovišča na Debelem rtiču in za subvencioniranje letovanja socialno ogroženih otrok ter akcijo zbiranja oblačil. Pozivajo vse posameznike, ki želijo pomagati, da pokličejo na telefon 741 096 ali pa se oglasijo na sedežu OZ RKS v Šentjurju. Šentjurske NOVICE - • ^ -r ■ ■ V-"-.- ^ .. AKTUALNO ■HBHPHi ~ Šent|urskq KTV dela na črno Zadrege s šentjursko KTV so se vendarle za malenkost premaknile z mrtve točke: 21 občanov je v četrtek, 14. maja, ustanovilo Društvo za zaščito naročnikov KTV, Urad župana pa je pisno odgovoril na zahtevo socialdemokratov v Občinskem svetu in iniciativnega odbora tega društva, da se zadeve razjasnijo. G. Jerovšek se še naprej dela “francoza” in ga ni niti slučajno ni nikjer na spregled. V županovem odgovoru je zapisano, da Občina s KTV ni imela nobenega opravka in zato tudi nima do nje nobenih pravnih obveznosti. Vse, kar seje dogajalo, seje dogajalo na KS. Na KS so dali Jerovšku soglasje za polaganje kablov v plinovodne jarke, KS pa naj bi se tudi odločila za njegovo ponudbo. Kot seje že prej domnevalo. Ves electronic nima nobenih dovoljenj, niti koncesije in dela takorekoč na črno. O tem, da je g. Jerovšek menda ukinil Ves electronic in pričel delati z drugo firmo, na Občini nič ne vedo. Bolj spodbuden je le zaključek, kjer urad župana vendarle ugotavlja, da je Občina zainteresirana, da se ta problem reši v korist občanov, da bo sklicala sestanek z g. Jerovškom ter v primeru, če bo ogroženo delovanje KTV Šentjur, tudi poiskala možnosti za prevzem omrežja. Na ustanovnem zboru Društva za zaščito naročnikov KTV Šentjur je bilo vroče. Med prisotnimi je bil samo g. Ivan Cmok iz Šentjurja prepričan, da Jerovšku nimamo kaj očitati, kajti brez njega ne bi imeli KTV, in če je kdo kriv za zmedo, je to samo Občina, vsi drugi so bili do Ves electronica precej bolj neprizanesljivi. Budiševa je povedala, da imamo v Šentjurju najdražjo KTV v državi, da jo je g. Jerovšek postavil v celoti z denarjem naročnikov, kijih je takorekoč speljal na tanek led in jih ogoljufal. Naročniki so mu praktično dali avans v višini 1270 DEM, on pa jim je na ta avans celo zaračunal obresti. Sedaj naročnikom zaračunava vnaprej vzdrževanje sistema, cena je spet rekordna v državi, ob vsem tem pa je napravil velike dolgove pri Slovenskih plinovodih in verejetno tudi pri Turnšku v Celju, kjer dobiva signal, in tako resno ogroža delovanje vsega sistema. G. Čretnik, nekdanji tajnik KS, je zagotovil, daje KS Jerovšku le dovolila polaganje kablov v plinovodne jarke, s tako visoko ceno pa se on nikoli ni strinjal. Marija Rataj z Občine, vodja odelka za urejanje prostora, je zagotovila, da Občina z Ves electonicom ni izvajala nobenega projekta, le pozivala gaje k zakonitosti, na kar se pa on ni odzival. Gospa Ratajeva je že kmalu po začetku sestanka morala sestanek zapustiti zaradi drugih obveznosti, tako, da v nadaljevanju ni bil prisoten nihče z Občine, kar je prisotnim dalo še bolj misliti, da se Občina še sploh ni resno soočila s problemi KTV oziroma Občinarjev zaradi težav s KTV glava sploh še ne boli. Predsednik Sveta KS mesto Cveto Erjavec je poudaril, da je KTV tudi naloga KS, predstavil je nekaj dokumentov v zvezi z dogovori z Jerovškom, ki pa so samo dokazovali že prej povedano. Menil je, da društvo ni prava oblika in predlagal, da prisotni ustanovijo le gradbeni odbor KTV, ki naj bi vodil vse nadaljne aktivnosti. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali še Slatinšek, Arzenšek, Cmok, Hus, Zalokar, Šmidt in drugi, so se prisotni odločili, daje vendarle društvo prava organizacijska oblika za organizirano uveljavljanje KTV interesov, Izvolili so upravni odbor ( Marija Budiša, Robert Maruša, Gojko Šmidt, Jože Zalokar in Franc Kovač) in ga pooblastili, da uredi registracijo društva ter zastopa interese naročnikov KTV. Glavna naloga društva naj bi bila posredovalna oziroma stimulacijska vloga pri urejanju problemov KTV, ki naj ga v pretežni meri prevzame Občina. Prisotni so tudi vztrajali, daje postavljena cena 1270 DEM nerealna in zahtevali, da del te vsote Jerovšek prizna kot lastninski delež na kabelskem sistemu ali pa ga odračuna od mesečne naročnine. V kolikor na prizadevanja društva ne bo ustreznih odzivov, se bo društvo poslužilo tudi drugih metod, na primer kolektivnega odklanjanja mesečne naročnine. Na Upravni enoti smo pri g. Frecetu in Oberžanu zvedeli, daje Ves electronic kot firma registriran, da pa zahtevane dokumentacije za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za KTV omrežje nikoli ni dostavil. Njegovo nezakonito početje je v pristojnosti inšpekcijskih služb. Na inšpekcijah ni bilo moč najti pristojnega inšpektorja, kot pa vse kaže inšpekcije v treh letih še niso opazile, da Ves electronic dela vse po “kavbojsko”. Navsezadnje pa je slednje morda še najbolj praktična rešitev, kajti sicer se bi prav lahko zgodilo, da bi ena od inšpekcij ugasnila šentjursko KTV in bi potem trajalo spet najmanj 3 leta, da bi ponovno prišli do signala. Prav na to možnost so nekateri prisotni tudi opozarjali in svarili pred premalo domišljenimi akcijami Društva. RK. SDS ima končno svojo pisarno Po osmih letih demokracije se je končno uspelo prvi izmed strank slovenske pomladi, ki so nesporno najzaslužnejše (stare strukture pravijo: krive) za spremembo družbenega reda, dokopati do svojega prostora in telefona. V nasprotju s strankami kontinuitete (ZLSD, LDS) ki so zadržale prejšnje za šentjurske razmere dokaj razkošne pisarniške prostore svojih pravnih predhodnikov (Zveze komunistov, SZDL in ZSMS) v “Rdeči stavbi”, imele sojih toliko, da so jih dajale tudi v najem, so bili socialdemokrati prisiljeni vse do letos svoje poslovanje “skrivati” po zasebnih stanovanjih. Zdaj so se odločili, pa naj stane, kolikor pač stane, in najeli skromen pisarniški prostor v 2. nadstropju bivše stavbe Bohorja. Vabijo Vas, da jih pokličete na telefon 741 118 ali pa jih obiščete in poklepetate z njimi o dogajanju v občinski in državni politiki. V pisarni bodo zagotovo vsak četrtek od 18. do 19. ure. F. L Znan prvi kandidat za županske volitve Predsedstvo 00 SDS Šentjur se je na svoji seji dne 15. maja dokončno odločilo, do bodo šentjurski socialdemokrati na jesenskih lokalnih volitvah nastopili s svojim kandidatom za župana. Precej dolgo so omahovali ali naj bo to sedanji predsednik Franc Kovač ali pa podžupan Oto Pungartnik. Zlasti člana predsedstva s Ponikve Fatur in Gajšek iz Šentjurja sta menila, da je ugled Kovača kot nekdanjega odstavljenega predsednika prve demokratične občinske skupščine močno omajan in da ima več možnosti Oto Pungartnik. Odločilo je večinsko mnenje, da je prav, da se predsednik stranke kandidira za najodgovornejšo funkcijo v občini, saj s tem tudi stranka dokazuje svojo resnost. Nič manj pomembno tudi ni bilo dejstvo, da je telefonska raziskava javnega mnenja pokazala, da ima Kovač realne možnosti najmanj za uvrstitev v drugi krog županskih volitev. O volivnem programu se bodo odločali naslednji mesec. F. Pešec —- AKTUALNO Šentjurske NOVICE .. 1 Asfaltni mešalec Je razburil Planinčane Tudi v Šentjur so pricurljale alarmantne vesti: v Planinski vasi raste asfaltna baza, in to brez slehernega dovoljenja. Ogroženi so okolje, lepa narava, zdravje ljudi in živine. Občina pa nič! Sejejo na krajevni skupnosti, ljudje protestirajo, zbirajo podpise. V roke m' je prišlo tudi protestno pismo z 51 Podpisniki. Zaskrbljeni so za svojo usodo, s težkimi besedami obtožiyejo svojega sokrajana in Občino. Najprej sem zavil v Planinsko vas. Na ovinku na začetku vasi stoji ob nekdanji strojni lopi, stisnjena ob breg, pa kljub temu še vedno v vasi in morda le 70 m od Perčičeve domačije, mogočna mašinerya. Ni še pripravljena za delo. Martin Perčič: “Obupan sem. Poglejte, kaj so mi naredili! Z golimi rokami sem Postavil to hišo in hlev, zdaj bodo pa uničili m°jo družino in živino z ropotom, prahom in bogve še kakšnimi strupi. In vse je Postavljeno brez vsakega dovoljenja. Protestiral sem na KS, Občini, pri Mirku Kovaču, prosil, zdaj pa ne vem, kaj naj še naredim. Svojega doma nisem pripravljen zapustiti." Naslednja postaja je bila pri podjetniku Mirku Kovaču, lastniku prvega zasebnega asfaltnega mešalca v Sloveniji, sicer pa tudi lastniku firme “Nizke gradnje. Planinska vas”: “Vse skupaj se je res močno zakompliciralo. V ta mešalec sem vložil preko 2 milijona DEM sredstev in če ne bo kmalu začel delati, me bodo požrle obresti. Pri žalskem podjetju KOVA, ki ima licenco za proučevanje vplivov na okolje, sem dobil študijo, ki zagotavlja, da moja dejavnost bistveno ne bo ogrožala sosedov in narave, dobil sem soglasje KS, tudi ustno zagotovilo pristojnih na Občini, da se bo zadeva dala uresničiti. Seveda pa nobena večja dejavnost ni čisto brez vpliva na okolje. Toda ta gonja zoper mene je le prehuda. Pri mešalcu bo dobilo delo okrog 35 ljudi, v večini bodo to domačini, s sosedom Perčičem sva sklenila pogodbo, da mu bom povrnil morebitno škodo, pa nič ne pomaga. Bojazni sosedov Perčiča, Bohinca in