FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 35–44, LJUBLJANA 2010 COBISS 1.01 MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA EAGLE RAYS (MYLIOBATIDAE) FROM ZAGORJE TERTIARY BASIN, SLOVENIA V ASJA MIKUŽ 1 IZVLEČEK UDK: 567.317.7(118.1/.2)(497.4) Morski golobi (Myliobatidae) iz zagorskega terciarnega ba- zena V članku so predstavljeni ostanki žvekalnega aparata oli- gocenskega in spodnjemiocenskih morskih golobov rodu Myliobatis. Del zobne plošče je iz raziskovalne vrtine na pre- mog v oligocenskih skladih med Zagorjem in Kotredežem, posamezni zobje so iz spodnjemiocenskih plasti in so najdeni na površju pri Žvaruljah. Vsi predstavljeni primerki so iz za- gorskega terciarnega bazena. Ključne besede: morski golobi (Myliobatidae), oligocen in spodnji miocen, Slovenija ABSTRACT UDC: 567.317.7(118.1/.2)(497.4) Eagle rays (Myliobatidae) from Zagorje Tertiary basin, Slovenia In the paper remains of masticatory apparatus of Oli- gocene and Lower Miocene eagle rays of genus Myliobatis are described. A part of the tooth plate was found in a coal explo- ration borehole in Oligocene beds between Zagorje and Kotredež, and individual teeth at the surface in Lower Mi- ocene beds near Žvarulje. All considered specimens are from the Zagorje Tertiary basin. Key words: eagle rays (Myliobatidae), Oligocene and Lower Miocene, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, va sja. mikuz@ntf.uni-lj.si 36 VASJA MIKUŽ: MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 UVOD V Sloveniji so ostanki rib hrustančnic razmeroma redki. Ponavadi se ohranijo njihovi zobje, posamezni deli zob- nih plošč ter obrambni hrbtni in repni trni. Zelo pored- koma najdemo ohranjene večje ali manjše dele zobnih plošč. Omenjene ostanke hrustančnic najpogosteje naj- demo pri nas v oligocenskih in miocenskih skladih. Že dalj časa smo nameravali predstaviti nekaj oligo- censkih in spodnjemiocenskih ostankov, ki so bili naj- deni v 80. in 90. letih preteklega stoletja. To so: del zobne plošče v krovnem laporovcu jedra vrtine iz ozemlja med Zagorjem in K otredežem ( tab . 1 , sl. 1 ) in posamezni zobje ali lamele zobnih plošč morskih golobov iz zaselka Žvarulje pri Mlinšah (tab. 1, sl. 2). Geografski položaj obeh lokacij je predstavljen na slikah 1 in 2. DOSEDANJE RAZISKAVE TERCIARNIH SKATOV (BATOMORPHII) V SLOVENIJI Iz miocenskih skladov Dolenjske omenja Stache (1858: 385) ostanke ribjih lusk in zob. Od zob navaja samo ro- dova Lamna in Myliobatis (1858: 380-381). Isti avtor v preglednici prikazuje (1858: 398), da so ostanki omenje- nih rodov hrustančnic najdeni blizu Škocjana. Kram- berger (1880: 565-566) je opisal ostanke fosilnih rib iz Brdc pri Mozirju. Predstavlja pet kostnic in dve hru- stančnici, vendar med njimi ni skatov. Kramberger (1882: 28-29) našteva veliko ribjih rodov in vrst iz spo- dnjemiocenskih skladov Štajerske, kjer so omenjena tudi slovenska najdišča Socka, Zagorje in Trbovlje, vendar ostanki skatov niso omenjeni. Gorjanović-Kramber- ger (1891: 67) opisuje ribe iz morskih sedimentov Za- gorja, Laškega, Trbovelj in najdišč na Hrvaškem. Med hrustančnicami omenja samo ostanke oblike Oxyrhina sp. iz Trbovelj. Rod Oxyrhina Agassiz 1843 je danes med sinonimi rodu Isurus Rafinesque 1810 (Cappetta 1987: 96). Hoernes (1893: 41-42) omenja nekatere ribe iz ce- mentnega laporovca iz Laškega. Pozornost je posvetil ostankom skata rodu Zygobatis, ki se razlikujejo od vrste Zygobatis studeri A g a s s i z , 1 8 4 3 i n r a z m i š l j a , d a g r e morda celo za nov rod. No, danes je omenjeni rod sino- nim vrste Rhinoptera studeri (Agassiz, 1843) (Cappetta 1987: 173). Ostanek zobne plošče Myliobatis sp. iz pribli- žno 25 milijonov let starih oligocenskih plasti pri Zagor- j u , p rv i kr a t p r e d s t a v l j a j o P a v š i č i n s o d . ( 1 9 9 6 : 6 5 ) . Mikuž in sod. (1998: 75) predstavljajo zob morskega go- loba rodu Myliobatis v miocenskem badenijskem lapo- rovcu iz kamnoloma Plesko nad Trbovljami, ki je shra- njen v Seidlovi geološki zbirki v Gimnaziji Novo mesto. Mikuž in P a všič (2003: 218) poročata o najdbi zobne plošče spodnje čeljustnice vrste Aetobatus arcuatus (Agassiz, 1843) iz badenijskih skladov v kamnolomu Li- povica nad Brišami. Mikuž (2005: 120) piše o najdbah posameznih lamel zobne plošče morskega goloba Mylio- batis sp. iz najverjetneje spodnjemiocenskih kremeno- vih peskov v okolici Moravč. Del repnega trna je bil naj- den še v oligocenskih skladih blizu Poljšice, ki je v zbirki Slika 1. Približen geografski položaj lokacije zobne plošče morskega goloba z ozemlja med Zagorjem in Kotredežem Figure 1. Approach geographical position of locality of eagle ray tooth plate from area between Zagorje and Kotredež Slika 2. Geografski položaj najdišča izoliranih zob morskih golobov iz okolice Žvarulj Figure 2. Geographical position of find place of isolated teeth of eagle rays from surroundings of Žvarulje 37 VASJA MIKUŽ: MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 Franceta Stareta. Posamezne zobe in dele repnih trnov morskih golobov smo našli tudi v badenijskih plasteh na Dolenjskem in Štajerskem. Križnar (2006: 27-28) poro- ča o najdbah skatovih repnih trnov iz oligocenskih pla- sti potoka Plaznice in miocenskih iz okolice Moravč in Govc. GEOLOŠKE RAZMERE V OBEH NAJDIŠČIH Bittner (1884: 488) piše, da najdemo v vseh terciarnih skladih v okolici Laškega številne ribje luske in rastlin- ske ostanke. Nadalje še piše (1884: 524), da so v oligocen- skih krovnih laporovcih oziroma »Chenopus laporov- cih« na območju Trbovelj našli ostanke mehkužcev, ra- kovic, morskih zvezd, majhnih morkih ježkov z bodica- mi (cfr. Echinus), številne ribe, ostanke želv, rastlin (Sabal major) in ostanke reber morskih krav (Halitheri- um). Na strani 560 omenja iz okolice Zagorja zobe mor- skih psov rodu Lamna. Obe najdišči, Žvarulje in Zagorje ležita znotraj laške sinklinale, ta pa je del terciarnega pasu Posavskih gub (Kuščer 1967). Ostanek zobne plošče je najden v jedru raziskovalne vrtine na premog KZ-3/77, ki je bila izvrtana na obmo- čju Zagorje – Kotredež. Jedro vrtine sta obdelala in opi- sala A. Čebulj in I. Strgar leta 1977. Če zelo podroben opis vrtine poenostavimo, je od površja ali začetka vrta- nja do globine 208 m oligocenska sivica oziroma morska laporasta glina z različnimi fosilnimi ostanki. Do globi- ne 220 m so krovni laporovci, nato sledijo plasti premo- ga do globine 278 m. Pod premogom je siva peščena glina do globine 287 m, ki predstavlja talnino premoga, nato sledi različno obarvana in marogasta