»oboW .¿.j. *«k d« rawo in presaikov. Ml daily except Saturday«, Sunday* sad Holiday ^O^YEAH XXXIIL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniAki pro*torii «667 South Uwtidalv Ava. Of fie» of Publication: M67 Ona lista je »6.00 Katan* M mmmé «l>» ultar Juutn t«. IM«. at (Im »«MIIm MUaiww, llllBoU. Um Art «f Owirw M Man* I. III«. CHICAGO. ILI~ TOREK. 25. MARCA (MARCH 25). 1941 Subscription $<5 (Hi Yearly STEV.-NUMBER 59 A c ce p tanca for ma i lin* at tpaciai rata of postage provided for in eection 1103, Act of Oat. 3, 1917, authorised on June 14, WIS. Konference se udeležita tudi japonski poslanik in italijanski zunanji minister. Grčija posvarila Belgrad pred komplikacijami, ki nastanejo, če bodo jugoslovanske železnice prevažale nemške čete in bojni material. Srbski kmetje pozdravljajo Cubriloviča, ki je izstopil iz vlade v znak protesta proti kapitulaciji pred osiščem.—Angleži zasedli Neghel-li, strategično abesinsko mesto. Bombni napadi na nemške baze in mesU DUNAJ. 25. marca.—Diktator ller ie danas ob 3:15 sjutraj kaški čas) dospel na Dunaj. ,r m bo sestal s Jugoelovan-to pramierjem Cvetkovlčem zunanjim ministrom Clncar-»rkovičem, ki sta prišla tja s iebnim vlakom is Belgrada. podpišeta pogodbo s oaiščem, goslovansko delegacijo J« ne-ux pred Hitlerjevim priho-pozdravil Joachlm von Rlb-ntrop. nemški zunanji mlnls- jtroši Ošima, Japonski posla-v Berlinu, ie tudi prišel na maj. Doslej še niso bila potrta formalna poročila is Bel-ida. da sta jugoslovanska dr-nika dospela na Dunaj, da dpišeta pogodbo s osiščem Berlin Tokio. Grof Galeas-Ciano. italijanski zunanji ml-iter. je nekaj minut posneje li dospel na Dunaj, kjer ga Je rsjel in pozdravil nemški su-ji minister. JELGRAD. 25. marca.—Jugo-vanski voditelji, katere smer-o i izdajalci ln Jim grose s rtjo. ker so kapitulirali pred ičem, so sinoči odpotovali 'S iebnim vlakom na Dunaj, ik. katerega je atrašilo 50 čla-tajne policije, Je odpeljal s idmestne postaje v atmosferi ike napetosti. Ljudstvo ni lo v bližino postaje, godbe o igrale in zastave niao vihra-ko sta premier Cvetkovič ln sanji minister Clncar-Marko-zasedla vlak. )oznava se. da se Je protestu cije pridružila AnglUa. Ona posvarila jugoslovanske vodile. da se molijo, če mialljo. da angleška vlada oprostila Ju-laviji pridružitev k oaišču. ielgrad, 24. marca. — Čeprav Jugoslavija razdvojena kot ledica notranjega trenja, je ria vlada deloma rešila kabino krizo danes zjutraj. Po->ni vlak čaka na belgradski »taji, da odpelje odposlance na maj, kjer bodo podpisali vo-ko zvezo l osiščem. Jradni komunike pravi, da sta vlado stopila P dr. Dragomir in jjVesfift' Nikitovič. Pr J«' Hfvvzel pozicijo ministra toe "blaginje, drugi pa pozici-paljedflskega ministra. Mi-Konstantinovič, o katerem poročali da je izstopil kot ju minister, se je premislil ostal v vladi, ¿"amenja so se pokazala, da ™ 'Protniki osišča organl-"*V'>hodm- vladne" odbore ' J Zavije Sledili bodo IHu V'diteljev drugih dežel, Pr,C|< pod Hitlerjevo o i marca —Diploma f» izročajo, da je Grči ' '»vila svarilo Jugoslovan '"4l -ne podpiše predlo-ki med drugim "" P" vo/ nemškega bojne-in tanjeneev v za h P" jugoslovanskih ^»e bo Jugoslavi-' >n dala nacijem to '" Grčija smatrala to ('n Grčija je za-" Ha bi Nemčija r prevažala v zaprtih • He čete poleg boj- ■"»skih rrrf-stih. kjer lem»mstracije proti J"«d Hitlerjem. še 4,jev Demonstra-HrvMH >n 1 "K i,a i»e-,glase, da se je demonstracij v nekaterih večjih mestih udeležilo do 30,000 ljudi. Množice pozdravljajo ministre, ki so izstopili iz kabineta v znak protesta proti kapitulaciji pred Nemčijo in Italijo. Na tisoče kmetov je pozdravilo Branka Cubriloviča, ki je re-signiral kot poljedelski minister, co je dospel v Banjo Luko, svoje mesto. Župan je v pozdravnem govoru poudarjal, da je Cubri-ovič eden izmed malega števi-a mož, "ki so vredni imena Srb." Druga dva ministra, ki sta izstopila iz vlade, sta dr. Sr-djan Budisavijevič in Mihajlo [Constantinovič; oba sta Srba. Slovenec Kulovec, minister brez portfelja, je sprejel pozici-o justičnega ministra, katera je )ila ponudena Svetozarju Ivko-viču, hrvaškemu podbanu v Zagrebu, ki pa je ni hotel sprejeti. On je resigniral kot podban v znak protesta proti programu osišča. Doznava se, da je dr. Vojen Gjorgevič, načelnik poljedelskih zadrug, sprejel pozicijo po-jedelskega ministra, dr. Dragomir Ikonič, bivši vodja srbske demokratske stranke, pa mesto ministra javne blaginje. Dalje se doznava, da je vlada izročila dr. Milana Stojadinoviča, bivšega premierja, britskim avtoritetam. To je storila iz bojazni, da Stojadinovič, o katerem je zn$-no, da je prijatelj osišča, ne postane drugi Quisling in načelnik jugoslovanskega režima pod nemško in italijansko kontrolo. Iz tega razloga ga je vlada izgnala. V Kragujevacu, središču srbskega distrikta, se je zbrala množica 10,000 ljudi in prepeva-a stare rebelne pesmi. Čez 10,-000 oseb je demonstriralo tudi v Skoplju, mestu v južni SRbiji^v bližini grške meje. Regent Pavle in premier Cvet^vič dobivata telegrame izvšeh krajev sveta s pozivi, naj se upirata zahtevam osišča. Mnogo jugoslovanskih organizacij v Združenih državah je poslalo proteste v Belgrad s svarili pred kapitulacijo. Kairo, Egipt, 24. marca,—Angleške čete, ki prodirajo iz kolonije Kenje in italijanske Somalije v Abesinijo, so okupira le Neghelli, strategično mesto v južnem delu Abesinije. Angleški letalci so ponovno bombardirali železnico, ki spaja Džibutl, pri«, staniščno mešto ob Adenskem zalivu, z Addis Ababo, glavnim mestom Abesinije. Bombe, katere so vrgli, so razbile progo več krajih. Z ozemlja pri Jijigi, mestu, ki so ga Angleži zasedli zadnji teden, je v teku kampanja proti Harraru, drugem največjem abesinskem mestu. Drugi angleški vojaški oddelki prodirajo proti Diredawi, križišču železnice Džibuti-Addis Ababa. Atene. Grčija. 24. marca —Vrhovno poveljstvo poroča, da so Italijani utrpeli ogromne izgube v naskokih na grške pozicije pri reki Viosi. Albanija. Mnogo vojakov je bilo ubitih ln ranjenih, poleg tega pa so Grki zaplenili velike količine italijanskegs orožja in bb*nega materiala. London. 24. marca —Angleški letalci so včersj metali bombe na nemške "invazijske baze" v Franciji od CaUtsa do Bretonske Oporišče nemških podmornic pri Lorientu je bilo tarča bomb Vojaške barake so btle rszdejsne V (Palj« »• * «trasi) 23,223 tujcev v francoskih taboriščih Posebno taborišče za zide Vichy. Francija. 24. marca.