4

PROLETAREC Ji
■v	/X7
DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
Glasilo Jugoslovanske SoclalltUino Zvez« In Prosvotno Matico
-—p
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. ANO ITS EDUCATIONAL BUREAU

ST. — NO. 2I€4
Entered m Meond-claaa miwt, Dor. i, 1907, ti Um post oftcc udw the Act of CoMTM W Mik« 5, lift.
•I Ckita«*, III.
CHICAGO; ILL., May II, IS4S
-4---
Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave.
4,t LETO—VOL. XLIV.
KAJ BO S KONFERkNCO V PARIZU? Bo dala mir Evropi, ali pa jo pripravila še bližje praga nove svetovne vojne?
Ustavo za četrti raj h odobrena od treh zapadnih sil
Novo Nemčija bo na papirju demokratična, z dvema zbornicama, po anglo-ameriŠkem modelu.—Francija dobila koncesije.—Vzhodni dol Nemčije izločen
Natečno štiri leta po dnevu, ko je Nemčija prignala svoj poraz in je po svetu šinila vest,
«• {i H
da je stvaritelj tretjega rajha, Adolf Hitler, izvršil samomor, jeTCnnU v tretjič pitana in v tretjič odobrena ustava Ntmčije, ki feo Hitlerjevo nasledila.
Posnetek weimarske konstitucije
V glavnem je ta ustava prilično sorodna oni ki jo je imela weimarska nemška republika. Torej tisti, ki je bila ustanovljena po strmoglavljenju kajzerja. Kakor sedajni, so tudi weixnar-ski ustavi kumovali Francija, Anglija in Amerika. Razlika takrat je bila le, da Zed. države (namreč zvezni senat) niso hotele odobriti mirovne pogodbe z Nemčijo, v kakršno je pristal z Anglijo, Francijo in Italijo predsednik Woodrow Wilson,
med njimi bivšega podpredsednika Zed. države Dawesa, da preštudirajo, kako naj bi se izvleklo tepeno republiko iz neznosnih gospodarskih zagat.
V trii prizadevanjih sta popustili Nemčiji tudi Anglija in Francija, kapitalisti vseh teh treh dežel ps so začeli snovati kartele skupno z nemškimi industrijskimi magnati. Medtem se je že zelo razpredel Adolf Hitler, ki je prišel na krmilo leta 1933 vsled bratomorne borbe med social-demokrati in komunisti.
' Hitlerja in njegovega rajha je bilo konec 8. maja pred štirimi leti. Ves ta čas je bila Nemčija vladana po conah od okupacijskih sil.
Ustava zapadu prikrojena
Samo zapadni del Nemčije
toda tudi nova administracija, z pride v upoštev, kar se nove
ustsve tiče, ki je pod okupacijo Zed. držav, Anglije in Francije.
Sovjetski del Nemčije ni bil zastopan pri snovanju nove ustsve, ki je bils sprejeta v Bonnu. Vzrok je, ker hoče Amerika no-(Konec na 5. strani.)
republikansko stranko na čelu, je nemško republiko priznala in ji finančno pomagala bolj kot vse ostale zmagovite zaveznice skupaj.	v
Vendar pa se Nemčija po prvi svetovni vojni ni pa ni mogla pomagati na noge. Brezposelnost je bila njena glavna šiba. Dela je bilo sicer veliko, toda za reparacije (vojne odškodnine). Kje zajemati, je vpraševala nemška Takoj po republikanska vlada, da bomo i,iroma kmalu ko se ji predsed-mogli delavcem plačevati saj saj nik Truman utrdil v tolmačenju, hrano?	da je bil sedaj na lastno pest
VLOGA AMERIŠKIH POSOJIL R DARIL V MEDNARODNI POUTtfcl ^^
Prod tremi leti /o Jugoslavija vprašalo Zed. države za $300,000,000 poso/ifa — aH po domače, za toliko kredita. Na roiun toga si bi v Amermi nakupila strojov ter drugih potrebščin.	j ,
Posojilo ji vsled njenega "nedemokratičnega" sistema v ameriškem merodajn+m uradu ni bilo odo-breno. Vrh tega ji Zed. države niso hotefe vrniti niti njenega zlata, ki ga jo prejšnja vlada poslala sem v hranitev tik pred vojno. Bilo ga jo šo za kakih $40,-000,000, a v začetku mnogo več. Potrošila ga je veliko zame/na vlada v Londonu s svojimi zaupniki v Ameriki, katerim je načelleva/ prejšnji jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič. Se le lani se je veleposlaniku sedanje jugoslovanske vlade, Savi Kos+noviču, posrečilo napraviti z ameriško vlado sporazum, ki jo določal, da mora Jugoslavija od toga ilata pustiti Zed. državam $17,000,000. Od to vsote bo vlada v Washingtonu odškodila imetnike, ki so iineli investicije v jugoslovanskih rudnikih ter v drugih podvzet-jih, in pa druge Američane, katerim je bila tam imovina zaplenjena. Bržkone so to bivši nemtki oziroma avstrijski plemiči, ki so ob svoja vefeposestva in so se zatekli sem ter se hitro priglasili za ameriško državljanstvo.
Glasom tega sporazuma — tako jo bilo poroča-no — je morala Jugoslavija plačati tudi ta ameriška letala, ki so bila zbita na tla, česar od kfaja ni hotela, plačala pa je takrat par sto tisoč dolarjev sorodnikom ubitih ameriških letalcev, ki so jih jugoslovanski strelci zbili na tla.
Kominform je Jugoslavijo obdo/žit da je kapitulirala. Troši denar na pretek v propagandi, a v iskanju pomoči mod njenimi izsolfenci za denarno pomoč pa nima moj. To je sedaj linija, pjo kateri gre ves kominformin tisk. Tudi edini hrvaški dnevnik v Ameriki Titu očita, da troši dolarje z vevnko, dočim ob' enem "berači" za svoje bolniške zavode ter za ruge dobrodelne akcije mod ameriškim1 Jugoslova-I kolikor največ moro.	J
Taka je torej mrzla vojna sedaj tudi med kormn-formom in Titom. In ros stane veliko dolarjev. Je to nekaj takega kot tu v Zed. državah. Imamo denarja so pobijanja Grkov, Kitajcev, a za boj proti raku, toper otroško paralizo, za pobijanje jetike itd. pa razstavljamo nabiralnike po gostilnah, v prodajalnah, glediščih itd•	^
Vzačetku maja, ali že koncem aprilcr, je po svetu šinila vest, da se Tito spet pogaja za ameriško posojilo. Agencija AP pravi, da bi so sedaj zadovoljil s $50,000,000 kredita nameso s pet sto, za kolikršno-ga je v začetku vprašal.
Kominform jo zagrmol, da se prodaja zapadnomu imperializmu, in nato je Tito sam osebno izjavil, da njegov režim ostane zvest borbi zoper imperializem In zvest izgradnji socializma v Jugoslaviji.
Vrh tega je njegov informacijski biro pojasnjeval, da jo sovjetska vlada vprašala Ameriko tik po volni sa kakih pot milijard dolarjev kredita, nato jo rekla, da bi bila zadovoljna tudi s tremi milijardami,
(Konec na 4. strani.)	^
j John Chomaior j
t
Luka Groser nas je dne 0. majs zgodaj zjutraj obvestil, ds je nsš stari tovariš John Cha-mazar preminul.
Kot že omenjeno v koloni "Z u pravniške in uredniške mize", je bil John Chsmszar težko bolan mnogo let, a je še vseeno mogel nekoliko delsti. Bolehal je na otrpnjenju žil.
John Chamazar je pisal v Proletarca kolono dovtipov, dokler ga ni hnlsssn toliko izmučila, da je pojamral, da mu ne gre več. Oči so mu opešale in nehal je čitati. Brala sta mu časopise sin in hči, ki sta mu stregla. Težko je dobiti tako zvesta otroka kakor sta bila ta dva njemu v pomoč skozi vso njegovo tugobno bolezen.
Preminul je v starosti 03 let. Torej jako zgodaj. Doma je bil iz Selc, blizu Radovljice na Gorenjskem.
Njegov? žena je preminula po prvi svetovni vojni. Bila je tudi mnogo let bolna a John pa je delal in premostil vse težave in plačeval zdravniške stroške, kl jih je imel v svojem življenju nadpovprečno. 2ena je bila sestrs tedanjega čikaškega župnika J. Sojarja, ki je tudi že dolgo med pokojniki.
"Pokojni Chamazar je postal deloven v naših vrstah v času ko smo snovsli med prvo svetovno vojno Jugoslovansko republikansko združenje. BU je tudi delegst svoje podružnice JRZ na konvenciji, ki se je vršila v Clevelandu.
"Proletarcu" je dobil precej naročnikov. Izredno veliko dela pa je opravil na vrtu Slovenske-gs delavskega centra. Bil je dostikrat na poslu od jutra do večera — vse brezplačno.
Bil je Član kluba 1 JSZ, Ml pa društev Modem Woodman ter Royal Neirfibors.
Pogreb se bo vršil iz Žefrsno-vega zavoda v četrek 12. maja.
Pokojni Chamazar je bil pek po poklicu. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je hodil na šiht v zgodnjih popolnočnih urah. Ni bilo prijetno, a je delal za družino neumorno in vzlic temu si je še dobil časa, ds je pomagal tudi v naših stvareh.
Zapušča sins ter dve hčeri in nekaj drugih sorodnikov.
Proletarec mu izreka priznanje za delo, ki gaje storil sa U list, in vsi ps izrekamo iskreno sočutje preostslim, ksjti 2 njim vred so veliko pretrpeli.
Johnu Chsmazarju časten spomin!
—-
Ali veste, da je Ameriški družinski koledar sa leto ISO knjiga s tako izborno vsebino, kakršne ne dobite sa tako majhen denar nikjer drugje? Naročite si jo! Stane $1.50.
Obljubc/% ki jo politiki nikoli ne drže
Tekoj po lanskih volitvah J| milliard svlšanjs davkov še ni zbornic imaio usodnosti na itro- nosestvs leto« tvttin »d u «
Amerika pomagala
isvoljen za predsednika led. dr-
Naša vlada je takrat to vpra-f**J» i* novemu kongresu spo-sanje čutila n^ svoji koži in se ro*il» mora zvezne davke svi-
odločila ako le mogoče obvarovati weitnarsko republiko pred bankrotom in pred komunistično revolucijo, ki ji je pretila. Poslala je tja razne komisije,
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča Itevilka Proletarca
2164 .
Ake je številka tik VAŠEGA imena m* NASLOVU na PBVl strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepeju nižja od gornje.
Prosimorobnevite jo!
Prihranite namfl tem pri dele in na poštnini!
šati za dve milijardi dolarjev na
leto.
Truman Ima saj to prednost, da v volilni kampanji ni govoril o davkih in glede njih nič obljubljal, rasen več ekonomije, halanciranje bud žeta In pa hranitev na vseh koncih in krajlk.
Ohijski governor Frank Lausche pe je pred Isvolitvije prebivalstvu svoje države svečano obetal davke snižsti, ako bo isvoljen. Isvoljen je ML Ko pe se je spet poglobil v svoj governor* ski urad, v katerem je še enkrat bil — je uvidel, da o kakem žnisanju davkov v državi Ohio ni govora. Nato je ugotovil, de jih je potrebno zvišati, če hoče ugoditi saj malenkostno nekaterim drugim svojim obljubam. In je priporočil ohijski legislator! dsvke zvišsti, kar je nekatere Lsuschetove prijatelje osupnilo —ampak kaj se koče — navade ji navade!
Truman svojih saktevanik per
miHjard zvišanja davkev še ni dobil. In v tem letu jih menda tudi ne bo, ker se sde večini obeh zbornic že sedaj skrajno visoki. Ae bolj pe kajpada davkoplačevalcem.
Imenovana ps je bila posebna keniisija, s bivšim predsednikom Herbertom Hoovrom ns čelo, kl naj bi dognala, kje In kako ter v katerem vladnem oddelku ali v \ uradu ae ki lakko kaj prik ranile.
Kemisijs je po dolgem proučevanju dognala, da so uradi svesne vlade prenatrpani s u-službenel. Mnogi ao visoke plašne! zaradi posebnih "sposobnost^ kakršnih pe nimajo. V službe jik je peUknil "politični vpliv".
V slušbi svesne vlade — bres vojaštva — je mnogo nad dva milijona nameščencev, yeliko teh prejema salo visoke pleče, večinoma pe uradniške plsčs, ki se v primeri s drugimi enekimi slušbem! veliko boljše nagnjene kakor v privatnik kompani-jak. Vth tega Imajo vsake sorte "»ratafee* In tesne druge "olajšave", seveda vsa na stroške dav-fcnikli>iUii
tSuH^
zbornic imajo ugodnosti na stroške ljudstva. Oni in vsi člani njihovih družin so deležni sa-stonjske bolniške eekrbe v eni najboljših bolnišnic v Zed. državah. Imajo ceneno hrano, ki pa je tako fina kot v najboljši, v najdraži restavraciji v Washingtonu. V službo lahko najamejo na ljudske stroške svoje žene, sinove in hčere ne da bi kaj delali, ali pa delajo le kaj malega.
Herbert Hoover ni hotel v svojem poročilo udariti po tem trotovskem sistemu, pač pa po preobilici uslužencev v departmentu sa vnanje zadeve, v trgovskem, vojnem, notranjem In sploh v vseh drugih depertmen-tih. Dokaaeft je tisti* da je sistem v njihtsaitarall* bi te ga lahko IsholjŠslo same ako bi vlada hotele resno podvseti kake konstruktivne korake v ts namen.
Tods vse ksr sdministracijs zmore je, da s Trumanom na čelu zahteva zvišanje davkov!
Od lanakegs poletje do sdaj so jih zvišale skoro vse države v eni ali v drugi obliki in pe posamezna mesta ter okraji (counties. V Chicago je bil da voh na
posestva letos svišan oi SS do 3S odstotkov, kar je nekaj nezaslišanega. Župan Kennedy pa je zahteval pri državni vladi v Springfieldu sprejem nove postave, ki bi mestni občini dovolila obdavčiti vsa podvsetja In posameznike s posebno licenco, kakršnih imajo že sedaj v iso-bilju, bodisi državne, okrajne in mestne.
To bi mestu prineslo precej denarja, a tisti, ki licence plačajo, jih zaračunajo odjemalcem in Uko se draginja veča vslic trditvam, da cene živežu padajo.
Sicer so res že nekaj nižje — sej nekatere stvari, toda farmarji so deležni vsled tega padanja državnih subvencij, torej plačamo vsa snižanja nazaj z davki, ki vam jih odračunajo od vaše mesde in plačate jih in-direktno sa stanarine, vosnine, In sploh prav vsak davek gre koncem konca na ramena kon-sumentov.
To je skrajno nesdrava ekonomija. Zdržuje se umetno In ko nastane krah bomo spet v položaju kakor leta IS3S In v rasnih drugih krisak, kl so udarile zgolj one, ki morajo dnevno delati sn preživljanje.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
ftpijoni niso zanesljive priče Kajti kdor je žpijon po naravi, bo delal za tistega, ki ga bolje plača. Se slabši pa so tisti, ki se utihotapijo v kako organizacijo, postanejo v nji "navdušeno delavni", a v resnici igrajo v nji vlogo agentov provokatorjev, potem pa na sodišču kažejo na svoje bivše tovariše.