peščena glina z drobci in koščki dolomita do globine 291 m, kjer je bila vrtina zaključena. Pavšič (1978: 262) piše tudi o terciar- nih ribah v Sloveniji, kjer zasledimo stavke »V morskih laporjih, ki prekrivajo plasti premoga v Trbovljah in Za- gorju, je v rudarskem izrazoslovju znan ribji horizont. Ta vsebuje številne dobro ohranjene ribje okamenine. V tem delu so ribe tako pogostne, da leže ena prek druge in jih ni težko zaslediti. Vezane pa so na nekaj milimetrov tanko plast«. PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Cappetta, 1987 Classis Chondrichthyes Huxley, 1880 Subclassis Elasmobranchii Bonaparte, 1838 Cohort Euselachii Hay, 1902 Subcohort Neoselachii Compagno, 1977 Superordo Batomorphii Cappetta, 1980 b Ordo Myliobatiformes Compagno, 1973 Superfamilia Myliobatoidea Compagno, 1973 Familia Myliobatidae Bonaparte, 1838 Genus Myliobatis Cuvier, 1817 Zei & Zhaněl (1947: 119) pišeta, da so skati najbliž- ji sorodniki selahijev ali morskih somov. Zei (1956: 235) je ribe z rodovnim imenom Myliobatis poimenoval mor- ske golobe. Je več vrst, imajo dolg bičast rep z močno do 10 cm dolgo in strupeno ter nazobčano bodico. Telo je ploščato, prsne plavuti koničaste. Nekatere vrste doseže- jo do 2,5 m dolžine. Šercelj (cf. Smolik 1967: 575) je recentne morske golobe Myliobatis aquila imenoval tudi oslovske skate. Tu gre najverjetneje za napako oziroma lapsus, namesto druge črke v besedi o( s)lovske bi morala biti črka r, torej orlovske skate. Ti živijo po vseh toplih in zmerno toplih morjih. V Sredozemskem morju so precej pogosti, dolgi so od 100 do 150 cm. Grubišić (1988: 151) opisuje recentno vrsto Myliobatis aquila iz Jadrana, ki lahko meri od glave do konca repa 260 cm in tehta do 67 kg. Živi na muljastem in peščenem dnu, naj- pogosteje na globinah med 10 in 50 m, zaide tudi do 300 m globoko. Walker & Ward (1995: 205) ribe rodu Myli- obatis imenujeta »orlovske raže« (Eagle ray). Nastopajo od paleocena dalje, hranijo se z raki, mehkužci in manj- šimi ribami. Po poginu morskih golobov, njihove zobne plošče ponavadi razpadejo na številne sestavne dele, le poredkoma se ohranijo v celoti. Cappetta ( 1987: 172) med drugim piše, da je znotraj rodu Myliobatis opisanih 150 vrst, mnoge po zelo skromnih ostankih. Myliobatis (sensu lato) sp. Tab. 1, sl. 1, 2 a-h 1833-43 Myliobates suturalis Agass. – L. Agassiz, 322, Vol. 3, Tab. 46, Figs. 12-16 1833-43 Myliobates toliapicus Agass. – L. Agassiz, 321, Vol. 3, Tab. 47, Figs. 15-20 1855 Myliobates toliapicus – Giebel, 117, Taf. 48, Fig. 1 1885 Myliobatis toliapicus – Quenstedt, Tab. 23, Fig. 4 1895 Myliobatis toliapicus Ag. – Zittel, 546, Fig. 1468 1913 Myliobatis toliapicus – Woodward, 47 1964 Myliobatis oligocaena – Glikman, 183, Tab. 27, Figs. 33-34 1964 Rhinoptera studeri Ag. – Glikman, 154, Tab. 6, Figs. 2-4 1971 Myliobatis div. sp. – Schultz, 331, Taf. 4, Fig. 23 1995 Myliobatis toliapicus Agassiz – Walker & Ward, 205 38 VASJA MIKUŽ: MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 1995 Myliobatis sp. – Hiden, 75, Taf. 9, Fig. 4 1996 Myliobatis sp. – Pavšič, Mikuž & Mitrevski, 65 1998 Myliobatis sp. – Schultz, 122-123, Taf. 55, Fig. 17 2001 Myliobatis (sensu lato) sp. 1 – Reinecke, Stapf & Raisch, 33, Taf. 54, Figs. a-b 2005 Myliobatis (sensu