Koželja, da bo asfaltni mešalec zastrupljal naravo, škodil živini in ljudem, so enostavno brez osnove. Če mi ta projekt propade, bom bankrotiral in z menoj vred bo na cesti 12 zaposlenih. Kako jc z dovoljenji? “Res je, da še nimam vse dokumentacije urejene, predvsem zato, ker na Planini nimamo prostora za razvoj podjetniške Tudi v Loki pri zusmu ustanovili Krajevni odbor SDS Na predvečer dneva zmage nad fašizmom, 8. maja, so ustanovili svoj Krajevni odbor tudi člani Socialdemokratske stranke v KS Loka pri Žusmu. Zbrali so se sicer v skromnem številu. Kot gostje bil navzoč poslanec (SDS) v državnem zboru g. Franc Jazbec, kije Pohvalil vodstvo Občinskega odbora in tamkašnje članstvo, daje prišlo do ustanavljanja Krajevnega odbora. Socialdemokratov v KS Loka pri Žusmu ni veliko, vendar so bili prisotni prepričani, da jih bo sčasoma še več, ker bodo v prihodnje delovali organizirani v svojem odboru in skušali svoje interese uveljavljati pri lokalnih organih. Novi odbor bo vodil ing. Vladimir Bogolin, njegova namestnica je gospa Silvestra Loknar. Oba sta tudi evidentirana kot kandidata za Občinski svet in Svet krajevne skupnosti. Po opravljenih farmalnostih je stekel sproščen pogovor s poslancem, ki je tudi župan Občine Štore in s predsednikom 00 SDS Šentjur, mag. Francem Kovačem. Na koncu so socialdemokrati novo ustanovljenega krajevnega odbora sklenili, da bodo organizirali piknik in skušali pridobiti v svoje vrste toliko somišljenikov, da njihove besede ne bo mogoče več preslišati. Friderik Leskovšek dejavnosti, postopki za spremembo prostorsko ureditvenih pogojev pa so obupno počasni. Objektivno ni razlogov, da vse dokumntacije do začetka dela ne bi uredil.” Gospa Marija Rataj, vodja odelka za vratsvo okolja in urejanje prostora na Občini, ste seznanjenji z dogajanji v Planinski vasi? Ali res na Planini ni primernega prostora za tašno dejavnost kot je asfaltni mešalec? “Po naših PUP ga res ni. To pa ne pomeni, da se strinjamo z lokacijo in gradnjo mešalca. Kovač je predložil študijo, ki pravi, da mešalec bistveno ne vpliva na okolje, kar pa bomo na našem oddelku po posvetu s Kovo iz Žalca še enkrat preučili. Dokler niso spremenjni predpisi o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) za Planino, je urejanje dokumentacije za mešalec nemogoče. Spremeni pa jih lahko le Občinski svet. Lahko rečem, da torej dokumentacija za to gradnjo ni urejena in da so inšpekcijske službe že ukrepale.” Kaj boste predlagali Občinskemu svetu? “Še ne vem. To je odvisno od pojasnil, kijih bomo dobili od Kove.” F. K. Artnak opominja državnega sekretarja Preglja V imenu podpisnikov zahteve za sanacijo ceste Čmolica - Lesično je Jože Artnak poslal državnemu sekretarju Žarku Preglju pismo, v katerem zahteva pojasnilo, kolikšen delež od 140 milijonov v državnem protačunu določene vsote za sanacijo te ceste bo šlo za odsek Čmolica - Gorica. Hkrati sporoča državnem sekretarju, da so ljudje zelo nezadovoljni, ker se je stanje na tem odseku še dodatno poslabšalo - cesta je postala praktično neprevozna - in jih ne bo mogel več dolgo pomirjati zgolj z obljubami. G. K. Umri v sosednji občini, pri nas je predrago Na zapis v prejšnji številki ŠN o povišanju cen pogrebnih storitev in najemnin za grobove je jezno reagiral občan J. Š. iz Šentjurja: “Povejte županu, da laže! Trdim, da je šentjurska cena za najem groba relativno visoka, morda celo najvišja v regiji. Da cene pogrebnih storitev ne odstopajo od cen v sosednjih občinah je prazen lari fari g. župana, ki se zadnje čase vse bolj zapleta v mrežo lažnih izjav. Prosim, da ŠN preverijo moje trditve in da svoje izsledke objavite v naslednji številki!” Čeprav se izjave župana, na katero je reagiral J.Š., dobro spomnim, sem jo vendarle želel preveriti v zapisniku, preden naredim karkoli. Toda glej ga šmenta, v zapisniku ni niti omenjeno, da je župan sploh kaj rekel na to temo. Ena sama božja previdnost sekretarja Občinskega sveta g. Škobetneta !? Pa seveda to ni, kajti naš sekretar zapiše v zapisnik le tu in tam nekaj od tistega, kar se mu zdi pomembno, navadno pa vedno zelo zelo malo, in je tokrat očitno prezrl kar samega župana. Nič hudega: za izjavo v ŠN stojim in sem jo pripravljen dokazovati s pričami, če bo treba. S cenami pogrebnih storitev je pa takole: cene za nejmnino grobov, izkop, zasip in prvo ureditev groba, spremstvo, in najem mrliške vežice. Najemnina grobov Najceneje si lahko grob rezervirate v Laškem - 550 SIT/m2 ( 100%). Laščanom za petami so Celjani - 571 SIT/m2 ( 103,6 %), prav solidni pa so tudi v Šmarju - 580 SIT/m2. Drameljčanom se že pozna, da so v bližini Šentjurja - 750 SIT/m2 (preračunano na družinski grob), kar da indeks 136. V Konjicah je cena 798 SIT/m2, vodimo pa Šentjurčani s 913,5 SIT /m2, kar pomeni, da smo za 61% dražji od najcenjših Laščanov. Izkop, zasip in prva ureditev groba (klasični pokop) V Dramljah vam bodo te zadeve uredili za 18 000 SIT (100%), v Šmarju za 19 000 SIT, v Laškem za 21 000 SIT ter v Konjicah za 28 000 SIT. Celjani so me tu in tudi pri nadaljnih vprašanjih odpravili brez številk, kajti gre za njihove poslovne skrivnosti. Prvaki smo spet Šentjurčani, ki smo z 29 600 SIT za 64,4% dražji od najcenejših Drameljčanov. Spremstvo, nosači in drugo komunalci odrezali nekoliko bolje in so z 18 320 SIT ( indeks 131) kar za 2680 SIT cenejši od najdražjih Laščanov. Najemnina mrliške vežice (2 dni) Laško 3700 SIT, Dramlje 9000 SIT, Šmarje 9600 SIT, Konjice 11 687 Sit in Šentjur 13 200 SIT. SKUPAJ - primerljivi podatki Šentjur - 64 770 SIT Konjice - 56 880 SIT Laško - 46 100 SIT Šmarje - 44 920 SIT Dramlje - 44 000 SIT Tako! Gospod J.Š. ima povsem prav: župan je zavedel občinske svetnike, seje zlagal, ali pa je bil tudi sam zaveden. Nesporno so šentjurske pogrebne storitve v naši soseščini najdražje in so za 26,2 % višje od povprečja. Tu pa se prava vsebinska vprašanja šele pričnejo: Zakaj smo tako dragi? Zakaj župan “drži štango” dragi službi? Zakaj zavaja občinske svetnike? Zakaj so svetniki tako zlahla “pogoltnili vabo”? Poklical sem v Celje, Šmarje, Laško, Najnižjo postavko - 14 000 SIT si lastijo Konjice in v Dramlje in jih prosil za njihove Dramlje, Šmarje in Konjice. Tu so se naši F.K. Tudi letos bodo nogometaši kosili šentjurske zelenice Mini spor, ki je lani nastal okrog pogodbe KS Šentjur center z NK Šentjur za urejanje šentjurskih zelenic, se je navzven povsem umiril. “Nogometaši" tudi letos lepo kosijo po mestu, g. Bebar, tajnik KS, pa je z njihovim delom povsem zadovoljen. Kako so zadovoljni občani sicer ne vemo, očitno pa niso povsem zadovoljni na JKP, ki jih je občina ustanovila ravno za takšne in podobne naloge, zdaj pa ne pridejo do dela. Direktor JKP Igor Gorjup: “Res je, da je bila ponudba NK Šentjur ugodnejša od naše, kar pa je tudi razumljivo, saj NK Šentjur dela takorekoč na črno. Ni registriran za to dejavnost, nima zaposlenih strokovnih delavcev in ne plačuje dajatev. Pa še kljub temu je bila njihova ponudba ugodnejša le za vrtnarska dela, ki jim jih bo menda opravljala Kmetijska šola v okviru učnih obveznosti. Če je zakon, bi moral veljati za vse.” Vinko Frece, vodja oddelka na Upravni enoti Šentjur: “NK Šentjur je lani res vložil zahtevo za registracijo te svoje dejavnosti, ker pa ni izpolnjeval predpisanih pogojev, smo njihovo vlogo zavrnili. Po mojih podatkih doslej vloge niso obnovili, zato za to dejavnost ne bi smeli kandidirati na razpisu za koncesijo, KS pa jim jo verjetno ne bi smela podeliti.” F.K. Banka Celje nagrajuje šolarje Na razpis za nagradno varčevanje šolskih hranilnic seje letos odzvalo 76 šolskih hranilnic, ki so poslale 13 661 žrebnih lističev. Štirje razredi dobijo za nagrade izlet na morje oziroma v Kekčevo deželo, pet razredov pa denarne nagrade. Med 500 nagrajenimi posamezniki je najvišjo nagrado, televizor, dobil Jure Tonkli iz Laškega. mmmmmmmmmmmmmammBmammBmmmmmmammM Iz Slivnice preko 350 m3 odpadkov Vseslovenski čistilni akcyi pod naslovom “Od izvira do morja” so se v soboto, 18. aprila, odzvali tudi v Turističnem društvu Slivnica. Kljub nekoliko slabšemu vremenu so se občani takorekoč množično odzvali na poziv prizadevnega predsednika TD Dušana Polenška: ‘Tisto soboto smo se organizirali po vsej KS. V sami Gorici se je zbralo okrog 20 ljudi, poleg njih pa še 15 članov Turističnega podmladka iz OŠ. Po vaških skupnostih so akcijo vodili predsedniki vaških skupnosti in moram povedati, da zelo prizadevno. Morda bi posebej veljalo pohvaliti le še vaščane Paridola in njihovega predsednika Jevšnika. Nabrali smo 47 ton različnih kovinskih odpadkov, ki jih je odpeljal celjski Dinos, poleg tega pa še 50 m3 različnih drugih odpadkov, ki smo jih naslednje dni odpeljali na odlagališče v Celje. Za natovarjanje in prevoze smo angažirali brezposelne delavce in prevoznika Stojana. Računamo, da nam bo vsaj te stroške pokrila Občina. Akcijo je podprla tudi KS, ki je poskrbela za jedačo in pijačo za udeležence.” Kako ste bili uspešni? Je Slivnica zdaj počiščena? “Žal še ne. Kar precej