Slučaj v New Yorku to izrecno dokazuje. Ne obravnavi proti enajstim od vlade toženim komunističnim vodjem so nastopili dosedaj za priče večinoma bivši komunisti in pa taki "komunisti", ki so bili ob enem v službi zs FBI. Minuli teden je pričel proti obtožencem na federalnem sodišču v New Yorku Thomas A. Younglove iz St. Louiss, Mo. Delal je zs FBI v komunistični stranki v Missouri-ju od leta 1M5. Pravil je o "tajni" seji komunistov, na kateri je poročal uStalinov zaupnik" Ralph Shaw. On je predsednik k. s. v Mo. Te Shaw je na tistem sestanku dejal, da se nove vojna prične 1946 — in to mogoče vsak hip. Tako je komunistom v Ameriko sporočil sam Stalin. Younglove je dalje pričal, kako so komunisti potem delali svoje načrte. Njihova stranks bo prepovedana čim nastane vojna in delo bo nadaljevano podtalno. Glavna naloga komunistov bo uganjati sabotažna dejanja in begati ljudstvo s- protivlsdno propagando. Tako je pričal ta Younglove, a povedal ni nič takega kar bi držalo. Saj so tudi mnogi ameriški politiki v kongresu in zunaj kongresa prerokovali, da se tretja svetovna vojna vsak čas prične in nekateri poshmci pa so jo zahtevali takoj — z našimi atomskimi bombami seveda najprvo, ki naj jih zmečemo na ruska mesta. Drugi so od vlade zahtevali pojasnila, čemu čaka, češ, sedaj je čas za napad, ko Rusija še ni pripravljena in pa ker nima
atomskih bomb! Zagotavljali so kongresu in jsvnosti, ds je bojni sili Zed. držsv zmaga zagotovljena "v treh tednih". Da-li je Stalin res prerokoval, kdaj se vojne dogodi ni važno. Važno je za to deželo, da nas Rusi j s ni v stanu napasti, ker nima vojnih baz okrog Zed. držav, dočim jih mi imamo skoro krog in krog Sovjetske zveze. In gotovo je, da bi ameriški komunisti ne simpetizirali z ameriškim napadom na USSR. Zato delujejo proti takim nakanam. %Pri tem niso osamljeni. Je tudi veliko drugih v tej deželi, ki so iskreno za mir in delujejo zanj.
Henry A. Wallace je pred senatnim odsekom dejsl, da je imela ameriška vlada sovjetsko ponudbo za ukinjanje blokade v Berlinu Že dolgo, a jo je zamolčala, ker se je bala, da hi potem njen atlantski pakt padel v vodo. Čakala je torej toliko časa, da so ga razne vlade podpisale in da se ga prične takoj izvajati s skupnim oboroževanjem podpisnic. Par članov odseka je prišlo z Wallaceom v oster prepir, češ da s svojim delovanjem sabotira obrambo Zed. držav. To je zanikal. Trdil pa je, da politika naše vlade ogroža mir in <da je atlantski pakt priprava v novo vojno. Eden članov je od Wallacea hotel vedeti, da-li samo vlada Zed. držav tira svet v novo vojno, pa mu je odgovoril, da tudi Moskva s svojimi manevri ne služi miru. Dejstvo je, da se zapadni svet pripravlja na spopad z njo— ker drugače ne bi bilo treba te velikanske oboroževalne tekme in vojne histerije v Zed. državah.
Msgr. Mykolas Krupavicius je
na shodu čikaskih LitviAcev dejal, da je vojna med Zed. državami in Sovj. unijo "neizbe-(Konec na 4. strani.)
Nekaj o naših stvareh
Izkaz "Agitatorjev na delu" priobčujemo vsake štiri tedne. V njemu so le tisto naročnine, ki jih pošljejo zastopniki ter ostali prijatelji Proletarca na svojem agitacijskem dolu zanj.
Seznam v tej številki na tretji strani jih izkazuje 139, v prejšnjem seznamu pa jih je bilo 89 in v pred-prejšnjem 120. To jo povpročnp kakih 40 manj na vsake štiri tedne kakor prod dobrim letom, a dobimo pa toliko več dirOktnih obnovitev.
Devet naročnin v topi izkazu — poslanih od agi-tatorjev - je novih. Kakih pot pa jo bilo odpovedanih.
Tudi seznam prispovatoljov v tiskovni sklad jo v tej številki. Objavljen je na drugi strani. Izkazuje do 30. aprila $622.32. Lani je bilo v Tiskovni sklad nabranega od 1. januarja pa do 19. maja 1948 $2,167.72. Lani so nam precej prineslo do omenjenega datuma priredbe, npr. koncert v Waukeganu, Zarja v Clevelandu itd. Pozno v poletju pa smo začeli s posebno kampanjo za poravnanje dolga v tiskarni, ki jo fino izpadla. Toda draginja nas davi in rodni dohodki so premajhni — veliko premajhni za vzdrževanje lista. Potrebujemo torej več sodelovanja pri iztirjavanju poteklih naročnin, v pridobivanju novih in v zbiranju prispevkov v tiskovni sklad, bi pa priredb v korist Proletarca.
To nedeljo 15. maja bo imelo društvo "Delavec" št. 8 SNPJ slavnost 45-letnice. Vršila se bo v Hrvatskem domu v So. Chicago. Podrobnosti so v oglasil v tej številki. Vabimo vso, da so udeleže privedbo društva Delavec, kajti bilo jo vodno na dolu za napvodok in podpiralo je vso našo mnogotere aktivnosti.
Naš "večni popotnik" Anton Jankovič iz Clevo-landa je naročil lo 50 izvodov koledarja, skupaj dosedaj 365 in imel je o njemu dne 12. aprila tudi prijateljski dopis v Enakopravnosti. Koledarjevega urednika pa je v privatnem pismu zelo "okrtačil". Radi zamudo s Koledarjem seveda.
Anton Zornik iz zapadne Penne je tudi naročil še 10 izvodov - skupaj 285, ali deset več kakor lani.
Konferenca krajevno organizacije Prosvetne matice za severni Illinois in za Wisconsin se bo vršila v ne-
'deljo 29. maja v Slov. nar. domu v Waukeganu.
^ - -,. — -—— ■■ -■ ■ - - - ■ — ------ r , - - i - ^^ .■■ ___
PEOJ^EtARy W^L it XUk
i ft
fig------
PRCfLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
----j ■ -i f .a
VSAKO
IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Draft ka, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI »V
NAROČNINA v Zedinjenlh driavah za Q*l0 lete V.00, za pol 1« ta $1 73,
za četrt .lata $110.
Inozemstvo: za celo leto $3.90; ss pol leta |S,00.
... ........M.	* A, . ■ m M i i.«4» jfc	i« «11 ■ ■
Vsi rokopisi in okJhsi mgrajo biti y naftecn deljka popoldne *a priobČitev v ItSv

PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor...............................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: lotted States: One Year $3 00; Six Months $175; Three Months $100. Foreign Countries, One Year $3.50; Si* Months $1.00.
PROLETAREC
2201 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2 2**4


Kdo jo lanskega novembra zares vrgel pro*" svoje glasove?
Bilo je na seji unije, pripadajoča k AFL. Nekdo izroed navzo-čih se je drznil v razpravi o politični akciji, ki bi jo naj sli so jo že zavzele razne unije z ozirom na predsedniške in kongresne volitve, priporočati Wallacea za predaedniikega kandidata. Bil je po kravje izmukan z znanim "booo".
Takih prizorov na sejah unij AFL sicer ni bilo mnogo, a dogodili so se. Kajti AFL je že od nekdaj konservativna, zatp nikdar ne priporoča svojim članom, ds naj bi "metali" svoje glasove "proč" — npr. pred leti socialistični stranki — predvsem Eugenu V. Debsu, ki ps jih je proporčno vzlic temu dobil več kot katerikoli kandidat uporniškega gibenje, rasen pokojnega senatorja Robert LaFolletta leta 1*24. Debs tedaj ni kandidiral. pač pa odobril LaFolleta, ker je slednji obljubil po volitvah delovati za ustanovitev delavske napredne strsnks z unijami na čelu.
A volilci smo takrat (1. 1924) "zmetali proč" samo kakih pet milijonov glasov, kar se je staremu senatorju zdel? premalo. Bil je ob enem slabega zdravja in svoje obljube Debsu in Morrisu Hillquittu ne bi mogel izpolniti tudi ako bi jo hotsL Zbolel je in umrl.	i
Bilo je na seji eksekutive CIO. In to ne leta 1924 — ker takrat CIO še ni bilo temveč leta 1948. Razpravljali so o politični akciji. Sydneyja Hillmana, ki je bil štiri lets prej ie krmar politične akcije CIO in si prizadeval, da bi kil podpredsedniški kandidat demokratske stranke spet Henry Wallac? namesto Truman, ni bilo več. Odšel je z Rooseveltora pp enafci poti.
Novi ljudje so vzeli v zakup politiko v CIO, s Philipom Mur-rayem na čelu. Opustili so vse začetno levičarstvo, v katerem se je porodilo gibanje za industrialni unionizem, pozabili ns "dis-k redi tirani" Rooseveltov "new deal", kateremu se je V svoji poslednji kampanji iUk sam odpovedsl, ln se ss vzeli zs Truman-ov "fair deal" in za njegovo demokratako stranko.
Kolektali so v svoj kampanjski sklad zanjo le VtUko bolj kot pa AFL.
Vrh tega je .eksekutiva CIO prepovedala nji pripadajočim unijam kakršno koli kampanjo za Henry Wallacea in ss progresivno stranko.
Odborniki lokalnih unij, ki so t>ili zanjo, so iz glavnega urada CIO opozorjeni, da bodo pozvani ns diacjplinavfio zaslišanje, ako ne nehajo agitirati zs Wallacea. "Kandidat eksekutive CIO za predsednika Zed. držav je Harry S. Truman" — jim je biio poudarjeno, in kandidati v kongres ps člsni demokratske— torej Trumanove stranke!
Kongresnik slovenskega rodu v severni Minnesoti bi lahko pojasnil, kako so ga politični nameščenci eksekutive CIO, upo-sleni agitirati za Trumana, pestili, M, sko ne fatfavii, ds ne maraš indorsiranja Progresivne stranke in ds odklasjsi indor-siranje, ki ti gs je naklonil Wallace, ti bo politični odbor CIO umaknil vso pomoč in jo cUl kakemu ismsd tvojih tekmecev. In res se je Blatnik končno zbal za svoj msndat ter izje vil skoro tik pred volitvami, da pomoči pfi Wallaceu ln v progresivni stranki ni iskal in da jo odklanja. Bil je izvoljen s veliko večino in bi bil prav tako z veliko večino tudi sko se ne bi bil ustrašil tisfch par plačanih agentov politične akcije CIO, ki sta mu pretila s porazom-
Nedolgo tega se je dogodilo v unijah A?%, in še* bolj ps v posameznih lokalih unij CIO sUpro vprašanje — kdo pravzaprsv je lanskega novembra vrgel proč svoje glasove?
posebno unije CIO so veliko potrošile za zmago demokratske stranke. Tedanji kandidat Tramail jim je svečano obljubil— ako zmagam jaz in moja strsnks, T*ftov-Hsrtleyjev protiunijski zakon bo nemudoma črtan!
In res, Truman je zmagal in njegova strsnks je dobila veliko večino v senatni in v poslanski zbornici. Prej }o je škod dve leti imela republikanaka strsnks.
A stari "republikanski" protiunijski zakon je fte tu! fcss so se v kongresu prepirali nič koliko o njemu — zs "Vnfrtt plačo seveda, a rezultat je — da so unj^e s svojo lansko "zmago" TAM KAKOR SO BILE PRED LANSKIM NOVEMBROM.
Mar bile rajše indorsirale Wallacea in Taylorja ter progresivno stranko in bi dobile — ako bi jim šlo tako po sreči kakor jipi je šlo za Trumana in njegovo nazadnjaško stranko, kakih DRSET MILIJONOV protestnih glssovl' ti bi aslsgH. tisti, ki so jih dali demokratom in republikancem, ps so bik RES VRŠENJ PROČ!
VcnNjaiije s Francovo Španijo
Južnoameriške republike Brszilijs, Bolivija in Kolomblja so predložile na zboru Združenih narodoy v Laka Success v New Yorku resolucijo, ki prsvi, nsj se prejšnji sklep ss diptomstiČno boj kotira nje Francovega režime v Španiji razveljavi Cttssil se je v. bistvu, da naj velesile in sf^oh vss druge drftav*, zastopane v Z. N., odpokličejo svoje ambasadorja ter rpifrstk* in puste v Madridu 1? svoje uredništvo "nižjih činov".
In res so se umaknili ambasadorji Zed. dri|sv, Velik* Britance in Francije, io nekaj drugih. Sovjetska unija ps s Španijo nima
ALI JE POTREBNO, ds se človeštvo počuti kot ds je v jetnišnici? Organizacija Združenih narodov, ki je toliko oba talk, ne more ps ne more pe vsem svojem prerekanju in trudu ničesar storiti, kar bi dalo svetu teralje sa zgraditev trajnega m m.
nikakršnih diplomatičnih zvez in teoretično je še vedno v vojni s njo. V pomoč Hitlerju je namreč diktator Franco poslsl na vzhodno fronto nekaj tisoč svoj ih'"prostovoljcev", najbolj pa je Hitlerju v vojni s sovjeti pomagal materialno, s-klerofaŠistično propagando proti "komunizmu" in pa z večnimi pretnjami. da bo Španija vsak čas stopila v vojno na strani osišča tudi proti Zed. državam in Angliji, ne samo proti Rusiji.
Pri ustanavljanju severno-atlantskega pakta, ki mu botruje, oziroma ga tudi vodi, Trumanova administracija, je delegat portugalskega diktatorja ameriške ter angleške diplomate kar direktno vprašal, češ, sko ste res proti komunizmu, čemu ne povabite v ta pakt Španijo s Francom na Čelu* ker on je izkazan sovražnik — največji sovražnik komunizma, kar jih Evropa premore! Svetoval je, ds če se Španije'za enkrat vsled diplo-matičnih okolščin še ne more povabiti direktno v pakt in na pristop v organizacijo Združenih narodov, naj se jo za aačetek povabi saj v razne posamezne oddelke Z. N. Npr. ss sestavljanje statistik, za zdravstvo, zs vzajemnost v mednarodnem gospodarstvu itd.
Angleški imperislistični sistem je tsk, da bi rad portugalski predlog z veseljem odobril. Toda Attlee in Bevin gs ne moreta, čeprav ga v praksi vseeno izvsjsts. V stranki angleških laboritov jih je veliko, ki so proti vsakemu flirtanju s Francom.
Pravijo, ds ako je Ahglija načelno proti totalitarnim režimom in zs demokracijo, kako bi mogla napraviti s Španijo izjemo, ki je zaveznikom med vojno nagajala kolikor je mogla in S propagando ter materijalno pomagsis osišču ter mu prerokovala zmago?