lato) sp. – Reinecke, Moths, Grant & Breitkreutz, 73, Taf. 45-46; Taf. 47, Figs. 1-2 2005 Myliobatis sp. – Mikuž, 120, Tab. 3, Fig. 5 Ostanek zobne plošče iz vrtine na ozemlju med Zagorjem in Kotdrežem (slika 1): Material: Dve polovici istega kosa jedra vrtine, ostanek zobnih elementov in odtisi v temnosivem skri- lavem muljevcu. Razen posameznih delov zobne plošče morskega goloba, so na površini kamnine še lupinice školjk in fragmenti polžjih hišic. Premera celotnega kosa sta 80 x 75 mm, debelina obeh polovic jedra vrtine 29 mm. Nahajališče: Na kuverti v kateri je bil vzorec so oznake: Zagorje, KZ-3/77, na 215 m, Strgar, 10. 11. 1977. Torej nahajališče opisanega primerka (tab. 1, sl. 1) je iz globine 215 metrov raziskovalne vrtine KZ-3/77 na oze- mlju med Zagorjem in Kotredežem (slika 1). Opis: Del zobne plošče je v tanko ploščastem lapo- rovcu, v katerem so vidni deli školjčnih lupin in njihovi odtisi, posamezni deli polžjih hišic in nedoločljivi ribji ostanki. Ohranjenih je šest osrednjih fragmentiranih in letvam podobnih zob in trije delni odtisi, najverjetneje zgornje zobne plošč (tab. 1, sl. 1). Dolžina osrednjih zob znaša okrog 4 mm, višina pa 4 do 7 mm. Na desni so še stranski zobje, štirje šesterokotni, trije rombasti in dva zaključna trikotna zoba. Velikost posameznih šestero- kotnih ali rombastih zob je okrog 3 x 3 mm. Površine zobnih kron so gladke, bazalni deli osrednjih zob sestoje iz okrog 20. koreninskih lamel in vmesnih brazd. Kore- ninski ali bazalni deli stranskih zob imajo do tri kore- ninske lamele in enako število brazd. Dimenzije (Dimensions): dolžina zob (Length of teeth) = 24,5 mm dolžina zob in odtisov (Length of teeth and impressions) = 39 mm največja širina (Maximal width) = 27 mm velikost stranskih zob (Size of lateral teeth) = ~3 x 3 mm Posamezni zobje iz Žvarulj (slika 2): Večina zob (tab. 1, sl. 2 a-h) pripada rodu Myliobatis, morda je kak- šen fragment zoba od vrste Rhinoptera schultzi Hiden, 1995 ali pa vrste R. studeri ? (Agassiz, 1843) Dimenzije posameznih ostankov zob iz Žvarulj (v mm) (Dimensions of teeth remains from Žvarulje) (in mm) Primerek dolžina širina višina Specimen Length Width Height a72 26 , 5 b61 87 c71 55 č41 65 d 3,5 10,5 5 e51 15 f51 44 , 5 g51 03 h51 14 , 5 Na Kuščerjevi (1967) »Geološki karti Zagorskega terciarja« in v komentarju je nazorno prikazano, da v okolici Žvarulj izdanjajo prod, pesek in glina z vložki apnencev, ki pripadajo govškim plastem. Po Odin in sod. (1994: 203) so govške plasti eggenburgijske starosti, torej so spodnjemiocenske. Stratigrafska in geografska razširjenost: Agassiz (1833-43: 335, 388-389) vrsto Myliobates toliapicus opi- suje iz terciarnih »londonskih glin« najdišča Sheppy. Quenstedt (1885) prav tako vrsto Myliobatis toliapicus omenja iz »londonskih glin«. Zittel (1895: 546) pred- stavlja del zobne plošče vrste Myliobatis toliapicus Ag. iz eocena Velike Britanije in trn vrste Myliobatis serratus H. Meyer iz oligocena Belgije. Isti avtor še navaja, da je od eocena do pliocena poznanih kakšnih 70 vrst rodu Myliobatis. Stromer (1905: 44) navaja, da je vrsta M. to- liapicus registrirana v spodnje in zgornjeeocenskih skla- dih Velike Britanije in srednjeeocenskih Bavarske ter Egipta. Glikman (1964: 160) piše, da so vrsto Myliobatis