še imamo divjih odlagališč. Ne bom jih našteval, kajti lastniki zemljišč in tisti, ki odpadke odlagajo v naravo, se največkrat niti ne zavedajo, kakšno škodo delajo sebi in naravi. Cilj te naše akcije je bilo tudi osveščanje občanov in moram reči, da je prav ta del akcije ohrabrujoč. Menim, da bo v Slivnici odslej lažje skrbeti za čisto okolje.” F. K. Smetišče pri Emu spet raste Ni še dolgo, kar smo po vsej občini hiteli s čistilnimi akcijami in takrat je tudi izginilo divje odlagališče smeti pri Emu. Pa ne za dolgo. Iz malega kupčka je tamkaj spet zrasel velik kup, ki je iz dnea v dan večja šentjurska sramota. G. Gorjup (direktor JKP), kaj boste strorili? Mi nič. Če bo KS odredila odvoz, bomo prišli s kontejnerji in delavci ter vso zadevo počistili. Če tega ne bo, pa ne vem, kako bo šlo naprej. Prejšnji mesec smo še odpeljali nekaj kontejnerjev, ta mesec še nič. Ljudje vozijo sem ropotijo z vseh koncev občine in nihče jih ne ustavi. Tudi mi nismo Pristojni za prijave. Zakaj še vedno nimamo komunalnega inšpektorja, vprašajte na Občini. G. Bebar (tajnik KS), kako je s smetiščem pri EMU? Prejšnji mesec smo še vse počistili, zdaj pa je konec. Kontejnerjev ne bo več. To je stvar občine in občinskega Proračuna. Šele ko bo urejen odvoz odpadkov za vsa Posamezna gospodinjstva, lahko pričakujemo, da bo bolje. Kako, mar se lani sprejeti Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki še ne uresničuje? To boste morali vprašati pri Javnih napravah v Celju in pri ga. Ratajevi na Občini. Na KS smo napravili popis vseh gospodinjstev v KS Center, ugotovili, da 190 gospodinjstev nima urejenega odvoza, ga poslali pristojnim, zdaj pa so na vrsti Javne naprave Celje, da uveljavijo pogodbe in začnejo z odvozom. Kako daleč so pririnili, ne vem. Na Občini so bile v petek, 15. maja ob 12. uri, vse štiri ključne pisarne, kjer bi se dalo kaj zvedeti, zaklenjene. Malovrh in Peperko sta še vedno prepevala po Evropi, podžupan Pungartnik, vodja odelka za varstvo okolja Ratajeva in sekretar Občinskega svet Škoberne so izginili neznano kam. Po telefonu pa smo izvedeli, da so Javne naprave poslale Šentjurčanom in Ponkovljanom v podpis 580 pogodb za individualen odvoz smeti, odzvalo pa se je vsega okrog 160 krajanov. F.K. Voda iz Hrastja se je ustavila na Kombinatov! njivi Resnici na ljubo, povezava cevovoda iz Hrastja s kozariškim vodovodnim sistemom se ni ustavila na Kombinatov! njivi samo zaradi varovanja posevkov, temveč tudi zaradi čakanja na tolarski blagoslov iz občinskega proračuna. Cevovod s premerom 300 mm je zgrajen do Kmetijske šole in že prinaša okrog 15 litrov na sekundo. Polovico te količine popijejo občani Črnolice in Slivnice, druga polovica pa že napaja tudi Šentjurčane. Kot je rekel direktor JKP Gorjup, je del Šentjurja jugovzhodno od Sladice že na vodi iz Hrastja. Ali to pomeni, da nismo več odvisni od šmarske in celjske vode? “Odvisni ravno nismo, določene količine pa bomo še vedno jemali pri sosedih, ker je tako ugodneje. Z vodo iz Šmarja z enim litrom na sekundo oskrbujemo predele proti Vinskemu vrhu, 4 sekundni litri pa pridejo iz Celja do Sel in okolice.” Kako je s to hrastniško vodo? Je še vedno tako super? Je, je. Nobenih težav ni z njo in vsi rezultati preiskav so zelo ugodni. Veliko je pripomb na oskrbo z vodo v KS Loka. Šentjur, ki dobiva takorekoč vso vodo iz te KS, naj ne bi nič storil za tamkajšnje prebivalce? Loka ima dva svoja vodovodna sistema in porabi vsega manj kot 1 liter na sekundo. Vode imajo dovolj, razen višje ležečih kmetij, ki so brez javne vodooskrbe. Poznam nekatere zahteve, gre predvsem za gospoda Bogolina, ki pravijo, da je potrebno povezati vse tamkajšne porabnike. Saj se strinjam z njim, toda gre za zelo veliko razpršenost in zelo drag projekt. Ne vem, če bi bilo 100 milijonov tolarjev dovolj. Ko bosta investitorja, to sta Občina in KS, zagotovila denar, se bomo tega dela zagotovo takoj lotili. F.K. POSLOVNA STRAN PREVOZI - TRGOVINA OSEB IN TOVORA NA DEBELO IN DROBNO ODPRTA JE NOVA TRGOVINA Z GRADBENIM IN IZOLACIJSKIM MATERIALOM PETER JERŠIČ, UL. LEONA DOBROTINŠKA (NASPROTI KLAVNICE), ŠENTJUR NUDIM VAM: VSE VRSTE OPEK SCHIEDEL DIMNIKE, PARKET I. KLASE CEMENT, APNO, MIVKO RAZLIČNE VRSTE BETONSKIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV, NOSILCE, POLNILA, BARVE JUPOL TER BELTON IN BELTOP, DEMIT FASADE, STIROPOR, KOMBI PLOŠČE izolacije NOVOTERMIN TERVOL... izredno nizke cene in za večje nakupe BREZPLAČNA dostava na dom orr\ 063/740-084, MOBITEL: 0609 624-091 LAMELNI PARKET - HRAST i. in n. klasa Od 1.690,00 SIT do 3.190,00 SIT/mZ DELOVNI CAS: VSAK DAN: 830 - 16°° OB SOBOTAH: 800 - 12° Prodaja in servis vozil, Stopče 32b, 3231 Grobelno telefon (063) 794-300, 794-310, fax 794-320 MITSUBISHI MOTORS mmm e* wil E)B18UB0®(jI0 M (** ''h %> Velika ponudba rabljenih VOZil, izjemne cene, zelo ugodni kreditni pogoji, v račun vzamemo vaše rabljeno vozilo, možnost menjave StCLTO ZCL StCLTO, servisiranje vozili ZAUPAM NAGRAJUJEMO! — ZGODILO SE JE Šentjurske NOVICE L__ — - - r J Ponkovškl pohod uspel Ponkovška društva in KS Ponikva so v nedeljo, 17. maja, izvedli svoj tradicionalni “Pohod po krajih krajevne skupnosti Ponikva”. Kljub muhastem vremenu, se ga je udeležilo 60 ekip z okrog 340 tekmovalci. Letos je bil pohod nekoliko krajši, ker so se organizatorji (med njimi so najzaslužnejši Špur, Kundih in Potočnik) ustrašili slabe vremenske napovedi, in so nas zato vodili po bolj uhojenih in urejenih poteh. Slišati je bilo tudi nekoliko nevoščljivo pripombo, da so hoteli pokazati, koliko asfaltiranih cest imajo. Pohod je bil dobro organiziran, pot razmeroma ugodna, vzdušje pa vseskozi prijetno. V tekmovalnem programu so bile šitri disicipline. Najprej smo na dvorišču pri Podkrajšku v Boletini s teniškimi žogicami rušili pločevinke (pred to tekmo nas je gospod Podkrajšek nekoliko dopingiral s kačjo slino), pri bifeju Na Gričku, kjer so vse pohodnike tudi pogostili s kavico ali drugo pijačo po izbiri, smo metali na koš, ob železniški progi v Cecinju smo “metali bombe na cilj” (to je menda še tudi edini relikt nekdaj bolj vojaško usmerjenega pohoda), se nato še preizkusili v pikadu, in že smo bili na cilju. Tu je Vovkov Gustl skuhal tradicionalno dober golaž (gostitelj je bila KS Ponikva). Daje na mojem krožniku več mesa, ker naj bi o pohodu lepše pisal, je dejal, a je bilo njegovo “podkupovanje” le verbalnega značaja, saj sem videl, daje svoje Ponkovljane oskrbel povsem enako ali še bolj obilno. Ponkovški trio Mrk je imel razstavljeno svojo “mašinerijo”, a je vse tja do popoldneva, ko sem zapustil prizorišče, vrtel samo kasete. Morda zato, ker so za zvočno zabavo skrbeli lovci, ki so kar naprej ubijali glinaste golobe. Če še omenim ponkovške osnovnošolce, ki so s srečelovom služili za svoj izlet, potem je večina dogajanj pred Lovskim domom opisana. Seveda če odštejem prosto zabavo, ki seje odvijala tja do mraka. Najvišjo stopničko na zmagovalnem odru so si priborili Topničarji s Hotunja, med Neponkovljani pa je presenetljivo visoko na tretjem mestu pristala ekipa šentjurske socialdemokratske stranke (SDS), kar pomeni, da so organizatorji le prenehali s favoriziranjem svojih ekip, kar je na prejšnjih pohodih bilo morda nekoliko moteče. F. K. Pota in stranpota brezposelnosti V torek, 12. maja, je celjski Zavod za zaposlovanje sklical tiskovno konferenco, na kateri smo dobili nekaj zanimivih Podatkov in tudi nekaj tem za razmislek. V letu 1997 je celjska regija imela 69 554 delovnih mest ab 1,9% manj kot leto prej in 18,2 odstotno registrirano brezposelnost (Maribor 22%, Murska Sobota 19%). Število brezposelnih seje leta 1997 povečalo kar za 14,8%, kar je tudi najvišja številka v Sloveniji. Kot kaže pa te številke pomenijo dno, kajti v letošnjem letu KZZ beleži ugodnejše rezultate. V prvih treh mesecih seje zaposlilo 24 % oseb več kot v istem obdobju lani, število brezposelnih pa se je nekoliko zmanjšalo. Bolj kot te več ali manj poznane številke so presentljive uekatere ugotovitve ob uvajanju javnih del v kmetijstvu. Pustimo ob strani, zakaj javna dela v pridobitnih dejavnostih (morda spet ena izmed fint Podobnik -Drnovškove koalicije?)