Dobro — pravijo mnogi konservativci v Ameriki, toda ako smo zs Trumanovo doktrino, tedaj se naj Španije nikar ne branimo, ker je v vsi Evropi poleg Portugalske na j ječ ja trdnjava v boju proti komunizmu!	V * v
Ameriški vojni strokovnjaki pravijo, da je nam Sp$nija potrebne, ksr v slučaju vojne z Rusijo bo ona zs našo oboroženo silo najvarnejša baza. Treba pa jih je graditi takoj, ne šele ko se vojne prične. Glavno je, da je Španija sovražnica Sovjetske zveze — ns njen fašizem in ksr nam je storila zlega med vojno ps lshko pozabimo.
Delegat Poljske je v posebnem odboru Z. N., v katerem je zastopanih 58 držav, predložil 5. maja resok^ljo, v kateri izvaja ds Zed. držsve in Velike Britsnije nadaljujeta s taktiko političnega in ekonomakega utrjevanja Francove Španije in da sta possbile ns resolucijo proti nji, ki je bils v Z. N. sprejeta 12. decembra 1946.
Predlog poljske delegacije dolods, naj ss Z. N. obvežejo ne zalagati Španije z municijo in drugim strategičnim vojnim ma-terijalom in ds ns j ne sklepajo ekonomskih pogodb s Franco vim režimom.
To bi ob enem pomenilo — ako bi bil tak predlog sprejet, ds bi Španija ne mogle postati Članica atlantskega pakta. Torej ds bi blls izključene iz vojne zveze zapadnih sil.
Bolivija, Brazilija in Peru pa ao predlagale, naj ima vsaka članica Združenih narodov popolno svobodo s ozirom na urejevanje svojih odnošsjev do Španije. ,
Delegacija Zed. držsv je po ovinkih izjsvils, da predloge latinskih republik ne bo podpirala pač p^ da ostane "nevtralna". To pomeni, ds predlogu ns nasprotuje.
Sovjetski delegst Andrei Grotniko pa je angleško ter ameriško vlado obdolžil, ds igrata glede Spsnije dvojno vlogo. Na eni strani kakor ds sta proti flji s be soda sil ki s navidezno diploma tično ohladitvijo s Francom, a ns dtugi strani pa sta z njim v Živahnih rssgovorih za baze, za svežo in ss še več kooperecije tudi ns ekonomskem polju v Španiji.
Dejstvo je, ds sko bi bilo anglo-amgriški zvezi res za de-mokratiziranje Španije, bi pritrdile že prejšnjim predlogom za ekonomske sankcije proti Francu, a »ta rekli, da bi ga to napravilo med španskim ljudstvom is še "večjega junaka" in za "mučenlka" ob enem.	**
Ravno tako je dejatvo, da s* zapadne sile damokcacije v Španiji boje. Bils bi levičarska in naklonjena — Sovjetaki zve-zi — še oek> bolj kot pa ji je bila v civilni vojni porsiena španska republika. Zato bi zapadni kapitalizem veliko rajše utrdil dlktstorja Franca kot ps ds bi rtm (spodkopaval tis.
Tretje dejstvo je, ds vzlic vw*\ resoJH9ty*m ZS bojkotiranje Francovega fašizma ga zapadne sile veadtfle podpirajo z ohUubo, da tir? ss protesti uhlade, bo tudi Spanij* vključena v Marshallov plan in v Atlantski pakt.	. ^ nUiw
A v praktične svrhe je ie. Indirektno Sicer, toda Jasno je, da se Francu ni treba zapadnih demokratičnih sil nič bstt, kakor se mu jih ni bilo treba v civilni vojni.
Zs špansko ljudstvo, za mir po svetu in za demokracijo v Evropi je taka politika zapadnih sil zelo pogubna, toda jako logična, aim ss jo motri s stališča Trumanove doktrine in taktike ameriške vlade. Tisto špansko ljudstvo, ki se zaveda kaj je svoboda in ss js zanjo tudi borilo, ps bolj in bolj u videva, ds mu sspsdns sile ne bodo pomagale vanjo. Rajše Francovi reakciji, ftkor enako pomagajo v Grčiji monarhistom in torijem drugod, kot pa se nagniti k ljudstvu in mu pomagati ne samo is bede temveč tudi IS politični bede.	, T
Kateri jezik ima v Kanadi večino
Kanada je po površini večja dežela kot Zed. države. In je po naravnih zakladih tudi bogata, pa i v agrikulturi, v kolikor ji to dopušča njena severna lega. Posebno veliko pridela žita, največ pšenice.
Ta Kanada je smatrana za angleški dominjon in to tudi je. In ob enem, da je v nji obč?valni jezik angleški. A to je le deloma res. Angleščina res da dominira vseskozi. Vedno bolj pa se preriva k ospredju francoščina.
Francoščina je v Kanadi u-stavno enakovreden jezik angleščini povsod kjer jo govori večina domačinov. A tudi kjer so francosko govoreči Kanadčani v manjšini, se smejo posluževati v uradih svojega jezika. Ulični ter razni drugi napisi so v an-leščini in v francoščini
Francozi "V Kanadi se naglo innožc vzlic temu da jih skuša vlada prehiteti z doseljenci iz Anglije in drugih držav, v katerih je angleščina temeljni jezik. Ttoko se naseljuje v Kanado npf? veliko Američanov —takih, l(i znajo samo angleško.
Pa vendar se je pripetilo, c^i je sedaj v Kanadi prvič v zgodovini več ljudi francoskega kakor pa anglosaškega porekla.
L. 1763 je bilo v Kanadi okrog 60,000 Francozov. Sedaj jih je nad šest milijonov in po merilu te množitve bodo drugo leto že v množini nad anglosaksi, ako jih vlada ne prehiti z novimi doseljenci iz Anglije in iz skandinavskih dežel ter iz Nemčije. Ta proces ima v diru in dobila je iz Anglije in iz drugih nefrancos-kih krajev lani in letošnje mesece že toliko priseljencev, da se naglega naraščanja rojstev med francoskim prebivalstvom več ne straši toliko kot pred par leti.
tatinska Ameriko zo iznobitev tujega
IIMMAMJIlllVMtM
imperializma
V Havani, Kuba, se je letošnjega marca vršila konferenca Sastopnikov republik latinske ^marika, ki so zshtevali, da naj Anglija, Francija in sploh vse druge "tuje" dežele prepuste svoje kolonije v latinski Ameriki in ns ameriškem otočju domačinom.
Zed. države so bile povabljene ns konferenco v Havano, s se niso odzvsle. To so jim mnogi delegsti jako zamerili. Posebno vsled tega, ker ameriška vlada v odnosa jih z državami v latinski Ameriki vedno poudarja "politiko dobrega sosedstva", a ob enem ps podpira stare imperialistične sile. V vsakrm glavnem mestu centralne in Južne Amerike vedo, da ne bi bilo ns tej polobli nobene tuje kolonije več, ako bi evropske posesti tu ne Ščitila ameriška vlada. Niti Anglija jih ne bi mogla uspešno braniti, še manj pa Francija ali kaka Portugalska ali Nizozemska
N*ka| a 45-letnici Društva "Delavec st. e. SNPJ
SO CHICAGO, ILL. — V mesecu aprilu je preteklo 45 let, to se je v So. Chicagu sestala kupina enajstih rojakov v na-uenu, da v korist naseljencev lgtanove društvo. Tako društvo, / katerem si v slučaju potrebe sliko pomagajo drug drugemu / slučaju bolezni« poškodbe aU smrti.
In to društvo nsj temelji ns lačelu, da bodo člani v njemu ami svoji gospodarji. N|J bo iVobodomisoino v duhu pravic :a vse enako, torej po načelih e&nične demokracija Tak je bil ijihov princip, načrt in namen.
Danes — po 45 letih sn»elo rebrno, da se društvo Delavec št. S SNPJ tega principa drži ter ieluje dalje po poti, katero so ji ustanovitelji začrtali.
Serijalna številka društva — OSEM — dokazuje, da so ti člani bili med prvimi Slovenci, ki so baš v takrat oanavljajoči se novi podporni organizaciji pričeli postavljati temelj Slovenski narodni podporni jednoti.
Po imenu društva lahko ski/spa mo, da so bili njegovi ustanovitelji orientirani v naporih za izviojevanje pravic delavstvu in tem duhu so tudi uravnali smernice društva in članskih aktivnosti.
Se živi od ustanovnih članov, od katerih ima društvo podatke, so, John Marinčič, prvi predsednik društva, ki prebiva v Wil-lardu, Wis., in je sedaj član št. 198 SNPJ ravnotam. Dalje je bil med ustanovnimi člani Jacob Tisol, prvi blagajnik društva, sedaj član društva št. 100 na južni strani Chieaga (v Pullman u).
Delo te svoje plodovite pro-šlosti in delo svojih pionirjev bo društvo Delavec proslsvilo v nedeljo 15. maja z izredno bogatim sporedom. Ta slavnost se bo vršila omenjenega dne v Hrvaškem domu, 9618 Commercial Ave., So. Chicago. Prične se ob 3. popoldne. Nastopi naš znanni pevski zbor "France Prešeren", pevski zbor "Zarja", Ann in Angeline Kovich v duetu. ki bosta peli slovenske pesmi, dalje, Rose Kaplovich poje, Robert Chan-dick igra harmonike, Shirley Kosič deklamira, slavnostna govornika pa bosta gl. blagajnik SNPJ, Mirko G. Kuhel v slovenščini, in D. J. Lotrich, član gospodarskega odseka SNPJ, v angleščini.
Mladinski krožek št. 26 SNPJ bo vprizoril na odru kratko igro "No Game of Chance" in med tem bo še kaj drugega na rpo-redu.
Ko bo končan, bo i^rr 1 plesalcem Frankie Kovačij ter njegov orkester do 9. zvečer, od tedaj naprej pa do 1. zjutraj pa znani kralj polk Frankie Yankovic in njegov orkester iz Clevelanda.
Glavna atrakcija za mlsdino kakor tudi za vse druge, ki se radi sučejo, bo gotovo Yankovic in njegov orkester.
SNPJ v Chicagu in v okotfcifcTa pfide v nedeljo 15. maja v Hr-va.ski dom. Veselili se bodo lepega sporuda in zabavili se bodo v domači, v veseli in v prijateljski družbi vse ob enem.
Ob enem nam bodo s svojim posetom pomagali čim svečanej-še proslaviti dobo 45 let, v kateri j^ društvo "Delavec" za narod in zfc delavsko ljudstvo v splošnem veliko storilo
In počastnili boste jubilanta Delavca' društva št. 8 Mi sta si priznsfljf.%s njtfno dflo v resnici zaslužila. } Vem V imenu pripravljalnega odbora kličem — na svidenje to riedsUo v Hrvaškem domu v So. Chicagu! Dobro došli!
Joseph Kesick, predsednik
Grace Fallow Norton:
Nekoč je bil mlin, in ta m} in ie ljudi, ki so ga zgradili, preobrazil čisto po svoje. Čudne vrste mlin je bil to, in v čudni deželi, boste rekli — ii) to je pesnica.
•	Tisti, ki jih je mlin preobrazil po svoje, so videli drug v drugem, kako so popačeni. Nekateri izmed najpopačenejših so nekoliko razumevali svojo nepopolnost, toda mnogo jo bilo takih, ki niso zapa/ili te nepopolnosti, pa so ostali napram vsemu in-diferentni.
Poleg teh ie \>i\o nekaj ^elo lepih. Ali tudi od teh je bi^ le nekaj, ki so poznali pomen lepote, drugi fcopet ne.
Čudno ljudstvo v čudni deželi, boste rekli — in to je resnica. 1 In med te ljudi so prišli glasovi iz puščave in so jim klicali, naj obžalujejo svojo popačenost. In res so obžalovali. Vzlic temu je mlel mlin dalje in jih popa-čeval.
*	Med njimi so se slišali glasovi, ki so lih nagovarjali,'naj popravijo svojo obliko in se olepšajo bodisi s postori* ali pa s pojedinami. In res so se postili in prirejaj pojedine, toda vse brez uspeha. Prišli so do zaključka in so rekli: "nič ne pomaga, mi smo tako ustvarjeni — dogotovljeni smo."
In končno je padla beseda: "Mlin je tisti — mlin, ki smo ga sami ustvarili — ta nas ustvarja take, kakršni smo. Mlin je, ki nas dela nepopolne. Menjati moramo mlin."
In tisti, ki so med drugimi poznali vrednost svoje lepote in so želeli, da jo izpopolnijo, in tisti, ki so poznali svojo nedovršenost, So se podali na delo, da preustro-je mlin.
Čuden mlin v čudni deželi, boste rekli — in to je resnica.
Amfriikq legija ie predn|ači
Izmed vseh organizacij vojnih Veteranov v tej deželi je Ameriška legija še v ospredju in izgleda, da bo tudi ostala. Je skrajno reakcionarna in lasti si diktatorsko moč V Illinoisu ima kakih 200,000 članov, izmed njih kakih 80,000 v čikaškem okraju.
Seveda, tudi spored, kot vidite '^HNWWHWVWWWWWWb že iz prejšnjih omemb, je bpgat in vreden vstopnine $1.25. Nar bavite si vstopnice v predprodaji!
Vabimo člane našega društva tudi vse drugo članstvo
Tole mi ne gre v glavo?
kakor
n
Pomoč Turčiji .. .
Ameriška vlada je lani potrošila ss oboroftevanje in vežbanje
Bike oborožene sile $76,304,-Predsednik Truman je v tvojem poročilu, ki ga je kon-igesnim odsekom nedavno pred-Mtl, dejal, da Turčija s ameriškimi vojaškimi in ekonomskimt kemistysari ids vzorno sodeluje,1
AGITATORJI NA DELU
(Zaradi točaejše primerjave po gameasaik lskssov so vse naročala* štete na podlagi polletnih. Cekdet-aa naročnina je torej šteta sa dve tp polletna sa ene.)
fecočUo sa štiri tedne, od 1. aprila «a IS. aprila.
Martin Judnich, Waukegan, III. Louis Barborich, Milwaukee, Wla. Frank Zaitz. Chicago, 111. ' <2 novl)
John It rebel, Cleveland, O. Anton Zornik. Herminie, Pa.
(S novi) Josef Korsic, Detroit, Mich Angela Zaitz, Chicago. III.
<4 novi) . Frank Stih,. Sheboygan, Wis. Anton Shular, Arma, Kans.
(1 nova) J. M. Stonich, Pueblo. Colo. Frank K lune. Chlaholm, Minn. Louis Werdinek, Thomas, W.Va Joe Oblak, Chicago. 111. John Pecnik, Fontane, Calif. Anton Tomsic. Oakland. Calif. Arley Bozicnik. Chicago, 111. Bd Tomsic. Waltfnburs, Colo/j Skupaj 1S9 na ročka. Jf Pre j In j i izkaz (Itirt tedne) St na ročnin. Predpacjlnji izkaz (fttlri te
)* sarwsrstal** *
Čemu niso voditelji unij v lanski volil«*! kampanji rajše prispevali milijone dolarjev v kam* panji sa kandidata Progresivne t 61 stranka — Wallacea In Tayforja,
10 s
namtfsto za demokratako stranko In delata as republikansko, to jssl nikakor ne gva v glave! la posebno ia sat« ne, ker vslle temu da so al nakopali S svojo "zmago" (demokratske stranke) blamažo (T. R. sakon ja ie tam kakor je bU), ie vseeno neleje priznati, kake sala se ss sasatlli! Le kako da morejo biti taka aa-••fivn4» tadi te mi ne gve * gtosa!
rmoLET^g<? n, i*4t
uma.