toliapicus našli v spodnjem in srednjem eocenu Kazah- stana. Po podatkih istega avtorja je najdena tudi v spo- dnjem, srednjem in zgornjem eocenu Belgije. V zgor- njem eocenu, spodnjem in srednjem oligocenu Belgije pa je ugotovljena oblika Myliobatis aquila Linne-Gme- lin mut. oligocaena Ler.. Schultz (1971: 332) omenja ostanke rodu Myliobatis iz miocenskih – badenijskih plasti Dunajske kotline in piše, da je vrsta Myliobatis to- liapicus Ag. značilna za eocenske in srednjeoligocenske sklade. Hiden (1995: 83) poroča, da so ostanke srednje- miocenskih morskih golobov (rodu Myliobatis) ugotovi- li v Štajerski kotlini, Dunajski kotlini, na območju polj- skega nižavja in južni Franciji. 39 VASJA MIKUŽ: MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 Pripombe: S i s m o nd a ( 1 846 : 5 2 - 5 3 ) o p is u j e vr s t o Myliobatis angustidens E. Sismd. (orig. Myliobates An- gustidens) iz zgornjemiocenskih skladov Piemonta v Ita- liji. Woodward (1913: 47) prikazuje zobno ploščo vrste Myliobatis toliapicus iz zgornjeeocenskih skladov An- glije. Dolgi osrednji zobje in robni poligonalni deli zobne plošče v marsičem ustrezajo oblikovanosti primerka iz Zasavja. Glikman (1964: 154) omenja iz 11. cone zgor- njeoligocenskih in miocenskih skladov »aralskaje svite« v Kazahstanu vrsto Rhinoptera studeri. Hiden (1995: 80) na 2. tabeli prikazuje klimatske in batimetrične razmere v badeniju Štajerskega bazena. Po njegovem mnenju je rod Myliobatis značilen za tropske do zmerne klimatske pasove in je predstavnik litorala oziroma neritika ter sodi med bentoške živali. ZAKLJUČKI Predstavljeni ostanki zobne plošče iz globin ozemlja med Zagorjem in Kotredežem (tab. 1, sl. 1) in posame- znih zob iz okolice Žvarulj (tab. 1, sl. 2 a-h), vsekakor pripadajo morskim golobom iz družine Myliobatidae. Zaradi slabega in pomanjkljivega komparativnega fosil- nega in recentnega materiala, natančnejša določitev ostankov iz zagorskega terciarnega bazena, zaenkrat ni mogoča. Najdbe zobnih plošč ali žvekalnega aparata morskih golobov so v Sloveniji izredno redke. Pogostnejše so najdbe posameznih zob, kar je tudi razmljivo, saj so po- samezni zobje med seboj gibljivi pri živem morskem go- lobu. Po poginu, njihove zobne plošče naglo razpadejo na posamezne sestavne dele, zato najdemo največkrat izolirane zobe njihovih zobnih plošč oziroma žvekalne- ga aparata. CONCLUSIONS Eagle rays (Myliobatidae) from Zagorje Tertiary basin, Slovenia The presented remains of tooth plate from under- ground part of the area between Zagorje and Kotredež (pl. 1, fig. 1), and of individual teeth from surroundin- gs of Žvarulje (pl. 1, figs. 2 a-h) by all means belong to an eagle ray of the Myliobatidae family. Owing to poor and deficient comparative fossil and recent ma- terial a closer determination of the remains from the Zagorje Tertiary basin has not been possible at pre- sent. Finds of dental plates or masticatory apparatus of eagle rays are extremely rare in Slovenia. More frequent have been finds of individual teeth, which is understan- dable, since individual teeth are mutually movable in the recent eagle ray. After death the dental plates disin- tegrate fast to constituting parts, and therefore most often isolated teeth separated from the dental plates