! Javna dela v kmetijstvu so letos dejstvo, namenjena pa so nadomeščanju tuje delovne sile v hmeljarstvu in sadjarstvu. Oseba, ki se vključi v javna dela, dobi od RZZ denarno pomoč v višini 80% zajamčenega OD (22 000 SIT), kritje stroškov pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter zdravstvenega pregleda. Od izvajalca javnih del pa dobi še stimulacijo 200 do 280 SIT na uro (na normo), prevoz na delo, prehrano in nezgodno zavarovanje. Povprečno znese stimulacija na mesec okrog 50 000 SIT, kar da skupaj z denarnim nadomestilom preko 70 000 SIT mesečnega zaslužka. Tu se prične zanimiva zgodba. Hmezad in Robo - trade sta potrebovala 310 delavcev. RZZ je povabil na razgovor 1143 izbranih oseb, ki bi v načelu prišla v poštev za razpisana dela (izločili so tiste z višjo kvalifikacijo, matere z otroki, starejše od 45 let...). Od teh se na vabilo ni odzvalo 316 oseb, 199 oseb ni bilo primernih za hmeljarska dela (zdravje...), 33 oseb pa je delo odklonilo. Tako je šlo na zdravniški pregled 595 oseb, od teh sojih zdravniki izločili še 178, na delo jih je dejansko prišlo le 237, zaposlilo pa se jih je 116, ali 11% od pozvanih. Zanimiveje, daje gospa Pintar, kije te podatke predstavila, bila v imenu RZZ z “izkupičkom”, ki se mi je zdel katastrofalen, zelo zadovoljna. Zatrjevala je, da so zadeve premaknili z mrtve točke, prevetrili sezname brezposelnih, skratka naredili veliko delo. Naj bo tako kot je rekla, toda vtisa, da brezposelnost vendarle sploh ni takšen bav bav, se nisem mogel znebiti. F.K. Šentjurske NOVICE U ■ I H ■■■■■■ PO JURJEVANJU Jurjevanje 98 Že mesec dni je preteklo od letošnjega jurjevanja, ker pa smo ga s prejšnjo številko ŠN nekoliko prehiteli, mu posvečamo nekaj refleksij v tej številki. Letošnje jurjevanje je bila uspešna prireditev, k čemur je v veliki Lesjak Stane s parom čistokrvnih posavk meri prispeval podvoz, ki je bil pravzaprav prva zvezda letošnjih prireditev v počastitev farnega patrona sv. Jurija. Občutek sem imel, da je bil letošnji izbruh veselja, zlasti še v petek popoldne, prav zaradi otvoritve podvoza, res spontan. Toliko ljudi kot jih je bilo na otvoritvi, že dolgo ni bilo na nobeni občinski prireditvi. O drugih dogajanj velja omeniti, da so organizatorji poskusili s spremembami, od katerih je bilo tudi nekaj uspešnejših. Všečno je bilo, da so večino zabavnih in kulturnih prireditev pripravili domači ljudje. Tudi šotor pred tržnico seje pokazal kot dobra poteza, dajal je senco, in kar je prejšnja leta še zlasti manjkalo, mesto, kjer si se lahko usedel, pil in jedel ter hkrati prisostvoval zabavnim programom. Odločno preslabo pa je bila izkoriščena sama Tržnica, ki bi sicer zlahka spravila pod streho večino dogajanj. Šotora morda celo ne bi potrebovali. Skupina Domima s Preverja se uveljavlja Jurjev sejem vztrajno propada in postaja razmeroma slabo založena kramarska fešta. G. Kaša iz Slivnice je bil s svojimi planinskimi palicami in cekri menda edini “domači proizvajalec”, pa še on ni takorekoč nič prodal. Tudi prodajna razstava novih in starih kmetijskih strojev pri Lipi ni predstavljala pravega poslovnega dogodka. Čeprav so se Lipini ljudje zelo trudili( redke obiskovalce so tudi pogostili s pecivom in odličnim Kolarjevim vinom), posebnega posla, domnevam, niso naredili. Čas takšnih sejmov je pač dokončno minil in bi bilo verjetno najbolje, da bi se tudi organizatorji jurjevanja poslovili od te zamisli. Med maloštevilnimi stojnicami in kioski sta mi v spominu ostala promocijski šotor tabornikov in kiosk Turističnega društva Slivnica. Taborniki, “maskirani” v dokaj vpadljive uniforme, so prodajali svojo idejo, TD Slivnica pa je k ličnemu kiosku z nekaj izobešenemi informacijami in več omizji, kjer so se zbirali Slivničani, ob spremljavi opaznih mladih domačih muzikantov, privabilo marsikaterega radovedneža. Zlasti so se izkazali s pokušnjo njihovih domačih proizvodov, jabolčnika, šmarnice, Leskovškovih mesnih izdelkov, peciva, pa tudi vrhunskih vin domačih vinarjev (Žuraj). V okviru jurjevanja se je zgodila še otvoritev Daewoojevega avto Mažoretke še niso odrasle salona v bivši trgovini Avto Celja. Čeprav je šlo pravzaprav le za zamenjavo najemnika, je direktor Avtofina oziroma Vaš avto d.o.o g Branče pripravil pravo fešto z muzikanti, s podžupanovim govorom, nastopom šentjurskih uradnih pevcev MPZ Skladateljev Ipavcev (367. so zapeli “Slovenec sem...”), pogostitvijo in tudi s slovesno predajo prvega prodanega Daevvooja; Jože Balon je odpeljal lepega modrozelenega Lanosa. Prisotna je bila vsa avtomobilska konkurenca (Mlakar, Škorjance, Prevolnik), ki je novemu konkurentu zadovoljno čestitala, iz česar sem zaključil, da mu ne pripisujejo dolgega veka oziroma se ga v bistvu sploh ne bojijo. Kako so se odrezali domači umetniki (Prijatelji, Rajske strune, Folklora iz Dolge gore, tercet Domima, Specter sound, tudi Šaleške fante že skoraj lahko prišetejemo k domačim, in še kateri), je težko reči. Njihov repertoar več ali manj poznam, zato z njimi nisem preživel ravno veliko časa. Vsa čast jim, da imajo dovolj učne potrpežljivosti in želje pojavnem nastopanju. Ena od novosti je bila Ijj PO )U KJE VAN JII ^jjjOVlCF napovedovalka Saška s Kalobja (to je tista, ki v ŠN lušči kalobške bučnice), ki pa seje s svojim nežnim glasekom kar izgubila v trušču prav nič poslušnega občinstva. Vsekakor je dejstvo, da domači muzikanti privabljajo na prizorišče več občinstva kot tuji. Z nekoliko večjim zamahom so se svoje predstavitve lotili vinarji. V Ipavčevi hiši so pripravili svojo razstavo, šlo je bolj za razstavo embalaže, starega vinarskega orodja in posodja, ter se tam enkrat zabavali več ali manj sami, drugič pa so za zaprtimi vrati gostili šentjurski jet set. Na Tržnici so tudi imeli vse skozi svojo pokušino Rajske strune z Grobelnega vin. Kljub širši zasnovi svoje predstavitve, nisem imel občutka, da sojih obiskovalci opazili bolj kot ponavadi. Spološen vtis je, da jurjevanje postaja predvsem praznik gostincev, kar je seveda tudi prav. Pred Tržnico je gospodaril Bohorč, ves čas pa je bilo živahno tudi pri gostišču Vija vaja, ki sije omisli celo svoj dalmatinski ansambel. Vsekakor je predstavljal prijetno novost. V nedeljo seje slavje nadaljevalo pred farno cerkvijo v Zg. trgu, kar se mi ni zdelo prav nič potrebno. Programje bil več ali manj isti kot dan prej na Tržnici in namenjen skoraj izključno vernikom, ki so po °beh mašah takorekoč hočeš nočeš morali pristati na sodelovanje. Organizatorji jurjevanja so očitno domnevali, da vernih ljudi ni mogoče zvabiti do Tržnice in jim je zato potrebno program Predstaviti kar pred cerkvijo, a so se zmotili, kajti večina prisotnih Pred farno cerkvijo je bila večer prej tudi na Tržnici. Oel jurjevanja so tudi tako imenovani aktivi kmečkih žena, ki pa so se letos zreducirali na posamezne “profesionalke”, ki jih sicer ob sobotah srečujemo na tržnici. Ker so kioski kmečkih žena takorekoč edini čisto pravi zastopniki vsebine jurjevanja, je prav škoda, da jih ta prireditev očitno ne zanima večdovolj. In še nekaj besed o nedeljski reviji pevskih zborov. Nastopilo je okrog 300 pevcev iz vse občine, zato ni čudno, da je bila v dvorani nepopisna gneča. Še za gospoda dekana Zemljiča se ni našlo sedeža -drenjal seje kar pred vrati. Za tako prireditev, čeprav je očitno zanjo dovolj zanimanja, v Šentjurju nimamo pravega prostora. Vprašanje Pa je tudi, če je z različnimi dogodki nabasano jurjevanje pravi čas za takšne vrste spektakel. Zaradi gneče in soparne vročine sem v dvorani zdržal le deset minut, zato o pevskem programu ne bom rekel niti besedice. Seveda gredo k sv. Juriju tudi konji. Letos je bilo v povorki 16 konjskih vpreg - te so bile pretežno domače - ter 18 jezdecev, ki pa so bili večinoma “uvoženi”. Med domačini velja našteti najbolj vztrajne: Lesjakov Stanč, Mlakra iz Kostrivnice, Gobec iz Hruševca, Žuraj iz Ječovega, Slapšak iz Jakoba, Antlej iz Trške gorce, Vodeb iz Tratne, Loknerjeva iz Loke, Gajška iz Vrbnega. Konje bo verjetno treba obdržati, njihovemu nastopu pa bo potrebno najti novo vsebino. Samo kazanje konj v času, ko je konjereja v hitrem vzponu in je konja možno videti že za vsakim vogalom, ni več hudo atraktivno. Za oceno sem prosil tudi predsednika organizacijskega odbora g. Ludvika Mastnaka: “Letošnje jurjevanje, ki ga označuje predvsem izjemno zanimapje domačih pevskih in glasbenih skupin, je po mojem mnenju dokončno utrdilo to prireditev. Zlasti kvalitetna je bila revija odraslih pevskih zborov. Skupaj je bilo okrog 700 izvajalcev, od tega 270 pevcev in 180 godbenikov, poleg tega pa še vrsta domačih ansamblov in skupin. Posebej naj še omenim udeležence jurjeve povorke, 16 konjskih vpreg in 18 jezdecev. Tudi zanimanje ljudi za prireditev je bilo zadovoljivo.” Kaj pa denar? Kakšni so pravzaprav stroški jurjevanja? “Vsi nastopajoči dobijo le malico. Konjske vprege prejmejo po 5000 SIT, jezdeci pa po 3000 SIT za nadomestilo materialnih stroškov. Naročeni ansambli nas stanejo od 40 000 do 70 000 SIT. Skupaj bo vseh stroškov krepko čez milijom tolarjev. Od te vsote da občina okrog 65%, ostalo pa sponzorji.” Za zaključek še moj razmislek: jurjevanje se le približuje zabavno -gostinskemu tipu prireditve, kar je v načelu menda tudi edina možna Taborniki - novost na jurjevem sejmu varianta. Sanje o drugačnem, proizvodno - tržno - promocijskem ali celo kulturnem značaju prireditve, se počasi umikajo pred realnostjo. Če vsa zadeva že mora trajati tri dni, potem bi bilo smotrno, da se dogaja samo v poznih popoldanskih in večernih urah in je zasnovana izrazito zabavno. Seveda to ne pomeni, da ne bi smeli nastopati tudi pevski zbori, pevske skupine in drugi. Le da naj bi le-ti svojo ustvarjalnost praviloma pokazali na “tekmovalnih” Ipavčevih dnevih, na jurjevanju pa bi pelii predvsem sebi in drugim v zabavo. Takšen tip jurjevanja bi se končno tudi otresel finančne podpore že tako skromnega občinskega proračuna in bi počasi morda le postal tržna zadeva. F.K. Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV . . .................................................... >:. Praznovali smo prvi maj in dan upora Ne le pomladanska utrujenost po napornem jurjevanju, temveč predvsem nekoliko bolj rožasta barva obeh praznikov je menda vzrok, da sta šla oba praznika mimo nas precej neopazno. Prvega so zaznamovali le borci s svojo letno skupščino, za katero pa sem žal zvedel šele dan po tistem, ko se je že zgodila. Poslušal pa sem predsednika šentjurskih borcev g. Kozjana na Štajerskem valu, kjer je gospa Novakova naši borčevski organizaciji in dnevu upora posvetila pol ure radijskega časa. Po dolgem času sem tedaj spet slišal nekaj bolj “krvavih” borbenih pesmi, kar pomeni, da na Štajerskem valu le še niso zapečatili svojih arhivov. In priznati moram, da sem tem pesmim, ki so pravzaprav pesmi moje mladosti, z veseljem prisluhnil in jih morda tudi prvič vsebinsko slišal. Nekatere so prav grozne, toda so del naše zgodovine, za ene zmagoslavne, za druge bratomorne - pa še oboji imajo prav - zato jih pač ne smemo kakorkoli pozabiti. In če skupaj postavim državnega tožilca Drobniča in šentjurskega predsednika borcev Kozjana, mi je povsem jasno, da bo veliko zamisel narodne sprave uresničil le čas. Žal! Zakaj šentjurska občinska krščanskodemokratska oblast zanemarja prvi maj, mi je povsem nerazumljivo. Na predvečer praznika, bil je prav čudovit pomladanski večer, je sicer zagorelo več ognjev, toda ko sem v ihti za dogodki begal od enega do drugega, se je pokazalo, da je šlo povsod takorekoč izključno za sežiganje smeti in odpadnega vejevja. Le na Rifniku, kjer je za kratek čas zagorel manjši ogenj, so bili nekoliko bolj praznični, saj so spustili v zrak nekaj pisanih raket. Tako nam je od nekdaj velikega praznika ostal le prvomajski izlet na Resevno. Pa še tam je med 300 izletniki bilo več ljudi iz širše okolice kot Šentjurčanov. Od šentjurske oblastne smetane pa dobesedno ni bilo nikogar. Šentjurska visoka družba je verjetno prvomajske počitnice izkoristila za kratek skokec na smučanje v Francijo, izlet v London in še kam. Tradicionalni nepolitični nagovor predsednika PD Stražeta in nekoliko bolj delavsko obarvanega predstavnika Svobodnih sindikatov pač ni bilo dovolj za praznovanje. Močvimiški “natur duo” Sonja + Jože, ki je sicer simaptično nažigal slovenske narodne, si vsaj v prvi uri, ko sem jih čakal, ni privoščil nobene delavskemu prazniku namenjene melodije. Je pa bilo na Resevni prav prijetno in tistim, ki ste jo zamudili, je lahko rahlo žal. ___________________________________ F. K. NA RESEVNI JE ZAZVONIL TELEFON Obljube, ki sojih še ne tako dolgo dali planinci, so se že uresničile: PD, na čelu s predsednikom Ivanom Stražetom, je poskrbelo, da je pri 11 naročnikih na območju Resevne 8. maja zazvonil telefon. Seveda je čudež sodobne tehnike »priplezal« tudi na planinski dom, kar bo razbremenilo nekatere planince, ki bodo morda tako ali drugače utrujeni in bodo lahko poklicali »prvo pomoč« iz javne govorilnice. Vzporedno s telefonije so potekala tudi zemeljska dela za vodovod in elektriko. Dela še niso končana zaradi težav z denarjem. V društvu obljubljajo, da bodo kos tudi tem težavam. V PD Šentjur sc zahvaljujejo Telekomu, JKP Šentjur, Elektro Celju, Elektro bumu in Vilkogradu. Sicer pa planinci tudi izvršujejo svoje stalne dejavnosti - to so izleti. Sredi maja so bili na Golici, naslednji izlet pa bo 6. junija na Begunjščico. Vabijo vse občane, da se oglasijo v pisarni na Ljubljanski 1, kjer se lahko dobijo dodatne informacije in se tudi včlanijo. Kot je povedal Ivan Straže, so skupščino prestavili na jesen, ko naj bi bile tudi volitve. Rešili so tudi problem okrog oskrbništva Doma na Resevni, kjer »glavna« ostajata Lidija in Peter Močnik, katerima se dmštvo še posebej zahvaljuje. L. H. Do Lovskega doma po asfaltu V nedeljo, 17. maja, so v KS Ponikva slavili še eno delovno zmago: z asfaltno preprogo so povezali Lovski dom v Slatini. 730 metrov ceste jih je stalo 6 milijonov SIT, od tega so 600 000 SIT prispevali občani ob tem cestnem odseku in lovci. Poleg denarja so krajani prispevali še delo za ureditev bankin. Z zadnjimi deli so hiteli še tik pred dnevom otvoritve, tako da smo se na Lovski dom pripeljali takorekoč po vroči cesti. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta KS Anton Vrečko, trak pa je prerezal eden od najstarejših občnov Luterja lovec Franc Hrovatič. Cesta je ugodno speljana in bo omogočala prijetno vožnjo. Slišal sem le mnenje “strokovnjakov”, da so brežine morda prestrme in da cesta tu in tam malo preveč “visi”. Kdaj bo asfalt do vrha oziroma do meje s konjiško občino? “Občinski svetnik Zdolšek sije močno prizadeval, da bi že kar sedaj šli do konca, toda to ni bilo mogoče. Nadaljevanje ni v referendumskem programu, pa tudi na Občini se zanj ni našlo denarja. Poskušali bomo potrebna sredstva zagotoviti iz programa CRPOV v naslednjem letu”, je povedal predsednik KS Anton Vrečko. $ SERVISNO PRCDAJNI CENTER avtosalonŠentjur - Cesta Kozjanskega Odreda 18, telefon: 063 743-389, 'do.o. 743-0 8 6, fax: 743-087 ®u?iK' r5V-,^nnnr^mn SUZUKI BALENO !i 'i' UN ,.^1 ll!|. 'Jr\ Prav! avto la sončno stran A/p VVAGON PRODAJA * AVTOMOBILOV * MOTORNIH KOLES IN SKUTERJEV * IZVENKRMNIH MOTORJEV * REZERVNI DELI SUZUKI IN MARUTI * SONČNE STREHE (SlBEDAH) * BARVE, LAKI, MEŠALNICA * GUME (BRIDGEST0NE, GOODVEAR, FULDA, HANK00K) ODKUP IN PRODAJA RABUENIH VOZIL VSEH ZNAMK PREPISI VOZIL STORiTVE 1.3 IN 1.6 F n OPREMA BOČNE OJAČITVE -CENTRALNO ZAKLEPANJE 1 ie o Ai.900. OOO - OVOJNI AIR-BAG •ELEKTRIČEN POMIK STEKEL ELEKTRIČNO NASTAVUIVA OGLEDALA IM0BILIZAT0R MOTORJA SERV0 VOLAN VOZNIKOV SEDEŽ NASTAVLJIV PO VlSlNI ŽAROMETI NASIAVLHVI PO VIŠINI • SERVIS AVTOMOBILOV SUZUKI • POPRAVILA IN UREDITEV VOZIL OSTALIH ZNAMK • MONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM Uradni prodajalec In aerilaer za celjsko In korolko regijo DELOVNI ČAS: PRODAJA VOZIL: 8-16. SOBOTA: 8-12. SERVIS: 8 -17 KREDITI TOM +6\ LEASDJG KREDITI NA POLOŽNICE Z VSEH VETROV Šentjurske NOVICE __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________.___________________________________________________________________________________________________________________.__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ r 2. pohodi po Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju V soboto, 2. maja, smo se krajani Krajevne skupnosti Slivnica podali na pohod po vaseh in vasicah naše krajevne skupnosti. Ob 9. uri zjutraj smo se zbrali pred kulturnim domom in se že veselili, saj je nebo kazalo, da tudi letos kljub slabim napovedim ne bomo potrebovali dežnikov. Še kratki napotki Vinka Tomšeta, predstavnika Planinskega društva Slivnica, Pohodnikom, želja po varnem koraku in okrog 250 pohodnikov nas je mahnilo proti prvemu hribu, ki je mnoge spravil ob sapo. Tako smo se z veseljem okrepčali s pijačo in jedačo na prvi postaji na Frecetovi kmetiji. Po kratkem počitku in prijetnem kramljanju smo pot nadaljevali preko Javorja na Sveto Heleno, kjer nam je predsednik Turističnega društva Slivnica Dušan Polenšek potrdil pohodniške izkaznice, Denis Lenart in Valerija Tanšek sta nas pozdravila z glasbo, prijazne domačinke pa s pladnji sendvičev in bokali vina. Na naslednji postaji v cerkvi svetega Miklavža je bilo združeno prijetno s koristnim. Najprej smo že od hoje, sonca in vina ogretim pohodnikom zapele pevke kulturnega društva, župnik je vsem, ki so ga hoteli poslušati, povedal nekaj o zgodovini cerkve in o zavetniku te cerkve. Tokrat so za glasbo poskrbeli Trije ventilčki s Slivnice, domačini pa zopet za okrepčilo. Čeprav so se nam približevali temni oblaki in je tu in tam padla kakšna kaplja, smo se pohodniki raje poveselili, kakšno rekli in po dolgem oddihu nadaljevali pot skozi vas Bukovje na Slivnico. Da Slivnica kljub slabim 500-tim metrom ni mačji kašelj, so pokazala znojna čela, upočasnjen korak in marsikateri počitek. A smo na utrujenost kmalu pozabili, saj nas je Franc Jožef povabil v svoj, jaz temu rečem kar mali raj. Hrib, na katerem stoji njegova hiša, se takoj loči od drugih, saj je (slivniški) Franc Jožef svoj hribček popolnoma spremenil, ko je po njem posadil različne grmovnice, uredil potke, pred hišo posadil in posejal raznobarvne rože, ki v spomladanskih dneh zaživijo v vsej svoji lepoti. Tu sedaj živi v svojem »cesarstvu« cvetja. Pohodniki smo se s šopkom travniških cvetlic spomnili na našega prijatelja Mateja-Soškega, ki je predlani prezgodaj tragično umrl v gorah, potem pa odšli h gostilni Hrastnik po žig in malce počitka. Nekateri so si že dali duška s plesom in petjem, jaz in še marsikdo pa si je želel kaj bolj konkretnega za v želodec, tako smo se podali v dolino na štartno mesto na odličen golaž. Pohod je bil krajši kot lansko leto, morda še zato toliko energije v pohodnikih. Ko je namreč Gašper Jelen prijel za klaviature