J
PRIPOVEDNI DEJ.
ATLANTSKI PAKT IN PRIPRAVE ZA "MIR"
Milico Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
i
(Nadaljevanje.)
On pa je sedel, jo gledal in je o tistem, "nekaj bi rad govoril z vami", kar ji je bil prej povedal, tokrat molčal, pač pa govoril o vsakdanjostih. Govoril je zato, da bi ga prehitro ne odslovila, zato, da jo je lahko gledal od blizu. In ta pogled od blizu nanjo ga je še bolj zavajal. Zdaj ni videl več samo njenih črnih las, ki so ji* obrobljali čelo, ne njenih oči, ne širokih ust, zdaj je opazil nad temi ustnicami rahlo senco, nežen puh, videl je njen beli vrat. Gledal jo je, in šele zdaj je določno čutil, da .je bil v življenju v resnici za nekaj lepega prikrajšan. To ni bilp njegovo opletanje z Mr-kunovko. Tisto je bilo drugo, nasprotno temu.
Ko je naposled že vsega iz-klepetal in je vedel, da je prišel čas, ko je treba ali začeti ali pa klavrno oditi, je dejal z nekim brezupom:
"Gospa, hotel sem o nečem govoriti z vami . . . Najprej sem mislil, da bi vam pisal. V pismu bi laže pojasnil, toda pismo—. Nazadnje je bolje, če pe pogovoriva. — Hotel sem vam povedati, da se nad vašo glavo zbirajo črni oblaki. Pa saj menda sami slutite, da pri Svetem Ivanu niste prav nič dobrodošli . . ." Moral si je oddahniti, kakor bi hotel nabrati sil za naprej. Giza je prisluhnila njegovim besedam. Sama je vedela o teh "črnih oblakih", ki se bodo prej ali slej zgrinjali nad njo. Toda kaj je napotilo mež-narja Rebernika, da ji prihaja pravit? Ta trenutek je Tonček sam čutil, da so bile njegove misli umazane in če je malo prej še mislil, da bi vse opravil naglo, je zdaj želel nekaj drugega. '"Samo opomniti sem vas hotel," je nadaljeval in čutil, da se mu je čelo orosilo. "Želel bi, da bi si bila prijatelja . . . Jaz lahko odvrnem te oblake . . ., če seveda vi hočete. Zares, neumno bi bilo, da zaigrate svojo srečo, ko je mogoče drugače. Komaj ste bili nastavljeni in ie spet na cesto . . . Nikdar bi nihče nič ne vedel, niti slutil bi ne ... in kaj to koga briga."
Čutil je, da mora prenehati, ker se bo sicer preveč zapletel. Zastrmel se je v Gizo, v njen obraz, kjer je ostalo vse negibno, medtem ko je on ,želel vsaj majhnega odgovora, preden bo mogel nadaljevati.
Giza pa je še vedno strmela vanj in skušala doumeti smisel njegove ponudbe. "O kakšnih oblakih pa govorite?" je naposled vprašala in čelo se ji je rahlo nagubančilo. "Ali niste vi sami zbrali teh oblakov nad mojo glavo, zdaj pa zvonite?"
"Gospa!" je vzkliknil Tonček.
"Kako me morete dolžiti? Svarit prihajam —"
"Svarit," je dejala in se po-[smehnila, "in — kupčevat. Samo cene še niste nastavili :—. Nič se vam ni treba obotavljati, kar povejte svojo ceno ..."
"Gospa!" je vzkliknil spet Re-bernik. "Kakšna cena neki?" Gledal jo je osupel, naposled pa dejal tiho: "Neumno pa bi vendarle bilo, če bi vas spet odpustili iz službe ali vsaj premestili... Nisem prišel zaradi denarja, ako vas že svarim . . . denarja imam . .."
"Kaj pa? Ljubezen?" .
Oči so se mu razširile, bolščal je vanjo, ne da bi spravil iz sebe eno samo besedo. "Gospa," je dahnil ves bled.
"Gospod Rebernik," je dejala naposled. "Zdaj vam bom nekaj naravnost povedala: vi ste prepričani, da sem jaz komunistin-ja; ne samo vi, ampak vsi tu in vsi tu mislijo, da se pri nas ženske vlačijo, celo pa, če gre za dobro ceno. Prišli ste me svarit. Zdaj bom jaz posvarila vas: kadar boste kaj napravili proti meni, pa da rečete eno samo besedo, bo moj mož že našel priložnost, da pove pred vsem svetom, kako pri nas mežnarji nastavljajo in odstavljajo učiteljice, kadar te nočejo zadostiti njihovi pohoti. Povejte to tudi župniku in vsem. Bila sem tri leta brez službe in sem lahko naprej tudi, pa bi mi še na misel ne prišlo, da bi se vam samo enkrat nasmehnila. Zdaj pa še tole: če še enkrat prestopite prag tega mojega stanovanja, vas bom s polenom. Vi, umazani pes! Tam so duri, marš!"
"Gospa," je vzdrhtel Rebernik in bil ves bled.
"Rekla sem vam!"
"Žal vam bo za to besedo!" je siknil.
"Glejte, da ne bo vam!"
Zunaj je onemoglo obstal in dahnil predse sovražno: "Pomnila me boš!"
Giza pa je v tesni kuhinji naslonila glavo v naročje in tiho zajokala.
Nekaj dni kasneje je Matija pri Slaviču, kjer so že bili zbrani učitelji — Giza je bila odšla k pouku, ker je popoldne učila— našel tudi Rebernika. Gledal ga je nekaj časa, nato stopil k njemu, ga prijel za ovratnik in mu dejal pred vsemi:
"Čujte vi, pojac pohotni. Pustite mojo ženo pri miru, sicer vas bom tako premlatil, da vas bo za vselej minilo veselje še za kako žensko pogledati! Ti pete-linček, ti!"
Rebernik je zardeval in pre-bledeval, dokler ni dejal: "Pustite mojo suknjo!"
"Le ne kričati," je menil Matija. "Tokrat vas še ne bom tia-

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNIJEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
šeškal. Kar se pa tiče Svetega Ivana, vam bom hvaležen, če dosežete, da Gizo premestijo."
"Žal vam bo te surovosti," je dejal Rebernik, ko je odhajal in še poblisnil po učitelstvu.
Kasneje se je Rebernik zaman spraševal, kako se je mogel tako neumno zaleteti. Zakaj že tisti trenutek, ko je stal v kuhinji pri Gizi, je vedel, da je napravil največjo neumnost v svojem življenju. Če je že hotel uspeti, potem . . . potem bi moral priti šele tedaj, ko bi imel že v rokah vse niti. In nazadnje ... vrag vzemi Gizo in vse skupaj. Ne glede na to, da je usoda Gize Klemenčeve bila s tem zapečatena, je strto in prihuljeno taval po Svetem Ivanu in se izogibal ljudi. Pri vsem tem ni pozabil stopiti k nadzorniku v bližnje mesto. Kar nenadoma se je prepričal, da bi bilaf njegova sramota nekoliko oprana in njegovi duši vsaj malo zado^eno, ako bi Gizo naglo prestavili. Tam je nadzorniku, za katerega je vedel, da je "naš", dasi ga zaradi Pavle prav tako ni mogel, nat-vezel, da so ljudje pri Svetem Ivanu strašno proti Klemenčevi, ker da širi komunizem, in da otrokom v šoli pripoveduje, da je "človek nastal iz opice." Nadzornik si je vse zapisal, kar je Tončka spravljalo v zadrego, nazadnje pa mu dejal:
"Prav. Prišel bom nadzirat in bom sprašal otroke o tem ..."
Ko se je Rebernik poslovil od nadzornika, je bil tudi na tega besen: čemu pa je tu treba dokazov? čemu spraševati otroke? Če imaš oblast v rokah, lahko delaš, kar hočeš. "Naši tam zgoraj samo mečkajo," je dognal z obupom. "Tebe pošljejo v boj, potem pa hočejo dva voza dokazov." Je pa že Rebernik vse drugače delal v svoji občini!
Treba bo to stvar drugače zagrabiti! Rebernik, ta boj ne bo lahak! Zato še mu je Magdič izognil!
Nekaj dni potem ga je župan Slavič poklical k sebi v kuhinjo in mu povedal, da bo tudi letos napravil običajni "pureš bal "Vsako leto smo ga imeli," je rekel Slavič Tončku, "tako lepo je vedno, uspel." Gostje so bili vabljeni, predvsem vsa "gospoda", potem boljši kmetje. Ne-vdbljeni gostje, zlasti sveto-ivanovski fantje, so prihajali po zaključenem "oficielnem" delu in so veselico raztegnili do belega dne.
Ta veselica se ni razlikovala od drugih veselic samo po tem, da je bila za povabljene, za "gospodo", marveč, da je poleg obilnega mesa, potic in drugih jedil, poleg najboljšega vina, kar ga je zmogla svetoivanska fara, in godcev s tamburicami — sicer je kdo vlekel na harmoniko — bil še poseben "program". Središče tega zabavnega programa je bil vedno "Avgust". In še dolgo potem so ljudje govorili:
"Ampak, naš Avgust! Ta je bil letos imenitefc!"
Tega "Avgusta", ki je vzbujal "salve smeha", ki ga nihče ni mogel posekati in ki jih je kar "iz rokava stresal", je igral vedno — Rebernik Tone. Tudi za to leto se je Slavič odločil zanj.
"Tone, ti ga boš! Ga ni, ki bi te posekal!" ga je naprosil Slavič.
(Dalje prihodnjič)
Iskati napake na drugih je laglje kakor videti svoje.
•	Naročnina sa Združeno državo (lliiiwi Ckleaga) la
•	SS.#S aa leto; $4.tS sa pel leta; fS.ff aa četrt leta; aa
•	Cook Co., |9.SS ss eelo lato; $4.9* sa pol leta; sa laoaessstee o
o
e ___•__. .... » .	■
o o o
t.:
$11. o o
o o o o o o o
O'
u*
Naslov za list In tajništvo |as
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE
t o
CHICAGO 23, ILLINOIS	j
o
t	o
o
O00 000000000 0 00*0000000 00 0000000000000000000000000
Ekonomski bojkoti in mrzla vojna
Ameriška vlada si selo prizadeva, da bi Švedska svoj izvoz v Sovjetsko unijo in v Poljsko čimbolj omejila. Posebno ker dvedska izdeluje precizne stroje in fino jeklo, kar vse je v podporo sovjetski oboroženi sili.
A Švedska se bl Rusiji nerada zameril* zato ji pošilja tega blaga prilično, toda veliko manj kot bi ga Rusija rada.
V senatu odsek za zunanje zadeve proučuje načrt Trumanove administracije za oborožitev držav, ki so pristopile v Atlantski pakt. To bi se Nazarenec začudil, ako bi videl, kako se najbolj krftčanske države najbolj pripravljajo na nove moritve in rušenja. Ali pa se morda le čudi, ako opazuje s svojega trona, kaj počno na zemlji ljudje, ki jih je odrešil s smrtjo na križu.
Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
00000000000000000000000000
1	BARETINCIC ft SON :
POGREBNI ZAVOD Tal fa-Mi
o	e
• onr.DrnMi Tivnn o
:
o««ooooooooaoeoooooeooaooa
424 Brood Street JOHNSTOWN, PA. •
Clarence Zaitz ima v tej številki na angleški strani nekaj opisa o svojem delu pri Proletarcu in pripoveduje o skušnjah, ki jih ]e imel pri nas. Ta mesec odpotuje na dom svojih staršev v Oregonu. Pravi, da ga vleče tja priroda. Žive v lepem kraju ob reki Rogue River, Grants Pass, Ore. Starši imajo tam turistično kempo.
Clarence je želel iti domov že prej, a je ostal tu da je dokončal z razpošiljanjem koledarja. Tudi na pošto ga je izvozil veliko sam kar na biciklju, drugega pa naš expressman Frank Vdovič. Pri sestavljanju računov je Claren-cu pomagala Anne Beniger.
V nedeljo 29. maja ob 10. dop., CDT, se bo vršila v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu konferenca društev, klubov in drugih organizacij, ki so včlanjene v Prosvetni matici. To zborovanje bo zelo vežno posebno z ozirom* na' stan je naših publikacij. Frank Zaitz bo poročal o položaju pri Proletarcu, o Koledarju in Prosvetni matici in potem bo o listu potrebna razprava, da iz mnenj drug drugega uvidimo, kaj bi se moglo doseči.
Pisma so dobila vsa pridružena društva z vabilom, da izvolijo zastopnike. Potrebno je, da to vsa store.
Popoldne istega dne pa bo v veliki dvorani SND filmska predstava. Vfeč o tem je v naznanilu tajnika Louis Zorkota v tej številiki in na angleški strani.
Omenjamo že na prvi strani, da je v tej številki objavljen izkaz prispevkov listu v podporo in pa rubrika "Agitatorji na delu". Pojasnjeno je, da je prišlo v tiskovni sklad nad tisoč dolarjev manj kakor lani do tega časa. Glavni vzrok je, ker se je lani v pomoč Proletarcu vršilo nekaj priredb, ki so imele dober finančni uspeh. Letos pa se je vršil v Clevelandu koncert treh pevskih zborov v korist Prosvetne matice, ki je — kakor je bilo že poročeno, gmotno in moralno dobro uspel. Pozneje lansko leto pa smo podvzeli posebno kampanjo za ohranitev Proletarca, ki je bil zašel v občuten dolg. Kampanja je bila uspeh, prinesla je nad $5,000. Toda dolg nas še tlači, ker ni bil lani vzlic izredni pomoči popolnoma brisan..
Posebno— kot smo že rekli, ker so bili prispevki v tiskovni sklad prve štiri mesece tega leta veliko nižji kakor lani.
Zelo potrebno je, da se naši zastopniki in drugi prijatelji Proletarca v večji meri potrudi j6 pri iztirjavanju poteklih naročnin. Radevolje priznavamo, da eni to vrše že mnogo let in njihova zasluga je, da je v takih naselbinah število Proletar-čevih naročnikov sorazmerno jako visoko. Kajti precej naročnikov je takih, da naročnino obnove, ako jih kdo obišče. Sami pa se ne morejo pripraviti, da bi jo pismeno obnovili. Izkaz v tej številki je precej višji kakor prejšnji, a na naše prijatelje apeliramo, naj poskrbe, da bo prihodnji še višji.
Frances Mihevc, Salem, O., je naročila šest izvodov koledarja
in Valentin Vovk, Price, Utah, tri izvode.
Društvo "Delavec" št. 8 SNPJ bo slavilo to nedeljo 15. maja jubilej 45-letnice obstoja in koristnega delovanja. Več je v oglasu, podrobnosti o sporedu, ki bo podan na slavnosti, pa so v dopisu društvenega predsednika Joe Košiča.