resp. masticatory apparatures are found. ZAHV ALE Iskrena hvala gospodu Gocetu Mitrevskemu dipl. inž. geologije, ki je pred mnogimi leti najdbo posredoval in jo podaril šolski paleontološki zbirki Oddelka za geolo- gijo. Zahvaljujemo se tudi zaslužnemu profesorju dr. Si- monu Pircu za prevode v angleščino in sodelavcu Mari- janu Grmu za tehniško dokumentacijo. LITERATURA - REFERENCES Agassiz, L., 1833-43: Recherches sur les Poissons fossiles. Tome 3. (Neuchatel): I-VIII, 1-390 + Tab. 1-47. Bittner, A., 1884: Die Tertiär-Ablagerungen von Trifail und Sagor. Jb. Geol. R. A. (Wien) 34: 433-600 + Taf. 10. Cappetta, H., 1987: Chondrichthyes II. Mesozoic and Cenozoic Elasmobranchii. In: Handbook of Paleoichthyology, Vol. 3B (Edit. H. P. Schultze). Gustav Fischer Verlag (Stuttgart, New York): 1-193. 40 VASJA MIKUŽ: MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 Čebulj, A. & I. Strgar, 1977: Zagorje – Kotredež, Vrtina KZ-3/77, 1:200. Geološki zavod Ljubljana (Ljubljana) (Arhiv GZS). Giebel, C. G., 1855: Odontographie. Vergleichende Darstellung des Zahnsystemes der Lebenden und Fossilen Wir- belthiere. Verlag von Ambrosius Abel (Leipzig): XX, 1-129 + Taf. 1-52. Glikman, L. S., 1964: Akuli paleogena i ih stratigrafičeskoe značenie. Izdatelstvo »Nauka« (Moskva-Leningrad): 1-227. Gorjanović-Kramberger, D., 1891: Palaeoichtyoložki prilozi. (Collectae palaeoichthyologicae). Dio II. Rad Jugo- slavenske akademije znanosti i umjetnosti: 106, razr. matem. prirod. (U Zagrebu) 12: 59-129 + Tab. 1-8. Grubišić, F., 1988: Ribe, rakovi i školjke Jadrana. ITRO »Naprijed« (Posebna izdanja) (Zagreb): 1-239. Hiden, H. R., 1995: Elasmobranchier (Pisces, Chondrichthyes) aus dem Badenium (Mittleres Miozän) des Steirischen Beckens (Österreich). Mitt. Abt. Geol. Paläont. Landesmuseum Joanneum (1994/95) (Graz) 52-53: 41-110 + (Taf. 1-10). Hoernes, R., 1893: Zur Geologie von Untersteiermark: X. Die Fischfauna der Cementenmergel von Tüffer. Verh. Geol. R. A., Sitz. (Wien): 41-45. Kramberger, D., 1880: Die fossilen Fische von Wurzenegg bei Prassberg in Steiermark. Jb. Geol. R. A. (Wien) 30: 565- 572 + Taf. 8. Kramberger, D., 1882: Vorläufige Mittheilungen über die aquitanische Fischfauna der Steiermark. Verh. Geol. R. A. (Wien): 27-29. Križnar, M., 2006: Fosilni ostanki hrustančnic – bodice in trni. Društvene novice (Tržič) 35: 27-29. Kuščer, D., 1967: Zagorski terciar. (Tertiary Formations of Zagorje). Geologija (Ljubljana) 10: 5-85. Luther, W. & K. Fiedler, 1961: Die Unterwasserfauna der Mittelmeerküsten. Ein Taschenbuch für Biologen und Naturfreunde. Verlag Paul Parey (Hamburg und Berlin): 1-253 + (Taf. 1-46). Mikuž, V., 2005: Miocenski selahiji (Chondrichthyes) iz opuščenega peskokopa Tomc pri Moravčah. (Miocene selachi- ans (Chondrichthyes) from abandoned sand pit Tomc near Moravče, Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46 (1): 111-131 + (Tab. 1-4). Mikuž, V. & J. Pavšič, 2003: Aetobatus arcuatus (Myliobatiformes) iz miocenskih–badenijskih plasti Slovenije. (Aeto- batus arcuatus (Myliobatiformes) from the Miocene–Badenian beds of Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 44 (1): 215-223 + (Tab. 1). Mikuž, V., R. Vidrih, R. Pavlovec & A. Škedelj Petrič, 1998: Seidlova geološka zbirka. Gimnazija Novo mesto (Novo mesto): 