in začel peti, je vso dvorano spravil pokonci. Gašperju so dobro voljo pomagali vzdrževati še Davor s harmoniko, Špela s svojim glasom, glasbeniki s Slivnice in kasneje župnik ter Sašo s kitarama. Res, po pohodu in že na samem pohodu se je izkazalo, da so ljudje potrebni zabave, druženja in nasploh dejavnosti, ki jih za kratek čas odvrnejo od vsakdanjih skrbi. Da so bili organizatorji (planinsko društvo v sodelovanju z drugimi društvi in KS Slivnica pri Celju) zadovoljni, je bilo več kot očitno, pohod je privabil namreč tudi veliko pohodnikov iz drugih krajev, iz Šentjurja, Šempetra, Vojnika, Celja, Žalca, Štor in celo par z Goričkega,. Tako je Irena Arzenak iz Domanjšarcev povedala, da se je pohoda udeležila prvič, kamor so jo povabili sorodniki iz Dolge Gore, kjer sta bila z možem na prvomajskem obisku. In seveda, bilo ji je všeč. Komu pa ni bilo? Tudi najstarejšemu Francu Leskovšku s 77-imi leti, najstarejši Ivanki Polenšek s 66-imi leti. Družina Kunšek s Turnega pa je zopet pobrala naslov najštevilčnejše družine na pohodu. Nina Gradič Skavtske obljube v Kančevdh Upam, da to že veste, v Šentjurju imamo tudi skavte. Kaj pomeni biti skavt je pravzaprav težko razložiti, ker tega v resnici ne veš, dokler nimaš okrog vratu rutice. To vam lahko povedo tudi mlajši skavti iz veje izvidnikov in vodnic, starejši roverji in popotnice pa še toliko bolj, saj smo se v začetku maja udeležili obljub v Kančevcih v Prekmurju. Obljuba je verjetno najpomembnejši trenutek v skavtskem življenju. Biti skavt namreč ne pomeni samo dirjanja po gozdovih, prenašanja težkih nahrbtnikov in zabave. Skavt se namreč trudi tudi osebno in duhovno rasti. Spoznavati sebe in stvarnika v ljudeh in naravi okrog sebe. Rutica pa je v končni fazi samo potrditev, da si pripravljen stopiti na to pot in dati obljubo, da boš dober človek, za vse življenje. Šentjurski klan je od 3. maja tako bogatejši za dva skavta. Obvljubo sva namreč dala Klemen in moja malenkost, a moram priznati, da me je v soboto zjutraj pošteno črvičilo po želodcu, preden je končno pripeljal vlak. Potem je dan v nadaljevanju minil z nahrbtnikom na pohodu... Prekmurske ravnice pa so se vlekle in vlekle in vlekle... Zvečer bi verjetno kar stoje zaspala, a je bila pesem ob tabornem ognju nekaj, česar nisem hotela ravno zamuditi. Večerna gostja je bila Šentjurčanka, laična misionarka Ana Golob. Ob diapozitivih nam je povedala ogromno zanimivega iz svojega triletnega bivanja na Madagaskarju. Spomnite me na ta razmere, ko se bom naslednjič nad čim pritoževala. V nedeljo pa je končno nastopil čas slovesnih obljub. Prisežem, da sem v trenutku, ko sem dvignila roko in odprla usta, pozabila čisto vse, a mi niso verjeli, ker je nek pomožni podzavestni možganski program mimo mene še kar spodobno opravil nalogo. Tako. Zdaj sem skavtinja...in ne predstavljate si kako dober občutek je to! Če vas zanima, se nam lahko pridružite. Srečanja imamo ob sobotah ob sedmih zvečer v kaplaniji. Se vidimo! Saška Ni jih več Kaj pomeni objeti svoje drevo, ve le tisti, kije nežne korenine pred mnogimi leti s svojimi rokami globoko v zemljo zasadil skupaj s svojo ljubeznijo. Njemu najslajše rodila so žlahtna drevesa, jesen za jesenjo je pil njih peneče sokove življenja do tistega dne, ko so žage motrone zapele svojo pesem, naglas in trdo, brez ljubezni in brez krivde. V drva so spremnile naše jablane. Ivanka Uduč Šentjurske NOVICE Dan, ko se je sonce smejalo V soboto, 25. aprila, ko je ves Šentjur poplesoval ob zvokih godbenikov in je jurjevanje do korenin preželo naše malo mestece, seje avtobus poln nasmejanih in dobrovoljnih obrazov podal na izlet proti morju. Bila sem vesela, ko so me "rdečekriževci" povabili v svojo sredo. Imela sem namreč priložnost spoznati večino krajevnih predsednikov in odbornikov RK, pa tudi nekaj mentorjev osnovnošolskih krožkov je bilo vmes. Meglena in malce hladna podoba Šentjurja in okoliških krajev seje vedno bolj oddaljevala. Gospod Tisel, kije skrbel za dobro voljo, nas je opozoril na prvo turistično zanimivost - meglo, na levi in na desni." Videti je bilo, da niti takšni "ogledi" niso mogli pokvariti razpoloženja. Sonce pa je vse bolj sililo izza oblakov in napovedovalo čudovit dan. Morda je bila kriva dobra družba ali pa naša miniaturna dežela (saj ti ne vzame ravno veliko, dajo prekrižariš po dolgem in počez), a zdelo se mi je, da smo na Debelem rtiču pristali, še preden smo se lahko dobro razgledali po avtobusu. Priznati moram, da si nisem znala čisto natanko predstavljati, kam smo namenjeni. Zdraviliško letoviški kompleks za otroke in mladino je bil nekaj, o čemer sem slišala že veliko, pa vendar me je impozantna stavba prijetno presenetila. Še bolj pa sama prijaznost osebja in spoznanje, da na majhnem koščku slovenske obale tak biserček sploh obstaja. Na začetku nas je sprejela upravnica doma in namestnica državnega sekretarja za RK. Dobili smo občutek, da so veseli našega obiska in tako je dopoldne minilo v res prijetnem ozračju. Debeli Rtič je poleg Rakitne pravzaprav edino letovišče in zdravilišče, ki je namenjeno izključno otrokom. Ob poplavi običajnih zdravilišč se človek nehote vpraša, zakaj je tako. Še preden mi je uspelo pasti v takšno žalostno in brezplodno razmišljanje, nam je gospa upravnica razložila, kako Debeli Rtič že 40 let sprejema po osem do deset tisoč otrok letno . S pomočjo sponzorstev in dobrodelnih prispevkov so ga lani uspeli obnoviti, v prihodnje pa bi radi preuredili še kuhinjo in odprto plažo. Bilo je lepo slišati, da je tudi naš kraj prispeval svoj delček k nasmehu vseh tistih otrok, ki preživijo počitnice tu. Verjetno mnogi med njimi brez tega programa RK letos ne bi videli morja, da ne omenjam vseh tistih, ki jih tja napotijo zdravniki zaradi takšnih ali drugačnih bolezni. Tudi če vprašate Zapuškovega Robija, fantička s Kalobja, enega tistih, ki so se na Debeli Rtič odpravili iz naše občine, se mu bodo usta verjetno nehote raztegnila do ušes. Veliko otrok dobi tak smehljaj, pa vendar še premalo. Pa smo spet na začetku. Pri denarju namreč. Čisto slučajno smo ugotovili, da imamo v svoji sredi gospoda, ki je pravi fenomen. Jože Žlender je zaprisežen krvodajalec, kije kar 132 krat dal kri in je bil tega dne prvič na morju. Ne vem sice,r kaj meje bolj presenetilo, a zagotovo smo ga potem opazovali s še večjim občudovanjem v očeh. Po kosilu je bil čas, da odrinemo. Gospod Slejko, ki je vso karavano vodil, se je trudil, da bi dan ostal zanimiv in ne prenaporen. Uspelo mu je tako eno kot drugo. Končalo pa seje tudi naše vandranje. Seveda smo vmes ugotovili še marsikaj, npr. kako imamo na avtobusu dva šoferja in dva muzikanta v dveh osebah, pa kako je svet majhen...in lep. Proti večeru je postajala okolica vedno bolj domača in nekje pred Dramljami je gospod Tisel še enkrat poskusil srečo v turističnem poslu, le da je bila tokrat na levi in na desni - tema. Trudila sem se, da bi vam opisala vsaj delček tistega, kar se je dogajalo med meglo in temo. Hvala gospodu Slejku za lepo preživet dan in vsem tistim, ki ste ga napolnili z dobro voljo. Delati za dobrodelno organizacijo kot je RK ne pomeni ravno skrbeti za to, da vam bodo po smrti postavili spomenik. Pomeni pa z nevidno roko obrisati solzico ali dve z obupanega obraza. Hvala vsem, ki se tega zavedate. Tudi zaradi vas bo jutrijšnji dan sonce bolj nasmejano. Saška Teržan Z roko v roki Pod tem naslovom je bila v petek, 22. maja, v športni dvorani Hmševec odmevna dobrodelna prireditev Sožitja, Društva za pomoč duševno prizadetim Šentjur. Preko 1000 obiskovalcev je zvesto spremljalo tri ure dolg program, ki so ga prispevala znana imena šentjurske in slovenske estrade: Ansambli Mikola, Rogla, Zlati zvoki, Cverle, dekliški pevski skupine “Foxice” iz Ljubljane in Vesele Štajerke, pa še vrsta znanih imen, kot so Brendi in Korado, Niki, Viktorija, Edvin Fliser, Regina, Andrej Šifrer, Monika Kumer in Laura Pešak. Tudi Vinka Šimeka in Dudeka, ki sta poleg Šifrerja edina zagotovo nastopila v živo, ne smem pozabiti, saj sta požela kar precej smeha in aplavza. Zlasti je presenetil Dudek, ki ni le prav spretno zaigral na violino, temveč se je izkazal tudi kot pevec. Njegov pevski nastop je bil ta večer eden od boljših. Vsi nastopjoči so po vrsti zagotavljali, da so zelo srečni, ker so lahko sodelovali na tem dobrodelnem koncertu. Podarjenemu konju se sicer ne gleda na zobe, pravijo, a bom le tvegal tudi kritiko. Koncert je bil absolutno predolg. K preobšimosti sta obilno prispevala tudi povezovalca programa Marjana Novak in Marjan Šneberger, ki sta bila sicer profesionalno spretna, njune modrosti pa večkrat nekoliko odvečne. Nekateri nastopajoči so koncert seveda tudi izrabili za lastno promocijo, za predstavitev svojih pesmi in skladb, ki pa vse prevečkrat niso bile ravno na vrhunski ravni. Zdi se mi, da sem ta večer slišal kar vrsto precej trapastih besedil. Nekaj posebnega je bila skupina “foksic”(pravega imana skupine nisem uspel razbrati) iz Ljubljane. Med nastopi pevcev je bilo tudi nekaj pozdravnih in govornih točk. Direktor Zveze društev Sožitje Tomaž Jereb je poudaril velike zasluge Petra Jeršiča, predsednika šentjurskega Sožitja, ki je v Šentjurju najbolj zaslužen za vzorno delovanje društva. Tudi starši otrok so se ga spomnili z lepim šopkom. Studio trg iz Dramelj, organizator vskoletnega božičnega koncerta v Hruševcu, je podaril Zavodu v Dobrni barvni televizor in videorekorder, spregovoril pa je tudi župan Malovrh, saj je bila Občina eden izmed večjih sponozrjev koncerta. F.K. KONCERT VOKALNEGA KVINTETA KRISTAL NA KALOHIU 10. maja letos smo na Kalobju v prostorih osnovne šole gostili fantovski vokalni kvintet Kristal iz Dobrne in Nove cerkve. Koncert je bil dobrodelne narave in so fantje izkupiček podarili Kulturnemu društvu Kalobje za razvoj kulturnih dejavnosti. Ljubitelji vokalnega petja so lahko uživali ob ljudskih, umetnih in ponarodelih pesmih, ki jim je pridih nežnosti dala flavtistka Karmen Podgoršek. Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalim vsem nastopajočim, gostilni Erjavec, cvetličarni Metka in vsem, ki ste izvedbo koncerta omogočili. Saška Teržan Šentjurske NOVICE Ko zaslišimo tišino Vsak človek ima svoj značaj, svoj način življenja in tudi svoj način ustavrjanja odnosov z soljudmi. Mnogokrat je prav to zadnje najtežje, kajti ljudje se med seboj razlikujemo tudi po osebnih težavah, zdravju in drugačnosti. V društvu se redno odvijajo razna srečanja, strokovna predavanja, športna srečanja, imamo fotosekcijo, knjižnico, planinsko dejavnost, organizirano strokovno pomoč pri nabavi slušnih pripomočkov in vsakomesečni servis za slušne apoarate in manjavo baterij. Vsi člani društva smo tudi člani Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, od katere dobivamo glasilo “Iz sveta tišine”. Med te spadamo tudi tisti, ki smo slušno prizadeti, naglušni ali celo gluhi. Tudi jaz sem med njimi in spadam med to srednjo kategorijo. Slušne težave prenašam vse dni že od otroštva. Že v času srednjega šolanja sem začel uporabljati slušni aparat, da sem lahko sledil predavanjem in komuniciral s sošolci. V času zaposlitve, delam kor gradbenik na terenu na javnem komunalnem področju, čeprav sem veliko delal z ljudmi, v Pogovoru nisem imel večjih težav. Za nekaj časa sem celo opustil slušni aparat. Kasneje so se moje težave stopnjevale, zlasti na raznih sejah, predavanjih, telefoniranju, pri gledaliških Predstavah, cerkvenih obredih in tudi doma pred televizorjem. Ko so z leti moje težave postale še občutnejše, sem se pred 4 leti odločil za nabavo novega slušnega aparata. Pri tem so mi Pomagali člani moje družine, sodelavci, osebni zdravnik, specialisti v Celju in strokovnjaki za slušne aparate firme Widex iz Ljubljane. Ponovna odločitev za slušni aparat ni bila lahka, toda brez osebne odločitev in ustreznega razumevanja okolja ni mogoče premagati sramežljivosti ob občutku osebne prizadetosti. S ponovno uporabo slušnega aparata sem postal drug človek. Svet okoli mene je postal lepši, vsak pogovor lažji, okolje prijaznejše, Prej šumi in zvoki so postali prijetna glasba. S to življenjsko spremembo sem naenkrat ZASLIŠAL TIŠINO... Postal sem srečnejši! Da bi to srečo delil in privoščil tudi drugim, meni podobnim, sem se leta 1996 včlanil v DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH, na Lesničarjev! 5 v Celju. Društvo šteje 670 članov z vsega celjskega območja in je eno izmed najaktivnejših v državi. Sam sem iz naše občine pridobil že več slušno prizadetih prijateljev, ki so vsi zadovoljni z delom v društvu, poznam pa še veliko ljudi, ki bi bili potrebni društvene pomoči. V zadnjem času je tudi na slušnem področji zelo napredoval razvoj elektronike, elektoakustike in audioakustike. V društvu sem spoznal tudi prijatelja, ki se ukvarja z izdelavo tehničnih pripomočkov za sporazumevanje naglušnih po telefonu in za gledanje televizije. Pri njem sem si nabavil ojačevalec za telefon, telefonski zvonček in sedaj veliko lažje telefoniram. Med največjo tehnično pridobitev pa štejem elektronsko TV - zanko, ki mi omogoča nemoteno gledanje televizije. Jakost zvoka na TV aparatu si lahko nastavim čisto po svoji potrebi. Enkratno je. Zdaj lahko spremljam tv program skupaj z domačimi, ki jih več ne motim z močnimi toni. S tem pisanjem bi rad ponudil usluge vsem tistim, ki imate težave s sluhom. S svojimi izkušnjami vam bom poskušal pomagati, da se čimprej znebite nepotrebnega sramu, si pridobite slušne aparate in pripomočke, ki vam bodo omogočali normalno življenje. Vsem zdravim pa svetujem, da se čimbolj izogibate hrupu. Še posebno bi se tega morali zavedati mladi, ki uživajo ob nenormalni razbijaški glasbi in nasilnih svetlobnih efektih. Hude posledice v ušesih in očeh bodo čutili, ko bo prepozno. Vabim vse slušno prizadete, da se v okviru celjskega društva organiziramo tudi v Šentjurju. Torej pogum! Bodimo uslišani in zaslišimo tišino! Slavko Tanšek, tel. 741 317 Literarni striptiz Tanje Planira... - se je zgodil minuli petek v kulturnem domu v Šentjurju. Mlada pesnica s Planine se je kakšnim tridesetim obiskovalcem Predstavila na zelo atraktiven način. S Pomočjo dveh prijateljev, Jureta Godlerja ‘n Elvisa Berljaka, je pričarala izjemno lepo vzdušje. Predstavitev devetih njenih pesmi 'z zbirke Dotik, je bila popolnoma drugačna, kot pa smo vajeni na običajnih literarnih večerih. Vse skupaj je bilo zamišljeno kot nekakšna majhna Predstava, v kateri so besedila predstavljale Tanjine pesmi. Dogodki so bili zelo lepo vkomponirani k pesmim, prihajalo pa je do menjavanja oseb in razpoloženja, od ljubezni do smrti. Poskrbljeno je bilo tudi Za svetlobne in zvočne efekte in lahko rečemo, da smo hkrati spremljali literarni večer in pa gledališko igro. Ob koncu je Tanja vse povabila še na zakusko, kjer so se razvili prav prijetni pogovori, mnogo obiskovalcev pa je kupilo tudi njeno debitantsko zbirko Dotik. Kot že rečeno, je bilo na literarnem striptizu kakšnih 30 ljudi, s čemer sta bila mlada pesnica in pa soorganizator ŠKMŠ dokaj zadovoljna. Omenimo pa, da ni bilo kljub vabilom nobenega predstavnika Občine in Tanja je bila nad tem dejstvom kar nekoliko razočarana, glede na to, da so ji na Mestnem trgu 1 tudi pomagali pri izidu njene knjige. Sicer pa bomo mlado in nadarjeno pesnico podrobneje predstavili kdaj drugič, za pokušino pa ena izmed njenih pesmi. L. H. Pozdravi me ! Izdihni svoj zdravo! Lahko me poljubiš če hočeš se sleci pred mano. Reci, daj, no!? Ta trenutek sem srečna nisem sama ko stopim čez cesto z mano je zebra na semaforju zelena luč. Troje oči me gleda. Me zapeljuje, sprašuje nikoli ne joče. Srečna sem ta trenutek ker nisem sama ko pogledam čez ramo z mano je zebra z mano si ti. Ljubim te senca! V razmislek Kar malo zaboli človeka, ko prebere sestavek župana in poslanca Jurija Malovrha “Razbitje naše občine”. Že ta stavek pove, da omenjeni gospod ni pozitivno naravnan na naša družbena dogajanja in rast demokracije. Prva in najvišja dolžnost poslanca in župana je, da zastopa večinsko voljo ljudi, ki si želijo novih odnosov in novih lokalnih skupnosti, v katerih bodo lahko pravičneje oblikovali svojo voljo. Očitek, da so člani KS Dobje med poslanci premalo lobirali za svojo občino, naj vzame naš spoštovani župan in poslanec kar na svoje rame. Zakaj bi morali prositi druge, ko pa imamo svojega poslanca, gospoda Malovrha? Izvolili smo ga zato, da nas bo zastopal, pa je videti, da smo se zmotili. Zato on doživlja nastajanje novih občin kot razbitje, ne pa kot pridobitev. Če pogledamo po svetu (Švica, Francija...), vidimo dosti manjših podeželjskih občin. Krajani Dobja so že v pradavnih časih skrbeli za svoj kraj, vsak denar, ki je prišel tako ali drugače v kraj, so s pridnostjo in dodanim delom potrojili. Zato v tem sestavku ne bi pojasnjevala izvora vseh dobrin v našem kraju. Mi smo nanje ponosni, ker niso le posledica dobrega delovanja matične občine, ampak predvsem našega zagrizenega zavedanja in dela. Gospodu Malovrhu ne zamerimo njegovega podcenjevanje Dobja, niti izjav, da nismo sposobni preživeti sami, ker si pravzaprav nikoli ni vzel časa, da bi nas spoznal in o nas Dobjanih kaj več razmišljal. Pač ni imel politične volje razmisliti o graditvi novih skupnosti, ki bi prinesle boljši čas na podželje. Spoštovani župan in poslanec, vselej ste vabljeni k nam v Dobje, da rečemo kakšno besedo, vselej ste lepo prošeni, da nam pomagate, da pridete med nas z veselo novico, da ste pomagali ustanavljati našo občino. Življenje mora teči naprej kvalitetno, koristno za vse ljudi naše lepe Slovenije! Jožica Salobir, predsednica komisije za lok. samoup. KS Dobje Spoštovani gospod F. Kovač Obvestila matične službe Ne morem misliti čemu tvoje alarmantne vesti o debelini moje plačilne kuverte. Na tvoje pismo nisem odgovoril, ker sem Ti ustno povedal, da sem pripravljen posredovati vse moje bruto in neto dohodke komparativno z našimi “privatniki”. Resje tudi, da Ti podatkov o plači nisem dolžan dajati. Tvoja ugibanja in izračun o višini mojih dohodkov