Prošlo soboto 7. maja pa se je vršila lepa zabava društva Slovenski dom št. 86 SNPJ in ob enem slavnost 35-letnice bivšega društva "Gorenjec" SSPZ, ki je zdaj združeno s društvom "Slovenski dom".
V petek 27. maja bo redna seja kluba št. 1 JSZ in tik po končanem dnevnem redu klu-bove seje pa se prične seja upravnega odbora Proletarca ter drugih odsekov JSZ ter Prosvetne matice. Zelo važno je, da prisostvujejo obema sejama vsi klu-bovi člani.	*
Novi stavec, ki dela na Proletarcu, je Charles Maršiček. Rad pa bi se izpopolnil v slovenščini, zato želi slovensko-an-gleški besednjak. Mi imamo samo angleško-slovenskega. L. 1912 je izdal "SlOvensko-angleš-ki tolmač" V. J. Kubelka v New Yorku. Mi ga nimamo v zalogi. Če ga kdo ima in ga ne potrebuje, ga prosimo, da naj nam ga pošlje, ali pa kako drugo učno knjigo, ki bi odgovarjala namenu našega tiskarja. Naj še omenimo, da je' Charley jev oče predsednik lokala, v katerem so organizirani tiskarji, ki stavijo Prosveto. Charley je še mlad —- 32 let mu je — in stavljenje našega jezika mu gre dobro od rok. Rojen je bil v bližnjem Berwynu.
Naš prejšnji stavec Joseph Košak pa se je preselil z ženo v Florido. Tam je kupil nekaj zemlje od bivšega Čikažana Ed-warda Delasa, ki ima v tistem kraju precej veliko posestvo.
Zastopnik John Ktebel i z Clevelunda nam je sporočil, da naj ustavimo list Stanleyju Dolencu. Vzrok je, ker smo priobčili dopis Erazma Goršeta v zadevi Slovenskega narodnega muzeja. Stanley Dolenc je naročnik tega lista od 1. 1924. Naslovili smo mu sledeče pismo:
Dne S. maja 1S4S Cenjeni 8 tan ley Dolenc:-
John Krebel nam jo sporočil, da sahtevate, da naj Vam astavimo list In da ste to storili saradl Oer-ftetovega dopisa, ki ga jo Imel v Proletarcu.
Nam je žal, kor sto te storili. Kajti »oboa časopis ae moro pisati tako, da so bo bl nikomur samorll. Vemo pa, da se nekateri naročniki ponavadi maščujejo nad najbolj nepristranskim časopisom. Kajti ml smo objavili tudi drage plat ivona In derektorja SND rekli, Aa Ima proetor na raspolaro v Proletarcu sa vsa svoja pojasnila bi protlar-fumente.
. Tako In s toga »tališča se nroje-vani vsi nepristranski listi. Ml nI-■mo o stvari lirekli nlkakoga stališča, kor to jo sadova po našem mišljenj« Clevelandčanov, a dali ie proetor obom stranem In o tem jo bil obveščen tadl predsednik 0oma J. N. Rogelj.
Nam jo žal, kadar Isgnbime na-
ročnika radi »mrt). A to je saj upra-vičljivo, kajti ko človeka ni več, gs ai. A v Vašem elnčaju pa bi še lahko ostali v našem seznama.
In upamo, da boste to tadl storili. Ne se hudovatl po nepotrebnem nad listom, ki ishaja vso svojo dobo delavstvu in slovenskemu narodu v dobro.
Iskreno pozdravljeni.
FRANK ZAITZ
Frank Novak, Los Angeles, Calif., je poslal $11, od tega naročilo za pet knjig iz naše knjigarne, za 5 izvodov koledarja in enoletno naročnino na Proletarca.
Popust, do katerega je upravičen, je prepustil listu v podporo.
Dalje pravi v pismu: "Ko bom spet delal za plačo, bom več prispeval za list. Sc^laj pri nas finančno ni najbolje. Nad dva meseca sem že t*rez vsakega zaslužka ... Citam in razumem klic na pomoč, pa odzvati se ne morem tako kot si želim."
Poloni a Marinac, Trinidad, Colo., je naročila dva koledarja. Tam okrog je bilo nekoč precej Slovencev. Bili so posebno v premogovniških kempah aktivni v našem gibanju in v razrednem boju pa skrajno trpeli. Škoda, ker se je nova generacija postarala še hitreje kakor njeni predniki. Tam okrog bi se moralo razpečati tudi v sedanjih okoliščinah saj še kakih sto izvodov koledarja, posebno pa v Pueblu.
Alois Ocepek, Barberton, O., je poslal dve obnovitveni naročnini. Nekoč smo imeli v Bar-bertonu "trdnjavo". Tistim, ki še morejo nadaljevati v Barber-tonu za naše stvari — vse priznanje!
Anna Borštnik, Chicago, je ena izmel najboljših odjemalk knjig iz naše knjigarne. Dne 6. maja jih je spet kupila za $5. Pravi, da je knjige iz naše knjižnice (ki jo lastuje klub št. 1 JSZ) že vse prebrala, zato si kupuje nove kar naravnost iz naše knjigarne. Knjig imamo še veliko v zalogi. Ako nimate cenika, pišite ponj!
Najslabše kolo v vozu dela največ ropota.—Ben. Franklin.
Resnico tepe ne samo laž, nego ji tudi molk lahko škoduje. —Amien.
Sovraštvo je slabost majnnin duš.—Balzak.
Tiskovni sklad Proletarca
(Prejeto do 3*. aprila 1949)
CALIFORNIA
Fontana: John Rodman S3.50, poslal J. Pečnik. Frank Bizjak $5, John Hujan $5, John Plut $3, Paula Skavich $2. Skupaj $15, poslala Paula Skavich. (Prispevatelji Bizjak, Hujan in Plut so iz Chi-caga. Prispevali so ko- so bili v Fontani na obisku.)	<
Oakland: Anton Tomsich $1.55.
COLORADO
Somerset: Anton Majnik 80c. Pneblo: J. M. Stonich $10.50. Englewood: Jacob Skerlj $2. Palisade: Jennie Troyer 50c.
ILLINOIS
Chicago: Frank Udovcih 70c, John Bartol $1, John Turk $3,1 skupaj $4. izročila Angela ZaiU. Matthew Turk S14, John Spillar (St. Louis, Mo.) S5, John Kobi (Duluth, Minn.) S2. Neimenovan S2, John Jereb (Columbiana, O.) $2, John Hujan S2. Skupaj S27, izročil Frank Zaitz. Steve Malnarich $3.50.
Victor Gregurich $2, Thomas Svetlik SI. John Sprohar $1 (prispeval ga je za pozdravni oglas v prvomajski Številki, a je bil pomotoma izpuftčen.)
Berwyn: Jos. Omerza $2. Cicero: John Thaler S2. W. Frankfurt: Frank Kochevar $2 LaSalle: Anton Udovich $10. DePue: John Zugich SI. Waukegan: Po $2: Joe Žagar, John Jelovftek. Po SI: Helen Jereb, Tony Skrbeč, Mike Kaučič, Frank Nagode, Mike Papes. Po 5Sc: Anton Kobal, Louis Valencic, Tony KeržiČ, skupaj $10.50 izročil Martin Jud-nich. Slovenska Narodna Čitalnica, čestitko, $6. Po SI: J. Mesec, John Mahnich, skupaj $8, poslala Anna Mahnich. INDIANA
Gary: Joe. Vuksinich 50c. KANSAS
Arma: Chas Vorina (Edison) $1, Mike Fele (Breezy Hill) 50c, skupaj SI.50 poslal Anton Shular. MICHIGAN
Detroit: John Zornik $3. Jos. Menton $2.
Highland Park: Andrew Trsten-jak $2. MINNESOTA
Gilbert: Andrew Zagcr 10c, Fr. Klune SI.50. MISSOURI
St. Louis: Ciril Medved $2.20. NEW MEXICO
Gallup: Frank Hren $1. NEW YORK
j Brooklyn: Frank Padar $3. Little Falls: Frank Gregorin 50c. Gowanda: Valentine Ovjach 50c. OHIO
Cleveland: Po $2: J. Filipič, Mrs. Estenik, Fr. Mramor. Andy Spik $1, skupaj $7, poslal J. Krebel. Joe Fifolt $1.
Powhatan Point: John Guzel $1. Newton Falls: Caspar Gaves 10c. Glencoe: Albina Kravanja 60c. Falrport Harbor: Lawrence Bajc $3.60.
Lorain: John Slajnar $2. PENNSYLVANIA
Herminle: Jos. Britz $1.50. Po $1: Frank Rasursek, Frank Ovca, Anton Zornik. Skupaj $4 50, poslal {Anton Zornik.
Houston: Louis Britz $10. Strabane: Jacob Pavcic $5. Sharon: Jos. Cvelbar $1, Frank Kramar 50c, poslal Fr. Kramar. WISCONSIN
Milwaukee: Louis Barborich, $2.30, Mike Sostarich $5, Frank Chandek $1, neimenovan $1, Lawrence Kale 50c. Skupaj $9.80; poslal Louis Barborich.
Sheboygan: Po $1: Fred Toman, Joe Samsa, skupaj %2. Poslal Frank Stih.
West Allis: Joseph Radelj $1.50. WUIard: John Bergant Sr. 50c. WYOMING i Kemmerer: John H. Krzisnik $1. Rock Springs: Frank Remitz $2. Popust provizije pri koledarju, razni prejemniki, 60c. Drugi, ki so dali popust v tiskovni sklad:
80c Emma Zecker, Salina, Pa. ISc Max Polsak, Roundup, jMont. SSc John Widmar, Livingston, III. $1.65 Victor Zupančič, Chicago, III. $1.95 Lawrence Selak, Star City, W. Va.
S2.SS Frank Leben, Forest City, Pa. $2.55 Frances Vidmar, Chicago, 111.
Sknpaj $189.IS, prejinji Iskas $432.52, sknpaj $S22.S2.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
'PROLETARCA"?
a
Pridoblvajmo ma NOVIH narečaikov Obnavljajmo naročnino TOČNO čim potezo
i AglU-ajmo med dragimi naročniki., da rtoro Isto
l Prispevajmo v PROLETARČEV tiskovni sklad In priporočajmo to tudi dragim
• Oglašajte v PROLETARCU priredbo društev In drago stvari
>	Naročajte slovenske In angleško knjigo Is PRO|* STARCE VE knjigarne
>	Poskrbite, da si nsreče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, ki toga »s niso storili
>	Naročite KOLEDAR todl svojcem e starem kraja In enako PROLETARCA.
Vsakdo naj štori xa not litt kolikor moro, po bomo V90 faiqvg imagovolil
TOQLKTAye Mnjr 11. It4t
-f'J J , ,if, ' Mil/ ! rT
TT|-
ii!
I o.

KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani) zna". Rusija jp bo izzvala čim bo "pripravljena." Omenjeni duhovnik je predsednik odbora "za osvoboditev Litvinske izpod komunizma in Rusije." Zato si msgr. Krupavicius .vojne želi. Smatra kot drugi njemu enaki, da le ako Zed. države Sovj. unijo zrušijo, pride Litvinska pod svoj prejšnji stari klerikalni režim. V Chicagu je kakih 100,000 Litvincev, med njimi zelo veliko takih, ki podpirajo omenjeni osivotKxlilni odbor.
"Čemij je vojna z USSR neizogibna?" Na to vprašanje je Krupavicius reporter jem čikaš-kih listov odgovoril, da radi tega, ter on "pozna" komunistič-l ne doktrine in taktiko. Dejal
tovne vojne. A čemu ni svetovni dnevnik na St. Clairju povedal, katerim vojakom v čast je bil postavljen tisti spomenik? Sv. gora z ostalo Primorsko vred je prišla po prvi svetovni vojni pod Italijo, torej so jo "osvobodili" italijanski "junaki" ter vojaki! In če so sedaj Slovenci tak spomenik razstrelili ni to nobena škoda.
Zlata poroka je lepa stvar. Malo ljudi jo dočaka. V Clevelandu sta jo praznovala Anton Grdina in njegova soproga. Začela se je s slovesno mašo in potem je bila slavnost. Veliko prijateljev in znancev je prišlo. •A. D." piše k temu: "Posebno čast so doživeli Grdinovi s tem, da jim je sam sv. Oče poslal za
jim je, da na Litvinskem gradi ta dan svoj posebni blagoslov."
utrdbe 350,ODO mož Rdeče armade in 100 vojnih letališč; ob enem naprave za spuščanje raketnih bomb. Pristanišče Memel P* i® postalp ena izmed največjih sovjetskih baz za submarine. Pametno bi bilo, ako bi kdo Rev. Krupaviciusa vprašal, čemu Rusija gradi utrbe na Litvinskem in drugod ob svoji meji? Za napad jih ji vendar ni treba! Potrebne pa so ji za obrambo, ako jo misli napasti zapadni blok. Krupaviciusov odbor za "osvoboditev" Litvinske ima svoj stan v francoski coni okupirane Nemčije.
"A. D." poroča o konferenci duhovnikov iz dveh dekani j, ki se je vršila v Grosupljem na Dolenjskem. Udeležilo se je "samo" deset duhovnikov, "ki so z večino glasov" sprejeli med drugim t#le izjavo: "Obsojamo izdajalsko in protinarodno početje škofa Rožinana in njegovih maloštevilnih pristašev bodisi, da so doma ali v tujini. Cerkveno avtoriteto kot tako pa spoštujemo." Zahtevali so tudi, da se vrši vzgoja v bogoslovjih tako, da bodo mladi duhovniki zmožni sodelovati pri izgradnji socializma v Jugoslaviji. Torej nekaj duhovnikov pa je le na, . stfaijj reima! Bržkone precej, ker drugače ne bi bilo v "A.D," stresa ne toliko jeze proti njim. Dalje ima isti list sledeči dve notici: "Bilten, ki ga izdajajo nekateri odpadli duhovniki ter njihovi sopotniki, poroča tudi, da je mftriborski generalni vikar dr. Cukala pozval vse duhovnike, ki so v zaporih ali ki so bili n^sgdisčih, obsojeni, naj zapu*te vse svoje c^ihovniš^e službe." Druga notica: "Inciativni sekretar j at duhovnikov Osvobodilne fronte' je organizacija, ki so jo osnovali komunistični duhovniki. Imela je svojo sejo v februarju. Poročal je župnik Janko ftbjht. Napadali so seveda tudi kardinala Mindszentyja."
Na sv. gori pri Gorici so razstrelili spomenik padlim junakom in vojakom iz prve sve-
Sv. Oče pozna le malo Slovencev. Tudi za slovenske duhovnike v Ameriki se ne zanima, ker jih prezre vselej kadar deli imenovanja za nove škofe. Vso prednost imajo v prvi vrsti Irci in v drugi Nemci. Ker se je seda) spomnil lajika Antona Grdine, je to zanj res velika čast... in pa znamenje, da ima sv. Oče vzlic svoji veliki za-posljenosti še vseeno toliko časa, da se tu pa tam pobriga tudi za kakega navadnega zemljana. Sicer pa si je Anton Grdina s svojim delom za cerkev in za politiko ki jo cerkev zastopa in vodi zaslužil vso pohvalo in blagoslove, ki mu jih cerkev more dati.