1-159. Odin, G. S., B. Jelen, K. Drobne, J. Uhan, D. Skaberne, J. Pavšič, F. Cimerman, M. Cosca & J. C. Hunziker, 1994: Premiers âge géochroniques de niveaux volcanoclastiques oligocenes de la Région de Zasavje, Slovénie. Giornale Geologia, ser. 3 (Bologna) 56 (1): 199-212. Pavšič, J., 1978: Okamenele ribe v Sloveniji. Ribji fosili pri nas. Ribič, jubilejna številka, (Ljubljana) 37 (7-8): 262-265. Pavšič, J., V. Mikuž & G. Mitrevski, 1996: Ribje zobovje iz oligocena. Gea (Ljubljana) 6 (6): 65. Quenstedt, A., 1885: Atlas zum Handbuch der Petrefaktenkunde. Verlag der H. Laupp`schen Buchhandlung (Tübin- gen): Tab. 1-100. Reinecke, T., H. Moths, A. Grant & H. Breitkreuz, 2005: Die Elasmobranchier des norddeutschen Chattiums, insbesondere des Sternberger Gesteins (Eochattium, Oberes Oligocän). Palaeontos (Antwerpen) 8: 1-35 + Taf. 1-60. Reinecke, T., H. Stapf & M. Raisch, 2001: Die Selachier und Chimären des Unteren Meeressandes und Schleichsan- des im Mainzer Becken (Alzey- und Stadecken-Formation, Rupelium, Unteres Oligozän). Palaeontos (Antwerpen) 1: 1-73+ Taf. 1-63. Schultz, O., 1971: Die Selachier-Fauna )Pisces, Elasmobranchii) des Wiener Beckens und seiner Randgebiete im Ba- denien (Miozän). Ann. Naturhistor. Mus. Wien (Wien) 75: 311-341 + Taf. 1-4. Schultz, O., 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldschneck- Verlag (Korb): 1-159. Sismonda, E., 1846: Descrizione dei pesci e dei crostacei fossili nel Piemonte. Mem. R. Accad. Sci. T orino, Ser. II (Torino) 10: 1-88 + Tav. 1-3. Smolik, H. W., 1967: Živalski svet. Prevedel Alojz Šercelj. Državna založba Slovenije (Ljubljana): 1-769. Stache, G., 1858: Die neogenen Tertiärbildungen in Unter-Krain. Jb. Geol. R. A. (Wien) 9: 366-398. Stromer, E., 1905: Die Fischreste des mittleren und oberen Eocäns von Ägypten. I. Teil: Die Selachier, A. Myliobatiden und Pristiden. Beiträge Paläont. Geol. Österr. - Ungar. Orients, Mitt. Geol. Paläont. Inst. Univ. (Wien und Leip- zig) 18: 37-58 + Taf. 5-6 (1-2). 41 VASJA MIKUŽ: MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 Walker, C. & D. Ward, 1995: Fossils. Dorling Kindersley (Eyewitness Handbooks), (London, New York, Stuttgart): 1-320. Woodward, H. B., (Editor), 1913: Stanford`s Geological Atlas of Great Britain and Ireland. Fourth Edition. Edward Stanford, ltd. (London): XII, 1-214. Zei, M., 1956: Morski svet. Mladinska knjiga (Ljubljana): 1-245. (Knjižnica Priroda in ljudje) Zei, M. & J. Zhaněl, 1947: Življenje našega Jadrana. Državna založba Slovenije (Ljubljana) Prirodoznastvena knjižnica, 1: 1-211. Zittel, K. A., 1895: Grundzüge der Palaeontologie (Palaeozoologie). Druck und Verlag R. Oldenbourg (München und Leipzig): VIII, 1-971. 42 VASJA MIKUŽ: MORSKI GOLOBI (MYLIOBATIDAE) IZ ZAGORSKEGA TERCIARNEGA BAZENA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1 Myliobatis (sensu lato) sp., del zobne plošče, Zagorje – Kotredež, x 2 Fig. 1 Myliobatis (sensu lato) sp., the part of tooth plate, Zagorje – Kotredež, x2 Sl. 2a-h Myliobatis (sensu lato) sp., posamezni zobje, Žvarulje pri Mlinšah, x 1,8 Fig. 2a-h Myliobatis (sensu lato) sp., separately teeth, Žvarulje at Mlinše, x 1,8 Fotografije (Photos): Vasja Mikuž 43 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 1 2 abcč defgh TABLA 1 – PLATE 1