M. R.:
Ustoličenje koroških vojvod.
d leta %8. vlaije so prodiraii Slovenci iz ogrskih planjav proti zahodu in so si osvojili polagoma zemljo ob Savi, Dravi, Muri in Soči; zasedli so sedanjo Kranjsko, Staicrsko, Koroško, velik del Primorske, zahodno Ti-roLsko in del Salcburškega. Njih naselbine so se pa naliajali.' uidi po sedanji Dolenji in nekoliko po Go-renji Avstrijski. Lcta 595. jc bila naselitev dovršena, vsa osvojena ciežela pa se je imenovala Karantanija. Na zahodu in severu so imeli karantanski Slovenci za soscde Bavarce, na vzhodu pa Obre ali Avare, divjc jaiiaee turškega pokolenja.
/c v tcli časiii so iineli Slovenci svoje vojvode, ki 9,0 jim bili voditelji v vojni. Prvi vojvoda karan-tanskili Slovencev, ki natn je znan po itnenu, je bil V a 1 u k. S sosedi so se Slovenci iimogo boje\ ali. V teh bojih so izgubili tudi svojo samostoj-nost; da bi se namreč ubranili divjih navalov obrskih, je prosil slovenski vojvoda B o r u t Bavarce za romoč; dobil jo je? a za izkazano pomoč so morali karantanski Slovcnci odsihdob priznavati bavarsko nadoblast (sredi 3. stoletia). Vendar pa so obdržali tudi pod bavarsko vrhovno oblastjo še dalje svoje dcmače vojvode.
Po Borutovi smrti je zavladai karantanskim Slovencem njegov sin Oorazd, ki se je mno^o trudil, da bi se dali njegovi podložniki krstiti. Tedaj so jeli prihsjati med karantanske Slbvence bavarski duhovniki salcburške škofije oznanjevat krščansko vero. Posvetili so več cerkva, med njimi iiajimcnitiieišo c e r k e v D c v i c e M a r i j e p r i O o s p e S v e t i ne daleč od K r n s k e g a g r a d u, ki je bil najbrže navadano bivališče slovenskiii vojvod.
—«   82   ¦«¦¦-
Ko jc lcta 788. uničil frankovski kralj Karcl Vcliki bavarsko vojvo-dino, so stopiii karantanski Slovenci neposredno pod frankovsko državo, a tudi sedaj so smeli še obdržati svoje domače vojvodc. Izgubili so jih šele za Karlovcga naslednika, ker so sc zaradi nasilncRa postopanja fran-kovskih uradnikov pridružili bratskim Hrvatom o priliki neke vstaje. Odslej so nadomeščali v\>jvode-dornačine nemški grofje, ki so naseljevali med Slovence nemške nastlnikc. Tako sc jc polagoma poneinčil velik del nekdanje slovenske zemlje.
Leta 952. jj združil cesar Oton I. vse dežcle od Dunava pa do Adrije v upravno celoto Vcliko Karantanijo in jo je povzdignil v vojvodino. Sprva je bila povečana Karantanija še združena z novo nastalo bavarsko vojvodino, a že cesar Oton II. je zaradi upornega vojvode razkosal Ba-varsko v več delov (976. 1.) Eden izmed teh delov je dobil zopet naslov: vojvodina Karantanija ali Koroška. Obsegala je današnjo Štajersko. Ko-roško, Kranjsko, Istro in Veronsko marko. Vladali so ji vojvodi raznih rodovin, tako posebno Epenštajnovci (Eppenstcin) in Spanhajmovci (Spanheim). L. 1269. je prevzel Karantanijo čcški kralj Premisel Otokar II., ki pa nui jo je odvzcl Rudolf Habsburški. Le-ta je podelil leta 1280. Ko-roško Majnhardu Tirolskemu, ko pa jc leta 1335. umrl zadnji potomec tirolski grofov, je izročil neinški cesar Ludovik Bavarski Koroško Habs-buržanom, ki ji vladajo še dandanes.
V vseh teli časih je veljala Koroška še vedno za slovensko deželo, in koroški vojvoda, četudi je bil Neinec, je veljal za slovenskega kneza. O tem se najlažje prepričamo, če si ogledatno obrede, ki so bili običajtii pri ustcličenju koroškili vojvod.
Ustoličenje koroških vojvod se je vršilo na Oosposvetskem polju na današnjein Koroškeni. Kdaj so ustoličenje uvedli, nam ni znano, vcndar pa smelo trdirno, da scga še v one čase, ko so bili Slovenci še samostojni. Izpreinembc poznejšega časa so bile le neznatne.