Dr. Geoffrey Fisher, glavar anglikanske cerkve (archbishop of Canterbury), je eden onih redkih visokih duhovnikov, ki ima za Sovjetsko zvezo in za komunizem ne le graje temveč tudi dobre besede. Nastopil je že na mnogih zborovanj ah, ki jih je aranžiralo komunistično gibanje. Zato ga kapitalistični tisk naziva tudi z "rdeči dekan." V katedrali sv. Pavla v Londonu je nadškof Fisher dejal, da stari svet, kateremu je bila cerkev prilagojena, propria. Izvajal je, da je dnevov. ko so Angleži do-minirali v Afriki in na vzhodu konec. Indija in Pakistan sta sedaj neodvisne države. Svet je sit pokroviteljstva. V svoji nemirnosti hoče bolj in bolj iz starih vezi. In vsepovsod narašča sila komunizma. Kaj pa cerkev, ali se bo znala uživeti v nove razmere ii} storila za ljudstvo toliko ali pa Še več kot obeta komunizem? Težko, da so Fisher-jeve besede padle na rodovitna tla. Med katoliško hierarhijo gotovo ne! Veliko več razumevanja za njegovo stališče pa je sajr v nekateri^ protestantskih cerkvah -h več v Ameriki kakor pa v Angliji. .
SPft NOVA "WRQVMA" KONFERENCA
* «.

V Parizu se na predlog sovjetske zveze zberejo vnanji ministri velike četvorice (Anglije, Amerike, Francije in Rusije), da se pomenijo o bodočnosti Nemčije. Ta konferenca je omogočena ker je Rusija ukinila blokado Berlina. Vee o tem je v članku na prvi strani.
škof dr. Gregorty praznuje dvajsetletnico — seveda v begunstvu. Ljudsko sodišče v Sloveniji ga je vsled nje-
/
\>IKKINKI l»lllll\SH! KOIIIIVIt
\m
Vsebuje ŠTIRINAJST povesti ih drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PETNAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik in po koledarske ter razne drugo padatko.
Cm SAMO H.S0
Naročita
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Ave.,
Chicago 23, III.
govega kolaboriranja z Musso-linijevimi in potem s Hitlerjevimi okupatorji obsodilo na več let zapora. Zato se bo svečanost k njegovemu jubileju vršila v Clevelandu namesto v Ljubljani Katoliški krogi v metropoli vijo, da bo to velika reč. "Ameriška domovina" ima v izdaji z dne 2. maja dolg uvodnik, ki ga zaključuje s sledečim stavkom:
"Dr. Greg: or i j Rož man je še vedno ljubljanski škof, sedanji škof Vovk v Ljubljani jc le pomošjii škof. Ko obhaja sedaj v begunstvu svoj dvajsetletni jubilej, mu Iskred-no šell ves slovenski narod, da bi kaMlu dočakal tudi plačilo teškefa križa, ki gs nosi sa svoje cerkveno delo in ss svojo I ju besen do slo-venskefa naroda. Dol plačila vidimo šo v dejstvu, da odobrava njegovo delo tudi oni mali dol slovenskega naroda, ki ga je svoj čas obsojal. Vsa verna slovenska srca danes združena ' v iskreni prošnji; Ohrani. Gospod, našega pastirja, daj mu kmalu videti vstajenje svojega naroda v svobodi, daj da se bo mogel kmalu vrniti med avojo ljubljeno čredo ter jo vodiU še dolga leta v miru In sreči!'*'
"Ljubljeni čreda" škof Rož-man ne bo več pastiroval, ker razmer, v kakršnih je bil on glavar ljubljanske škofije, ne bo več nazaj. In tudi starih okupa~ torjev ne. Vrh tega sedaj njegovi slovenski čestilci v Ameriki lahko že dobro vedo, da tudi ako bi zmagal v slučaju nove vojne zapadni blok, katoličani v Sloveniji Rožmana ne bi več hoteli za svojega škofa. Obravnava proti njemu jim bo ostala v spominu, oziroma sodni argumenti kako je uporabljal svojo službo pod znanim katoliškim geslom, da vsaka oblast "je od Boga!" In tako mu ni bilo težko občevati s tirani, ki jih je natrpal v okupirano "ljubljansko provinco" Mussolini in za njim Hitler. V Ameriki škof Rožman pripoveduje, da je bilo v korist ljudem, ker je imel stike z okupacijskimi oblastniki, ker le tako jim je lahkp pomagal — namreč svojim ljudem. A obtožnica je kajpada naglašala drugače. Skof Rožman je bil v Ljubljani na varnem samo dotlej dokler je v nji vladala italijanska in potem nemška soldateska. Kar se tiče trditve, da kot škof ni mogel drugače kot priznati oz-stoječo (okupacijsko) oblast7 in občevati z njo — čemu pa se ji je lahko poljski kardinal Hiond uprl? In Hlond je bil komunistom Še čelo bolj sovražen kot je bil Rožman — toda okupator jeit) le ni hotel pomagati in se je rajše njim umaknil, dočim je šel ljubljanski škof na pobeg šele Ho je začel okupator bežati.
KaJt je svokeda? "A. D." v svojem editorialu moli (oziroma dr. M. K.) da naj Bog dodeli vstajenje slovenskemu narodu v svobodi, da se bo tako njegov pastir vrnil v to svobodo in jo
vodil v miru in sreči! Toda kaj bi rekli tam čez: pastir "ljubljene črede" se je počutil varnega in svobodnega ko je bil slovenski narod v vsej svoji zgodovini najbolj zasužnjen in mučen! In ko je bilo te "svobode" konec, sedaj tu razlaga, čemu je šel preko meje takrat ko so bežali iz slovenskih krajev Nemci in pa tisti Slovenci, ki so iz sebičnih ali pa strahopetnih, ali pa iz izdajalskih nagibov sodelovali z njimi. Vzrok pobegu takih Slovencev so bili — tako pripovedujejo ubežniki sedaj, barbarski, krvoločni komunisti in šele ko oni izginejo, se bodo —tako zatrjujejo,* Spet lahko vrnili v "svobodo", v
Sodnik Rlair Gunther iz Pitts-burgha je bil predsednik pripravljalnega odbora za sklicanje prvega ameriškega slovanskega kongresa, ki se je vršil leta 1942 v Detroitu. Potem je bil predsednik te novoustanovljene organizacije, dokler se ni spri z ostalim vodstvom radi politike. Večina je bila za Roosevelta, Gunther pa, da naj se kongres ne peča s politiko. On je baje republikanec in pripovedujejo, da je v lanski kampanji agitiral za Deweyja. Gunther je po rodu poljskega pokolenja, ^fividno s spremenjenim imenom. Ta sodnik in njegov prijatelj odvetnik Sherman sta pred kongresnim odsekom za raziakovanje proti-ameriških aktivnosti nedavno pričala, da je Ameriški slovanski kongres "subverzna" organizacija in da je pod vodstvom komunistov in njihovih sopotnikov. Ampak ako ste v kampanji lansko leto poslušali na shodih in v radiu politike demokratske stranke, je "subverzna" tudi Guntherjeva republikanska stranka in obratno. Ako hočemo verjeti vsem obdolžitvam vse križem, si bi morali misliti, da ni v tej deželi nič lojalnih ljudi temveč sami "subversive" elementi. Generalni pravnik Clark bo imel> predno s svojo listo konča, še veliko dela, a če hoče deželi res koristiti, naj se rajše resno loti vojnih in drugih profttarjev, ki so pod plaščem patriotizma odrli vlado in ameriško ljudstvo "postavno" in tudi nepostavno za sto milijone dolarjev. Nekaj je bilo sicer že toženih in par obsojenih, a za "subverzne" niso bili označeni! Mar zato ne, ker je v tej deželi profit bolj čislan kot ps pošteno prepričanje? >f
. .1. , ; . ■
Materialni interesi ne delujejo avtomatično, če bi bilo tako, bi ne bilo nobene politike. — V. Marcu
imnom priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele Imeti svoje priredbo označene v tem seznamu, naj nam sporoča, podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot)
Družabni klnb Slovenskega centra—veselica ob prtlilki dokončanja predelave spodnjih prostorov in kivorane v soboto 14. maja v SDC.
Društvo Delavec št t SNPJ —
slavnost 45-letnice v nedeljo 15. maja v So, Chicagu.
lfrlub st. I JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto .9. julija pri Keglu v Willow Springsu.
Pevski sbor Prešeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Druš št 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Pioneer št 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta. So. Albany ter 26th St
Progresivno Slovenke, krožek št. 9 — proslavitev druge obletnice krožka s programom in plesno zabavo v nedeljo 16. oktobra v dvorani SNPJ,
Pevski sbor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kodne Ave.
Narodni vitesi št 39 SNPJ — Silvestrov« zabava v soboto 3L decembra v jednotini dvorani.
TTi največje sovražnike ima narod: glad, nevednost, strah.
Dobro pravilo: Besede mičejo, vzgledi vlečejo!
Kadar se
jpoNČit* tyoi novi naslovi
Pred podražitvami poštnine je imela pošta običaj, da je časopise sama poslala na novi naslov, akd*ga.ji je dotični sporočil. Sedaj tega ne dela več. Ako prejemnika ni več na starem naslovu, nam pošta list vrne in računa 2c od vsakega izvoda. Ne zdi se veliko, a skozi vse leto pa se nabere že precejšnja vsota teh izrednih stroškoy. Torej vas prosimo, da svoj novi naslov takoj sporočite, oziroma še predno se preselite, nko mogoče. *
Filozof "Očetovsko varuje resnico; zavija jo v tančičo. — Satirik jo po sili oplodi.
PHYSICIAN 3724
Dr. John A Zavertnik
and SUROBON MU STUKT
Tel. CRawford 7-U12 orne* HOURS: * 1:19 to 4 P M. (Except Wed., Sat. and Son.;
6:10 to S:S9 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.j
Res. Stl9 So. Rldfswaf Ave. Tel. CRawford 7-S449 If no answer — Call AUstln 7-1799
vloga ameriških posojil in daril v mednarodni politiki
(Konec s 1. strani)
in v kontnem intervjuvu jo Stalin zastopniku ameriške novinske agencije INS dejal, da bi bilo Sovjetski zvezi v njeni borbi za nadomestitev vojnih porušenj z novimi napravami tudi miljarda dolarjev posojila vr znatno pomoč.
Ni ga dobila ne USSR, ne Titova vlada.
Bilo pa je nudeno čehoslovaški. Takrat sta ji načeljevala za svet ie Edvard Beneš in njegov minister vnanjih zatlov Masaryk, toda na krmilu kabineta so bili ie levičarji s komunistom Gottwaldom in sacial-demokratom Fer linger jem na čely. Amerika je Čehoslovaška vabila v Marshallov plan. Beneš je ugajal. Moskva je rekla, da bi bila to prevara in rušenje sloge slovanskega bloka. *
Nafrt so ni ob nesel. Čehoslovaška se je potem pomaknila popolnoma v sovjetski blok, a trgovsko jo imela šo vodno najboljšo zveze z zapadno Evropo ter z Zed. driavami. ,
Po smrti Beneša. in Masaryka so Zod. driave omejilo trgovsko vezi s čehoslovaško toliko, da boli. Kajti baš z Ameriko, vshd tukajšnjih Čehov, je trgovina med Ameriko in Cehoslovaško bila izredno bujna.
V mnogih mestih v Zod. državah so trgovine — majhno in velikeki so rttzppčavale veliko produktov češke industrije, tja pa jp šlo veliko ameriškega blaga vseh vrst.
To staro razmerje v trgovini mod njima se je spremenilo. Cehi v Ameriki trdijo, da Cehoslovaški v škodo.	.	'
AP jo v depeši z dno 3* maja iz Washingtona poročala, da jo Čehoslovaška vlada ie prod meseci vprašala ameriški trgovski department za usposta-vitov, oziroma za obnovitev starih dobrih trgovskih odnošajev. Tu niso bili gluhi in so rekli, pošljite koga sem, bomo videli, kaj na bosto povedaliI Prišla sta dva najboljša češka eksperta, ki imata skušnje v trgovanju z Ameriko, toda eden izmod nju je takoj po prihodu som izstopil iz komisijo ter se proglasil za "begunca" in vprašal za ameriško varstvo. Stvar za Cehe je bila s tem jako pokvarjena. In ameriška vlada je našo — kakor trdijo poročila — kratko malo rekla - no, posojila sedaj no damolAko bi bili "previdni", saj bi ga dobili zastonj i pristopom v Marshallov plan! Sedaj pa naj vpm Rusija pomagal
Ista poročila kot ie omenjeno trdijo, da bo do-bila Jugoslavija kredit za nqbpvo strojev, toda niti zdaleč toliko kot ga potrebuje, ker kot čehoslovaška, ie tudi Titova Jugoslavija za amoriški trgovski department "nezanesljiva" Upnica.
To jo umevno. DrŽava, kateri je profit temeljni evangelij, ne bo pomagal^ onim, ki dobičkarski . sistem rušijo.
Sicer ga tudi laboritska Anglija, toda tudi pod taboriti deluje z ameriško vlado šo bolj kakor so prej sodelovgfj ponosni toriji. Zato sp taboriti dobili od Amerike v dar po vojni že kakih pet milijard* in to so silno visoke vsoto.
Ameriške dajatve so spremenile politični položaj v Italiji in v Franciji in if marsikje. A doiivele pa so strahovit polom na Kitaj$k*m. la tudi na Grškem še niso uspele.
Je pa resnica, da dolarji vlečejo, ker f njimi v Amoriki lahko kupiš vse kar si poiotiš, ako jih imaš. In tudi drugod, ako imajo kaj naprodaj.
To stanje bo ostalo v nevravnoteiju dokler ne nastane v sovjetskem bloku kakšna toliko industrializirana sila, kot so Zed. državne in Anglija. Moskva to ' ve in žene svojo industrializacija naprej kolikor hitro
more, da nekoga dne dphitl industrkdista Strica Sama.
* * • -fr
Kapitalisti in delavci — to sta dva svetova! Med njima je
brezdno, in noben most ju ne spaja.
* # p
»999l9M^MI|(e9e9HMt***ii****MMIM»9S9S9e9»e0Se<
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.l
1727-1731 W. 21 sr Street CHICAGO 8, ILL j
<
Fino postrežba — C«n* xmtrae — Delo jomgMto ;
TBLKPONI: C Ana I ,9-717*—9-7171
u i i J

kit M
I"
ZA LIONS TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. M le k Iga n 2 3141 ,
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SR TISKA PRI NAS
* 41 • o m »	1 A	e a I *»***•*«•
»JTI
IZ URADA KRAJEVNE ORGANIZACIJE PROSVETENE MATICE ZA WISCONSIN IN ZA SEVERNI ILLINOIS
(To pismo je bilo poslano vsem društvom ter drugim organizacijam, ki so v tem okrožju pridružene Prosvetni matici. Ako ga katera ni dobila, na i v svrho isvolitve zastopnikov smatra to tiskano naznanilo za uradno naznanilo in vabilo):	•
Druitvom in klubom, članom Prosvetno maticel
Drogi bratje in sestre! 1
Kot tojnik to krajevno organizacijo Prosvetno matico Vat obvelčom, da to bo vršilo njono prihodnjo zborovanje V NEDELJO 29. MAJA 1949 v Slov. narodnem domu v Waukeganu. Prične so ob 10» dop.f DST (uro pro j kot jo CST).