bi lahko ocenil kot plod fantazije, ki ne pozna meja. Kaj želiš s takimi atraktivnimi vestmi doseči, ne vem. V kolikor bi bile v zdravstvu res tako visoke plače, kot si jo izračunal, ne vem, zakaj gredo mladi kadri v zasebno prakso. Sicer pa o tem, kako dobra je država do svojih poslanikov, mislim, da jo lahko hvališ Ti sam. Le tebi je uspelo, da si šel po 23 letih delovne dobe v pokoj z najvišjo pokojnino. To je moj izračun. S tem zaključujem vsako nadaljno polemiko s Tabo. Dr. Fidler Andrej, spec spl. med. Poročili so se Marjan Gradišnik in Alenka Praprotnik iz Rožne doline; Tomaž Rautar in Elizabeta Tisel s Planine; Roman Gubenšek iz Dobja in Jelka Lepič iz Štor; Ivan Plahuta iz Straške gorce in Anica Artnak iz Lopace; Srečko Mecilovšek iz Zg. Tinskega in Romana Polšak iz Krivice; Jožef Mertik in Marta Fidler iz Šentjurja; Avgust Mavrin iz Dol in Matejka Siter s Ponkvice; Roman Ferlež iz Grdine in Jelka Mastnak iz Lokarij; Aleksander Vodenik z Vrhov in Marija Kumberger iz Podgaja; Branko Doberešek in Andeja Verk iz Šentjurja; Robert Vrečko iz Pečovja in Petra Golež iz Šentjurja; Andrej Frece iz Liboj in Klavdija Lenart iz Zg. Selc. Umrli so Jakob Ratajc (79) iz Uniš, Franc Buser (70) iz Hotunj, Slava Jakopin (76) iz Laz, Vincenc Šeško(71) iz Voduc, Antun Jelenčič (59) iz Šentjurja, Jože Tanšek (69) iz Gorice, Amalija Matko (72) iz Šentjurja. Spoštovani direktor ZD Šentjur! Kaj želim doseči? Zgolj to, da bi občani zvedeli, kako država gospodari z njihovim denarjem in da bi se javni delavci zavedali, da so v službi državljanov. Do številke, ki sem jo napisal, sem prišel na osnovi neuradnih podatkov o plači tvojega predhodnika na stolčku direktorja ZD Šentjur. In še odgovor na tvoj “hudobni” zaključek. Ko čustva vodijo pero, so napake pogoste. Vključno z leti, ki mi jih država priznava kot žrtvi vojnega nasilja, imam 38,5 let pokojninske dobe in - hvala bogu in državi - 147 000 SIT pokojnine, kar je sicer komaj slaba četrtina tvojih verjetnih dohodkov, vendar še vedno povsem dovolj. Z veseljem bom še naprej vodil polemiko s teboj na to temo. Franc Kovač Ob 70 ■ letnici Mihe Romiha Tudi takrat je svet objemala majniška lepota, ko seje pred 70 leti na Selah rodil g. Miha Romih. G. Romih, danes, ko praznujete svoj osebni praznik, naj Vas bodri zavest, da ste ravno Vi tisti, ki si na Planini zaslužite spoštovanje, saj so se po Vaši zaslugi blatni kolovozi počasi spremnih v makadamske ceste in mnoge od teh tudi v asfaltne poti. Vaše življenje tu na Planini je bilo ustvarjalno. Bili ste vodilna sila med gasilci, pri gradnji gasilskega doma, pri usposabljanju novih desetin in ste še svetel vzor današnjim gasilcem. Hvala Vam za vso požrtvovalno in nesebično delo na Planini! Ko je sonce poljubilo ozelenele majniške hoste in je zapela kukovica svojo pesem, se je to zgodilo tudi za Vas, jubilant Miha, ki ste pustili mnoga svoja leta v zelenju naših gozdov. (Naslov pisca je v uredništvu) Šentjurske ODMEVI NOVICE b> krajani opravili vsa zemeljska dela sami, gradbeni odbori zbirali namenska sredstva, KS Pa dodala le delež iz samoprispevka. Pobuda za novo šolo ni prišla z Občine. Že po potresu smo bili upravičeni do šole, a so se papirji” izgubili na Občini. Gradnja seje celo Svet KS Dobje kalobške bučnice Pozdravljeni! Mesec je naokoli, zunaj se šopiri maj, po šolah straši matura, jaz pa si ne morem kaj, da ne bi zluščila par bučnic za vas. Sicer pa so bučnice nekaj, čemur seje res težko upreti. V zadnjih dneh, ali bolje tednih je moje ljubo Kalobje videti, kot bi ga prizadel en "fajn" Potres. No ja, pravzaprav so ga doletele bolj Popotresne posledice. Kraj je pravzaprav videti bolj kot eno samo gradbišče. Najbolj živahno je pravzaprav ob gasilskem domu. Da •mamo na Kalobju, če že ne drugega, sila vrle in pridne gasilce mi, najbrž ni treba spet Ponavljati (pa saj ne škodi). Dve leti nazaj so po vsej sili hoteli novo orodno vozilo, ki meni, ki sem bolj negasilska duša, deluje kot čisto simpatičen kombi. Seveda jim je uspelo. Lani s° ljudstvo šokirali, ko so se odločili, da Poplavijo Florjanovo štalo - v resnici so se pa hoteli samo malo postaviti z novo cisterno. •"esenečenja pa taka! Letos pa so menda ugotovili, da smo bili že čez mero lagoslavljani s pogledom na novi vozni park ,n da nujno potrebujejo garažo. Nič lažjega. Ko se enkrat odločijo, lahko gore prestavljajo. Če bo šlo tako naprej, bom v naslednjih bučnicah verjetno že lahko pisala kakšen obraz bo naredil predsednik gospod Pušnik, ko bo svečano prerezoval trakec pred garažo. Na drugem koncu, ob cerkvi pa... Tisti ogromni kupi kamenja, ja kaj naj rečem? Še kar rastejo in rastejo. Sicer ne vem, od kod se jemlje vse to kamenje, ampak očitno se je gospod župnik odločil, da bo s to škarpo opravil enkrat za vselej, pa če jo bo moral sam pozidati. Pa ne, da bi kaj ravno kazalo tako. Tako zdaj na vseh koncih in krajih pojejo krampi in lopate. Potem sploh ni čudno, da je zadnje čase najbolj zaželena kvalifikacija na borzi dela izpit za šajtrgo, ups! samokolnico. Na KS se menda tudi nekaj dogaja, nekaj v zvezi s cestami, če se ne motim (bom do naslednjič poizvedela), pa kljub temu upam, da mi vrli gospodje ne bodo zamerili, če si drznem nekaj malega predlagati. Glede na dejstvo, da je radio Kalobški regljač do nadaljnega žalostno mrknil, čvek linija pa se je specializirala za bolj pikantne zadeve, bi bilo sila lepo, če bi krajevni veljaki naredili tudi kaj za informiranost svojega ljudstva. Kolikor vem, bodo nemudoma pljunili v roke (po načelu "vse za narodov blagor"). Ne vem sicer česa se bodo prioritetno lotili. V igri je namreč predčasna obuditev radia Kalobški regljač, govori se tudi o lokalni TV postaji Kalobški videc, nekateri celo menijo da znajo v sodelovanju s Telekomom vzpostaviti napredno računalniško - telekomunikacijsko omrežje na peš pogon. Ampak kar se mene tiče, sem še vedno za to, da končno postavijo eno spodobno oglasno desko. Modemi tehniki ni ravno zaupati. Veste, oglaševanje na Kalobju pa postaja vse bolj problematično in nikoli natanko ne veš kdaj ti bo kaj priletelo v glavo. Tako so se za garažna vrata gasilskega doma in farovškega hleva pohvalno odločili za nebalkanski videz, drevja se s plakati v svoje dobro raje izogibajte... Ostane vam torej še, da plakat prilepite na drog javne razsvetljave, če vas ne bo ravno glava bolela kako grdo je to videti. Ja če to ni informacijska blokada, pa tudi ne vem kaj je! Bog daj v naslednjem proračunu za dve deski in nekoga, ki bi ju zbil skupaj... Pred štirinajstimi dnevi smo na Kalobju gostili koncert vokalnega kvinteta, napovedali pa sta se tudi dramski skupini iz Stoprc (ne me držat za besedo) in Trobnega dola. Srčno upam, da si ne bodo premislili medtem, ko bodo iskali prostor za svoj plakat... Koncert je bil pravzaprav dobrodelna akcija, vprašanje je v glavnem bilo, kje je pomoč najbolj potrebna. Izkupiček je na koncu pristal v blagajni Kulturnega dmštva za razvoj kulture na Kalobju. Sem bila tega čisto vesela, samo zdaj mi pa že nekaj časa ne da miru, če je res tako v nebo vpijoče kje nam malo škriplje... Konec meseca nas bo bojda v cerkvi razveselil pevski zbor iz Šentvida. Če se ne motim, je to tisti, ki si je ustvaril sloves, da bi lahko brez težav nadomestil ansambel na veselici. Upam, da niste ali pa vsaj ne boste zamudili njihove polke. Zdaj pa moram res nehati luščit bučnice, ker imam luščin že do kolen! Imejte se lepo. Saška I POSLOVNA STRAN so posojila in posojila HMEZAD BAJNKE ZA OBČANE - GOTOVINSKA POSOJILA: * do 6 mesecev T + 6 % * do 12 mesecev T + 7 % Če že imate * do 3 let T + 8,5 % * do 5 let T + 9 % sje, če pa opravite pi plače na našo banko, vam po 3 mesecih obrestno mero znižamo. - OSTALA PONUDBA * stanovanjska posojila do 15 let od T + 6,25 % do T + 8,25 % * dovoljeno negativno stanje na tekočem računu T + 8,5 % * v Agenciji Celje, Miklošičeva 6, lahko po konkurenčni ceni najamete sefe vseh velikosti ZA ZASEBNIKE (samostojni podjetniki, osebe samostojnih poklicev) - KRATKOROČNA POSOJILA: - DOLGOROČNA POSOJILA: Izhodiščna obrestna mera: Izhodiščna obrestna mera: * do 3 mesecev T + 5,3 % * do 5 let T + 7 % * do 6 mesecev T + 5,4 % * do 10 let T + 7,5 % * do 12 mesecev T + 5,5 % * UGODNO! Dovoljeno negativno stanje na žiro računu T + 8,5 %. Na vašo željo vam odplačamo staro posojilo. ZA KMETE - KRATKOROČNA POSOJILA: Izhodiščna obrestna mera: * do 1 leta T + 6,5 % - DOLGOROČNA POSOJILA: Izhodiščna obrestna mera: * do 5 let T + 7 % V skladu z razpisom Ministrstva za kmetijstvo uveljavljamo regres za obrestne mere. HMEZAD X BANKA denar in nai usteci > »»NOVO«« 3 HUJŠANJE IN ODPRAVLJANJE CELULITA PO NAJNOVEJŠI, PREIZKUŠENI, PREPROSTI METODI PARIŠKEGA MATISA ICE COLD SLIMMING (mrzlo hladna metoda) Priporočljiva je za ljudi, ki imajo težave: • s prekrvavitvijo • z oteklimi nogami > s pretirano debelostjo • s celulitom • z ohlapno kožo Učinki so takojšnji in dolgotrajni ! Veselimo se vašega obiska! Tržnica Šentjur tel. 063/740-330 to um TRADICIJA, RAZLOG ZA ZAOPAHJt