Obred ustoličenja slovenskih vojvod nam opisujejo razni zgodopisci, med njimi najnatančneje opat I v a n V e t r i n j s k i, ki je načeloval od 1314.—1347. leta vetriiijskemu sainostanu v bližini Celovca.
Slovesnost se je vršila na sledcči način: Svoboden ktnet je sedel na takozvani k n c ž i i k a m e n v bližini Krnskega gradu in cerkvice sv. Petra. Knežji kauien je bi! del rimskega stebra iz bližnjih razvalirt nekdanjega riniskcga tnesta, po inienu Virunum.
Okolo omenjenega svobodnega kmeta so stale neštete množicc ljud-stva, ki so pričakovaic novega vojvodo. Ta je prišel slavnostno oblečen, a preden se je ijfibližal knežjemu kainenu, je inoral sleči pražnjo obleko in jo midotnestiti s kmetiško. V levici jc držal palico, z desnico pa je vodil na vrvi lisastega vola ali lisasto kobilo.
Ko je svobodni kmet na kncžjeni kanienu zagledal bližajočega se vojvodo, se ie obrnil proti narodu in vprašal v slovenskem jeziku: »Kdo je tisti, ki se tam približuje?^
Ljudstvo Miu jc odgovorilo: »Ocžehii knez je.«
— -   83   »¦ -
Kmot vpraša dalje: »Ali je pravičen sodnik? Ali mu je niar blagor domovine? Ali je svobodnega stanu? Ali je čestilee iti varih prave vere?«
Ljudstvo mu je odgovoriio: »Je in bo vedno!«
Zdaj vpraša zopct kmet:« S kakšno pravico me more pregnati s tega sedeža?«
Odgovor Ijudstva se je glasil: »Odkupi ti ga s šestdesetimi vinarji, z lisastima živalima in z obl^ko, ki jo itna na sebi, tvojo hišo pa oprosti vseh davkov.<¦
Nato je udaril kmet \ojvodo rahlo po licu, opominjajoč ga, da naj bo pravičen sodnik, potem pa ie vzel obe živali in se umaknil s kamena. Zdaj je sedel vojvoda na knežji kamen, mahnil z mečem proti vsem štirim stranem sveta m je cbljubil, da hočc biti ljudstvu pravičen sodnik.
Medtem je prinese! kmet v klobuku čistc vode. Vojvoda je izpil iz klobuka požirek vodc v znak, da se bo zadovoljeval s tern, kar mu bo do-našala domača zemlja. Nekaterc koroške rodovine so imele baje pravico, da so smele pred ustolieenjoin po okolici pleniti in celo požigati. S tem so hotele pokazati, kako bi se godilo v deželi, čc bi ne bilo poglav&rja.
Po ustoličenju na knežjem kamenu je odšel novi vojvoda v staro-davno gosposvetsko terkev. Na potu ga je spreniljalo ljudstvo in prepe-valo slovenskc narodne pesmi. V gosposvctski cerkvi je daroval najvišji duhovski dostojanstvenik slovesno sveto niašo, po službi božji pa je bla-goslovil novega kneza, ki jc imel tedaj še vedno kmetiško obleko na sebi. Zdaj šele se je preoblekel, njegovo ktnetiško obleko pa so razdelili tned siromake.
Tretji del slovesnosti je bil obed, pri katerem so stregli najvišji de-želni dostojanstvoniki, po obedu pa je odšel vojvoda z vsem spremstvom k vojvodskemu stolu severno od gosposvetske cerkve. Vojvodski stol stoji še dandanes na svojem rncstu. Sestavljen je tudi iz kamenov vi-runskih razvalin in inia dva sedeža, enega proti vzhodu, drugega proti zapadu. Vojvoda jc sedel na sto!; tedaj sta se mu poklonila gospoda in narod, potein pa je potrjcva! stare pravice, podeljeval nove in razsojal prepirc. Nato je bila slovcsnost pri krajii.
]z opisinili obredov razvidimo. da je pri Slovencih sprejel vojvoda svojo oblast iz rok pieprostega ljudstva.
Dne I8.marja 1914. lcta je poteklo 500 let, odkar sc je vršilo zadnje ustoličenje po opisaMcm obrcdu. Tedaj so umestili Habsburžana Ernesta Železnega. Poznejc su na starodavni obred pozabili, in vsa stvar se je izprcnienila tako, da so koroški stanovi (zastopniki plenistva, duhovšcine in mcst) priscgali zvcstobo vladarju na Dunaju.
Vojvodski stol na (josposvetskem polju iu knežji kamcn (sedaj v celovškcm muzeju) pa pričata še dandanes, kako so Slovenci nekdaj umeščali svoje vojvodc.
Ustoličenje vojvode na Gosposvetskem polju.
Po H, W. Schmidtovi sliW narisal  Dragotin  Humek.
4