S tom pismom so uradno povabljena vsa pridružena društva, klubi, kulturno tor drugo organizacijo, da poUjojo1 zastopnike na to konferenco. Število jo neomejeno. Ako no morete več, pošljite enega a če mogočo, pa kolikor jih je pri volji priti in sodelovati na tom važnom zborovanju.	<
Dobrodošli so nam tudi posamezni člani in članico.
Kar so tiče oboda, <bo pripravljen za vso. Za to bodo skrbele našo pridno napredno ženo in dekleta v Waukeganu In v North Chicagu..
Popoldne, ob treh pa bo v avditorju Slovenskega narodnega doma filmska predstava. Ta prvi slovenski umetniški film so imenuje "Na svoji zemlji". Opis o njemu sto lahko io čitali v Prosveti in v Proletarcu. Dobil ga je iz starega kraja SANS.
Torej prihranilo si nedeljo 29. maja za udeležbo na konferenci Prosvetno matico, potom bomo imeli skupen domačnosfon obod, popoldne pa bomo prisostvovali predvajanju omenjenega zanimivega filma iz starega kraja. Povabilo tudi drugo, da pridejo loga dno na konferenco Prosvetno matico, ali pa -i čo no bodo utegnili priti vali znanci in* prijatelji dopoldne, pa naj bodo v dvorani ob treh, ko so' prične filmska predstava.
Bratsko pozdravljeni!
LOUIS ZOftJCO,
tajnik krajevne organizacij« Prosvetne molke, 2301 S. Lawndale Ave., Chke*o 23, Ml.,
mufiija, da j^h je v Jugoslaviji j tion", "France Soir", "topque", n drugod v državah sovjetske- "Aurore—France Libre , pari-ja bloka precej, ki se ne bi po- ška, dunajska in atenske radij-nišljali oddati strel v Tita, sa- ska postaja, in razume se tudi m sko jim bi prišel v roke. A'glasilp Vidaiijevt- haKuije Ko-
■	m m Triad
se otepa napadov z leve in
desne kolikor more
V reviji "Nation spor rfted Titom Alexander Werth
razlaga
in Moskvo v serialnih
člankih. Bil je korespondent "Nationa" v Moskvi in potem v vzhodni Evropi. Razmere v Jugoslaviji in razna trenja v nji je študiral na licu mesta.
Kominform vodi svojo propagando proti Titu že kakih deset mesecev, vse od kar je sprejel izjavo proti njemu. V resnici ni nobena tajnost več, nt javna in ne drugačna, da je spor nastal med Titom in Moskvo in ker ga ona vsled mednarodno taktičnih razlogov ni hotela javno začeti lopatiti n^ svojo pest, je bila začetna od: govornost preneŠena na Kominform, ki ima po izselitvi iz Beograda že nad leto dni svoj se* dež v Bukarešti. -	,
Tito s svojo "kliko", kakor, jo naziva Kominform, se ni po-
dal oziroma ni hotel priznati "grehov", ki so mu bili očitani in ne kreniti s svoje linije. Dejal je: on je tu, da gradi blagostanje v Jugoslaviji s sodelovanjem drugih "ljudskih demokracij" (držav sovjetskega bloka). Nudil jim je roko, ni pa hotel na spokorniško pot, češ, da nima nikakih grehov, imajo pa jih oni, ki mislijo, da mu bodo ukazovali sebi v korist ter Jugoslaviji v škodo. Ta očitek je bil kajpada namenjen Moskvi.
Zelo so bili v zapadnih deželah prepričani, da je Tito do-igral. Rekli so, ker ga nekaj Časa po dramatični objavi izjave kominforma ni bilo na izpre-gled, da je že "likvidiran", da je v zaporu in da v Jugoslaviji "vre".
Werth pravi med vrsticami, in mnogi reporter j i v centrih evrcpskega vretja so enakega
DELAVEC" it 8 SNPJ !
j praznuje slavnost 45-letske obstanka
■
■
:
I
p
V NEDELJO 15. MAJA
v Hrvatskem domu, 9618 Commercial Avo.,
CHICAGO, III.
t
f
" %
|	Pričetok sporeda ob 3. pop.
J Glasbeni, govorniik) ter varijolni spored.
K	. 't" 'ii t < ij
■ Igral be FRANK YANK O V »C »4 njegov orkester Is Cleveland« a k« FRANKU KOVACIC ter nfagov orkester Is Sa. Ckicogo. |	TORIJ DVf OOOftll
I
i Vstop. $1.25, vštevši dovifc. Na svidenje IS. majal :
mmwmwmmi
že leto ctni nastopa na shodih, prisostvuje paradam, govori na konvencijah in pred poslanci različnih jugoslovanskih republik ne da bi se še kaj tragičnega zgodilo. Seveda, njegova straža je budna, kakor je v naši deželi Trumanova in v Moskvi pazijo, da se Stalinu nič ne zgoai. '
Nič se ne zdi, da misli Kominform z borbo proti Titu odnehati, kajti napadi proti njemu se ostre — naj prvo v moskovski "Pravdi", ki je glasilo k. s. v Sdvj. zvezi, nato v moskovskem radiu in končno se boj proti njemu razlega po teh namigih še iz Prage, Varšave, Sofije, Tirane, Budapešte, Buka-ešta in po istem tempu sledi komunistični tisk v Italiji, v Franciji, v Zed. državah in drugje.
Jugoslovanski komunisti pražijo, da se čudijo tej histeriji in devetam proti njim. Saj so vendar z borbo izkazali, da so zvesti marksizmu in z dejanji, da grade socializem. Ne bodo pa oustili, da 'bi Jugoslavija kaki irugi državi na ljubo postala "kolonija", industrializacijo in moderniziranje pa sploh zanemarila.
Vendar pa ji taktika Moskve v njenih načrtih' škoduje, ker so Sovj. zveza, Čehoslovaške, Poljska in druge dežele sovjetskega bloka svoj dovoz v Jugoslavijo skrajno znižale, oziroma so ga skoro popolnoma ukinile.
To ji ovira njen petletni plan — toda ne toliko, da bi morala gradnje ukiniti, pač pa manjka raznega materijala za vsakdanje potrebščine, ki'jih bo Jugoslavija začela šele producirati čim si zgradi v to potrebne tovarne, a doslej jih je dobivala največ iz Češke, iz Sovjetske unije in Poljske, olje iz Romunije itd.
Tita in Jugoslavijo obmetava z očitki moskvski komunistični dnevnik "Pravda" v navodilo, kako naj ji sledi drugi komin-formin tisk, komunistični dnevnik "Borba" v Beogradu pa odgovarja na dolgo in široko na ^klevete" in kapitalistični • svet pa se zabava pri tem.
Več o tem smo v našem li^tft že pisali — vse s stališča, da naši čitatelji čujejo obe strani zvona. In pa da je Jugoslavija v primeri z državami kominforma šibka in je čudno, da se vzdržuje ob tolikšni premoči njenih nasprotnikov — namreč ob premoči nasprotnikov, ki bi radi Tita ter njegova dva glavna pomočnika, Kardelja in Rankoviča spravili s poti.
V sledečem ponatiskujemo notico iz "Primorskega dnevnika". Izhaja v Trstu in je naklonjen 'Titovim komunistom", dočim je uradna italijanska komunistična stranka s slovensko-italijansko Vidalijevo komunistično frakcijo v Trstu s ko-minformom.
Omenjeni list pravi med drugim, da se je v zadnjem času splošni italijanski tisk pridružil tej "klevetniški propagandi proti Titu" in oadWJWt:
"Najbolj reakcionaren tržaški ia italijanski t^oajtoty reakcionarne obvašdevalhe ran-cije ia radijske postaje, kak>r italijanski listi "Tempo", "Quo-todiano". "Momento", "Popolo", "Momento Sera", "Gio*naie dltalia", agencija "Astra" in rimski radio ter tržaški listi "UtUmissiine \ "Messa^gero Vo-feta", "B Lunedi", "iFOio*iMh fte di Trieste", "I* Voce lfrer<, so r*g*irity lažne in novice o o sabo
in uporih "paftifviov, ki sa proti Titu", o bitfcafc na tagoflovaii-ski meji, o atentatin preti maršalu Titu, o vpoklicu pod orožje ittrih letnikov, o raobUizactfi zdravnikov v Sloveniji p manevrih jugoslovanskih čet v tstri, o zastraženju jugoslovanske meje ob Svobodnem trlaskem ozemlju, o operacijah proti oboroženim tolpam, o množičnem odpuščanju iz jugoslovanske vojske "elementov, ki so proti Titu", o razgovoru maršala Ti* ta ali ministra Rankoviča s predstavniki zahodnih držav na Brionih itd.
Te lažne vesti so razširili in jih še dalje širijo francoske, an-
Blke in ameriške agencije, ka-"AFP", "United Press", "Router", "Associated Press", in listi "P*ily Mail", Sunday Express", "U Monde", "Ufaera-

enlyat sam še ne izmišlja takih zgpdbic.
munističnie partije Tržaškega ozemlja "II Lavatory" ter glasilo Komunistične partije Italije "Unita", glasili Komunistične partije Francije "Humanite" in "Ce Soir'1, glasilo stranke madžarskih delavcev Szefcad Nep"
in d^ugi	/ r
"Tanjug" je pdbblaščen odločno zanllAti vse te izmišljotine, ki jih spretno širijo v okviru kampanje laži in klevet, ki so io sprožili proti Jugoslaviji."
Tako piše "Primorski dnevnik" v izčrpku, a vrh tega je v nlemu in v drugih jugoslovanskih listih o tem sporu polno polemik in člankov, shodov in na tržaškem ozemlju tudi razbijanja shodov.
Res škoda, ker je prišlo do tega v tako resnih časih in obe strani dokazujeta, da je vsemu temu druga stran kriva.
In obe strani, sta preponosni, da si bi podali roke v spravo.
Sušna doba sc je bližale krf ju in struga reke Unlamvezi je
ijqela v svojeo* južnem delu le	IUtava za četrti
le nekaj blatnih mlak Lepega	"#l l l
dne najdem gnijoČe ostanke krokodile, dolgega 3 ln pol metra. Ker jo bilo ozračje mirno, je zaradi razkroja strahotno smrdelo. Zver je bila pokončana^ pfed ka kipi tednom, je ležala blizu take blatne luže, v sicer izsušeni rebru strugi. Tla vse naokoli so bila shojena od slonov. Ko sem .povpraševal svoje vodnike, ki so tod stalno križa rili kot lovci, kako je pač bil ta krokodil pokončen, saj ga tu vendar nihče ni lovil in se mi je zatorej najdba
rajh odobrena od troh zapadnih sil
(Konec s 1. strani)
vo Nemčijo ustrojeno po svojem merilu.	(
Ustavodajna skupščina je štela 65 delegatov. Glavni skupini v nji sta bili takozvana "krščan-sko-demokratska" (skrajno reakcionarna) ter socialdemokratska. Komunisti so imeli v nji samo dva zastopnika. Glasovala
adela posebno čudna, mi je eden sta proti ustavi. Sprejeta je bila izmed njih odgovoril, da mi neki pomožni nosač v karavani, ki sem ga bil najel namestu nekega obolelega moža le za nekaj časa, lahko to zadevo pojasni.
jc zagotavljal moj vodnik. Takoj sem dal moža poklicati in s^m ga napeto poslušal Njegove navedbe, ki sem si jih sproti zapisoval, naj svobodno preve-Menda je sprava laglja med dem: Moskvo in kako zapadno silo, in j ..Blj gem». __ uko je
s 53 proti 12 glasovi.
Preti so biii tudi konservativni dchgati iz ^Bavarske poleg dveh komunistov. Prvi so argumentirali, da dopušča nova usta-
samo v industrialno temveč tudi v bojno silo '— v protiutež takozvani sovjetski agresivnosti.'
Vladi v Parizu pa Washington zagotavlja, da bo morala biti za-padna Nemčija del atlantskega pakta, torej organizirana proti Sovjetski zvezi.
Konferenca, ki bo bržkone brez hasna
Izgleda, da bo konferenca štirih sil, ki kontrolirajo Nemčijo, v danih okoliščinah brez hasna. Sovjetska diplomacija ni s svojo blokado v Berlinu dosegla ničesar drugega kot to, da se bo vršila spet še ena konferenca štirih sil, a med tem je načrt zapadne trojice že dokončan in bo izpeljan. Vsi Nemci so sicer za ruski predlog, ki govori za ustanovitev vlade za vso Nemčijo, toda zapadne sile so zase prepričane, da je ogromna večina Nemcev proti Rusom. V Washingtonu
s Titom ter kako zapadno silo, kakor pa sporazum med strankami, ki skupno trdijo, da grade socializem po svetu.
Ampak taki pojavi niso nič novega v zgodovini. Dogajali so se, prešli so in delo za socializem se je nadaljevalo.
Veliki lov
On to ve, on je bil poleg," mi va posameznim državam novega pravijo, da so v "mrzli" vojni
Rusijo že premagali, a bržkone se bo to trenje nadaljevalo, kajti prave volje za spravo ni še sedaj na nobeni strani.
SLOVENE RECORDS
lt-lack retards 71c COD, |Aas fsstage C-1201 Ha h*»nv **Ikm	♦
zoč z rofco naokoli — "pred os-ipimi dnevi tukaj na lovu. Skril sem se v goščavi blizu te luže,
rajha premalo pravic, dva komunista pa sta protestirala protj nji z zahtevo, da mora biti Nemčija *na, torej z vključeno vzhodno cono, ki je pod sovjetsko okupacijo.
Sovjetska vlada zahteva isto, toda ker se vsled razlik v ekonomskem in političnem sistemu zapadne sile in Moskva ne more
! o napetosti * Jugoslaviji, )lažnih dejanjih. neredih
(Konec)
Na strel pripravljeni so stali nekateri moji askari z menoj vred. Pazno smo opazovali vodo, da bi v sili streljali. Reči moram, da sem le redkokdaj doživel tako razburljive minute, kakor to pot. Napetost se je stopnjevala v enaki meri, v kakršni se je plavalec bližal drugemu bregu. Najbolj pa je bilo napeto, ko je izginil za majhnim otočkom ločja. Ni one sram priznati, da sem bil docela pod vtisom težkih sekund, ki so zdaj minevale in se je v njih odigravala usoda preprostega zamorca, ki se je tako brez strahu, v zaupanju na učinek svoje drobne piščalke, vrgel v največjo nevarnost. Že se je zdelo, da je izgubljen, ko je iznenada močno o-doljravajoče vzklikanje mojih nosačev nresekalo morečO pričakovanje	trenutkov in ga spremilo v splošno olajšanje, veselje in priznanje.
Takoj nato smo videli gibkega zamorca za nekaj sekund na drugem bregu, kako je smeje se zbežal v smeri proti nezaupljivim ribičem na onem bregu, ki so glasno mrmrali. Dve uri nato smo sedeli ob prasketajočem ognju sredi taborišča, ki smo si ga naglo uredili v vasi na onem bregu. Najstarejši domačini so nas prijazno pozdravljali, da od zapada pač lahko pride kdorsi-bodi in trdi, da je ta in ta/Toda za norca se ne dajo vsakomur pretentati!
Ob neki drugi priložnosti je preplaval — čeprav sem mu to prepovedal — neki vodnik mojih nosačev, kateremu sem bil davno prej podaril star plašč, dvakrat reko Malagarasi, da mi je prinesel severnega marabuja. Izvršil je to, čeprav smo še ves dan na tistem mestu opažali glave nekaterih krokodilov, ki pa so vselej spet izginili, čim se je kdo približal reki.
Pri slapovih v Gomajski dolini sem nekoč ustrelil t visoke skale povodnjega konja v možgane. Mogočni trup se je brez odpora zasukal na vodni gladini in ga je reka takoj potegnila s Seboj. Zdaj pa zdaj sem lahko opazoval kratke noge in modrikasto rožnati trup. Komaj je bila žival kakih 10 m daleč od kraja svoje smrti, že je šinil tam z brega močan krokodil katerega prej nisem bil opazil. Pognal se je v vodo pa naravnost proti povodnemu konju. Dvakrat ga je obkrožil, potem ga je z močnim sunkom notel popasti z\ bf-dro, a je spet popustil. Potem je plaval v majhnem krogu nekoliko stran ln je enako trdovratno ponovil svoj napad. Kak je bil takrat uspeh, nisem mogel več videti, ker je reka zavila za skupino skalovja in nisem mogel več slediti tej razburljivi igri. Navpične stene so mi onemogočila zasledovanje. Popoldne smo našli ustreljenegs konja sredi reke med skalovjem, obdajali so a krokodili, ki so že pričeli svo-o pojedino pod vodo.
Naključje je naneslo, da mi j« nekdo pripovedoval, kako je o-pazovul slona, ki je ubU kroko-
da bi ustrelil slona. Proti večeru pobotati, so se Amerika, An-pride slonica z mladičem, ki#je in Francija zedinile posta-bil še negoden. Bil je morda ta-jviU SV0J Nemčije na noge ko velik kakor krepko tele. Slo- po svojem kopitu, nič je capljal urno k vodi in se hotel povaljati, ko je takoj šinil krokodil nadenj in ga hotel potegniti v lužo, globoko, človeku do pasu. Toda že je mladičeva mati hudo jejna planila na pomoč, zajela krokodila, ki se je branil in otepal z repom, z rilcem okoli života, ga dvignila visoko v zrak in ga treščila s tolikšno silo, da je na mestu obležal. Nato je v svoji silni jezi steptala krokodila. Bila je strašno huda, mene pa je bilo grozno strah!"
Bs happy, »alka Bjre-byo-bafcy, Ptfca
Način kakor mi je mož na kraju dogodka pripovedoval svoj doživljaj, ni dopuščal dvoma, da je vse bilo res tako. Sicer pa si prirodni človek v teh krajih za-
Ta Nemčija je sedaj obnovljena irj volitve bodo enkrat v juniju ali pa v juliju. Dotlej pa bo imel novi četrti rajb provizo-riono vlado.
Šteje kakih 4$ milijonov prebivalcev. Industrialno je to sedaj najmogočnejša edinica v Ev-j T-ltt ropi in po številu ljudi je jačja kot pa sta Francija ali Italija.
Franciji "zadovoljeno" Francija je obnovitvi nemške sile zelo nasprotovala, iz strahu, da bo od nje v tretjič tepena. Ameriška vlada ji je prišla na "pomoč" proti temu strahu z atlantskim paktom in prej že pa z Marshallovim planom.
Vendar pa gre vsa sedanja ameriška vnanja politika zatem, da se Nemčijo obnovi ne
C-1S14 My kaaa? Is
Tyrol; 81. CUir C-im Too fat »otkat JoQf
F. Ysakovfc aad Us snk C-lltl Alpine waits
V
C-1211 VUlata tarora palhs ' )
• IialarjiA — polka C-ltif Mariaaai Hit and
Pr Zaje and hia PoDcatoors T-1M Silk VmknOM polka liadoa Troa — WSla TVtoH Park MkfaT * VUlafo Se*Sie Ftfes T-U4 Bad Wias — Polka
B4T4
Na
Clarka, (Oara) Pott* Qaralaadski VaHa* Malo If očali, Polka J. Ptrosh and hia Tar. Band
Writo for fioa llat of all aaw SLO-
WW
VEN* records* tka largost aaloction la ra, by tho boot Slovene artiats, to*
PALANDECH'S
IN S.#CUrk *TMt, CUcaf.^5, m.

•» *
f;
"BOTTLENECK WIRING"'
to XM home of the htm
Kadar si gradite ali pa preurejate dom. pomnite, jutrajšnji svet bo električni svet. Premalo stikov in nezadostno električno žično omre-
t	*	~	,	, . ;	»»); , .	T* •
žje povzroča zapreke. Ognite se jih z zadostnimi vtiki in žicami. Napravite si načrte za bodočnost sedaj.
Elektrika prispeva vašemu domu več udobnosti za vas kot kakršnakoli druga naprava. Zadostno žično omrežje vam omogoči stike za razne aparate kjer in ka<jerkoli si jih želite. Torej ne prezrite tega pravila. Razlika med zadostno in "povprečno" električno napeljavo je mejfena. Stane nekaj več a je vam neplačano v mnogih udobnostih. V bodočnosti se Vam bo previdnost z zadostnimi električnimi napeljavami ty^fo izplačala. Veseli boste, ker ste bili uvidevni pri instaliranju električnih stihov.
Me tee
'BOTTLENECK WIRING
COMMONWEALTH EDISON COMPANT
š
PROLETAREC
OFFICIAL OMAN OF J. S. F. and Ht Educational Bureau
CHICAGO, ILL., May 11, 1149
VOL. XUV
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave
Memories
REFLECTIONS
l^atjmond J? ^JJofs*
nit ^JhuiyA
By Clarence Zaitx .
l^latence 4—aitz
It won't be too i many days from now when I'lJ be sitting at this desk , and typewriter for the last time in the offcial capacity as the Business manager of PROLETAREC.
When I first came here seven months ago, I was "green," in that I knew very little Slovene. Oh, the folks, back home had always talked it, but I never quite got around to it. I oould understand quite a bit of it, but was afraid to start speaking, myself, and to learn to read the stuff, had never entered my mind.
Those first days here on my new job were to me, as this country must have been to our forefathers when they first came to this country. I'd open the daily mail, and would find maybe a dollar or five dollar bill or maybe a check or a money order and a hastily written in Slovenian. (Most of the business correspondence here is in Slovene.)
I'd have to find out someway, just what the money was for, so I laboriously studied the letter, trying to pronounce the words. .If at first it didn't sound like any Slovenian I had ever heard, then I would try using a different pronunciation, and many times I could figure it out. But then too, many times I'd have to pester the editor, to make something in a letter a little clearer to me.	>*
In corresponding with our representatives, 1 couldn't even bfegfet4e think of using Slovene, so I had to write in English. I tried to" give it a little "Slovene touch," though, by starting off with "Cenjeni," and ending up with "S pozdravom."
Some of boners I pulled in translating the Slovene letters would make very humorous reading to Slovenes. Among the moat recent of these "boners" was my using "gospodarski odsek," in referring to the "gospodinski odsek" of the Slovene Ijome in Waukegan. I had not known, till that time, that one was referring to men, the other to women.
In leaving this office, I will to my successor a half bag of nuts, behind the corner desk, with which to keep the squirrels
around the center happy.
One of my "favorite" office machines is the old and battered mimeograph machine in the back **oom. With this machine I have printed circulars and letters which haVe netted quite a bit of revenue for PROLETAREC. The history of this little machine could run into a book, it seems. It has been here for many, many years—even longer than I have been on this earth—and has printed thousands, and thousands—no, I'll say millions and million*—-of pamphlets, letters, and circulars. It's usefulness will never c*tse, I guess, until some day it falls apart, and is hauled
off by the junk man.
Yes, I feel that through my association with this great paper, I have certainly improved my Slovenian, and learned a great deal more about the Slovene people than I would have, had I never ventured from my home on the banks of the Rogue River, in Southern Oregor^	_____•
It's affairs like the rip-roaring time at Lodge 86's 35th anniversary on the northside last weekend, that will make me lonesome for Chicago, after I leave next week. All that I'll have to do to feel real sad will be to think back to all the good times I've had at these numerous SNPJ affairs.
Lodge Delavec, No. 8, in South Chicago is getting all prepared to welcome the big crowd that is going to turn out to help celebrate their 45th anniversary, and particularly to listen and dance to Frank Yankovic's music. Yankovic, who is ever-popular among the Slovenes in Chicago, will no doubt have the Croatian hall in South Chicago literally vibrating as he pounds out the inspiring polkas and waltzes for which he is famous.
It was rather disappointing to have to cancel the Social Club's big '.'reopening" dance at the Center on May 14th, but the remodeling is not yet completed, so the affair can not be held. The committee, however, is still definitely planning on staging a big celebration for the completion of the remodeling, so keep watching for news of the affair.
1 I guess the squirrels around here will feel a bit lonely when I leave, and they most surely won't get anymore publicity in PROLETAREC or PROSVETA, I'm sure. But I will have more interesting things to write about from the west coast, so keep tuned to this column and watch lor future writings, that will originate from strange, far-off places. Maybe I'll meet YOU someplace along the line, huh?
FRANCO'S FRIENDS TRYING TO FORCE HIM.INTOIL N.
Once again the friends of Franco Spain are trying to force through the United Nations a resolution admitting Spain to the specialized agencies and restoring ambassadors to Madrid. The inspiration for the current move, wbtch is ostensibly sponsored by Braail, came from the United States delegation, despite the fact that on five separate occasions since 1945 President Tru-. man has reaffirmed this country's condemnation of the Franco regime and the decision that Spain may not be admitted to the U.N. so long as Franco remains in power. In the three years since the passage of the resolution banning Spain from the specialized agencies and withdrawing ambassadors, the situation in Spain has not changed, except for the worse. The Caudillo must still be characterized as a fascist who owes his position of power, to the aid he received from
Hitler and Mussolini. In the cir-cumstancej it is astounding that any defense can be offered for United States support of the proposed action. Peace cannot be buil» on a rotten alliance with the last remnant of Naziism still in power. Vigorous opposition by American Liberals who believe that concern for a democratic Spain is not the eaclusive prerogative of the Com* munists or the Soviet bloc can result in a new anti-Franco directive by President Truman. The Nation Associates is at this moment telegraphing appeals to liberal Americans to register their protests .at the White House, and we urge our readers to write, wire, or phone their congressmen and the President. The debate at the U.N. will probably be in progress when this issue appears; so act at once.— Nation.
PLANE LOBBYISTS
It is announced that Admiral DeWitt C. Ramsey, one of tha navy's topmost officers, is retiring to become president of the Aircraft Industries Association of America. In that post, Ramsey will replace General Oliver P. Echolos, who left the air force job in 1947 to head the associaUon.	x
To speak bluntly, this is the lobbying and propaganda organization of the airplane manufacturers, who have a very big stake in Uncle Sam's defense program and Federal subsidies for air lines and plane makers.
When Echols first "registered" with Congress as a lobbyist, he reported that the airplane industrialists were paying him $25,000 a year. His more recent reports do not show his salary, but state that his job cchcerns "legislation to establish a national air policy."
HUNDRED PERCENTER -
In Mandan, N. D., the court dropped a charge of impersonating a Federal officer when the defendant explained that to him, FBI after his name meant full-blooded Indian.
Even the most flamboyant disciple of private profit knows what is going on and fears it.
Especially the cockroach clan know the government is moving in and taking over. They look at Britain where only a score or so of the very richest individuals still are able to keep as much as $24,000 a year. And they wonder fearfully where they will be when the national tax collector really comes for the cash to oay for feeding and rearming Europe, building a world-beating military machine for the U.S.A., satisfying farmers, pensioning veterans and taking care of the millions of people who have been competed out of industry by "progress."
CUTTING COST-
We know a man who makes a haircut last six weeks. After the third week he carries an old violin case.
TENDERFOOT -
Rodeo rider Reginald Cake break tried his little niece's rock ing horse, fell and broke his col larbone.
Democracy will Itself make a aew blessed world of as, bye and bye.—Carlyle.
Unnecessary
They, were entertaining the preacher at lunch, and the guest remarked to the small boy of the house, "Don't you ever say prayers before your meals, my child?"
"Oh, no," said the child. "Dad says our cook's pretty reliable."
Radio Men Fear Socialism
The right to editorialize "to the end that radio's voice shall become an increasing factor in community thinking ami action" was demanded by Nat'l Association of Broadcasters in a resolution passed at its convention recently.
Because there are a limited number of broadcasting channels the Federal Communications Commission has ruled that broadcasters must, operate their stations in the public interest. The radio men, however, want to be free to toot thehr horns for whateVer private interests they wish.
Tha 1500 delegates to the NAB conclave also voted to ask the FCC not to license any federally owned or operated radio station to operate commercially. The radio men were in a stew about a little 10,000 watt government-owned s t Wt i o n In Puerto Rico which the tCC granted a license. NAB wants the license revoked, declaring thst such things "could lead to socialism."
However, whenever Socialism Is attacked on the air, and the Socialist Party requests equal time to answer such attacks, the National Association of Broadcasters has conUnually failed to insist on the grant of equal time to both points of view for discuqfon of controversial issue*. s'flfrhMt ti theoretically pledged to protect.
THB AMMlCAN WORKER. • OF TOCWY HAS THP66 VM€S AS MUCH PUftCKASiNGIt*«* > A* TWl	OF-
lOOVEARSAtia
QUOTE -
"Housing can do for the country in the next 10 years what automobile and electrical appliances did for our prosperity in the 20's."— Gov. Chester Bowles.
Staag
The salesman talked eloquently about the vacuum cleaner, but the housewife wasn't impressed. She suggested that he talk less and show her what the machine could do.
Beaming broadly, the man lifted up the cleaner, thrust his arm into the chimney of the open fireplace and brought out a handful -of soot which he scattered over the carpet.
He then shovelled some ashes from the grate and sprinkled them on the rag.
"Now," he said, smiling triumphantly, "I'll show you what this vacuum cleaner can do. You'll be surprised, madam. Where's the electric switch?"
"SWi^h- echoed,,the surpnsed Woman "We use gasf"
"How awful, taking food from the cats!"
TO TVftlQ 0B0PBCTIV* W3RKMIN9 OPMPtNAfflOtf LAW* ILUNOe AWMOtA LOSJN0 AN M M AN MDCBfBAL AOClDiNr ABOUT HUP OFVHAT It AWAflOKD IN VCRKWTt-
AD IN L. A. PAPER -
"Young man gets paid on Mon* day, and is broke on Wednesday, would like to exchange small loans with man who gets paid on Wednesday and is broke by Monday."
PAY AS U SEE - \
A Chicago firm sells a meter to put on television sets. Collects quarter! from spectators who like
to contribute to price of your sat.
FROM COA6T-lD-CDter n ^ yOU*Qu\OE 1DTH6 MST IN HATS OR CARS IS THIS UNION LABEL.. LOOK FOR IT