— Ameriški reporter j i in fotografi obiskujejo francoska koncentracijska taborišča ob pirinej-skem gorovju v južnem delu Francije, v katerih se po izjavi notranjega ministra nahaja 23,-223 tujcev. Reporter je spremljata M. Fourcade, načelnik zunanje sekcije varnostne policije, in Charles Benoist Dazy, član ministrstva za informacije. Taborišča so razdeljena na tri grupe. Prva grupa uključuje dve taborišči pri Vernety za moške in ženske. V teh se nahajajo osebe, ki so bile internirane v teku vojne zaradi poli-litičnih prestopkov. Grupe u-ključujejo Špance, Poljake, Jugoslovane, Ruse, Italijane in Nemce. Taborišča so bila ustanovljena v času španske civilne vojne. "__r - - Nadaljnja taborišča so pri Marseillesu in Gursu. V taborišču pri slednjem mestu se nahajajo židje, ki so pobegnili v Francijo iz Nemčije. Večina teh upa, da bo dobila dovoljenje za odhod v Ameriko. Pred izbruhom sedanje se je nahajalo v Franciji čez milijona tujcev, ena četrtina od teh v Parizu in okolici. Mnogo španskih beguncev je Francija poslala nazaj, več tisočev pa je dobilo zavetje v Mehiki. Francija se bi rada iznebila tujcev, a ne ve, kako. Ti so ji v veliko breme, a vsa znamenja kažejo, da ne bo rešila tega problema. Nemiki jezikoslovec^ Schuetz umrl Berlin, 24. marca. — Profesor Ludwig Harald Schuetz iz Fran-"lirta ob Meni je umrl, se glasi tu objavljeno naznanilo. Schuetz je obvladoval 290 različnih jezikov in dialektov in kot jezikoslovec je bil znan po vsem svetu. Ob smrti je bil star 68 let. ANGLUA POVEČALA PRODUKCIJO BOJNIH LETAL N ... Poškodovana kriiarka pride V ameriško luko KAMPANJA PROTI ZAPLETU V VOJNO London. 24. marcá.—Dasi število bojnih letal, ki jih producirá Anglija, je še uradna tajnost, je tukajšnji list Chronicle včeraj naznanil, da mesečna produkcija bojnih letal vseh vrst znaša 3200 na mesec, dasi produkcija še ni dosegla viška. Avtoritete so naznanile, da so štirje ogromni ameriški bombniki dospeli v Anglijo in da se nadaljnji pripravljajo na odhod. Vsi se bodo udeležili bitk za Anglijo. Lord Bcaverbrook, minister za produkcijo bojnih letal, je dejal, da je ogromno število bombnikov v rezervi. Nahajajo se v vseh krajih. f Bombniki, ki prihajajo iz Amerike, lahko napadajo najbolj oddaljene kraje, ki so prišli pod nacijsko dominacijo. Te so Angleži imenovali "Liberators" in producirá jih Consolidated Aircraft Corp., ki ima svoje tovarne v San Diegu, Cal, Ti lete brez prestanka 3000 milj daleč, kar pomeni, da lahko bombardirajo italijanska in nemška mesta in vsa druga v deželah, ki so prišla pod Hitlerjevo oblast. Iz Anglije lahko lete v Egipt ali pa Sofije, Bolgarije, in nazaj. Oliver Lyttleton, trgovinski minister v Churchillovl vladi, je na shodu v Aldershotu izjavil, da je Amerika storila velikodušno gesto z zagotovilom, da bo zalagala Anglijo z letali, orožjem in bojnim materialom. Anglija ji mora biti hvaležna za vottko pomoč. • . i' t Washington. D. C., M. marca. —Sem dospelo pórocilo pravi, da je angleška križarka katero so napadle in poškodovale nemške podmornice in bojne ladje v bitki v južnem delu Atlantika, na poti v Norfolk, Va., kjer jo bodo popravili. Tja bo dospela danes sli jutri. Angleško poslaništvo je izjavilo, da ni dobilo nobenih informacij, da je poškodovana križarka na poti v ameriško luko. Senator Nye, republikanec iz Severne Dakote in znan izola-cionist, je ponovno udsril po I (Daifa na I. strani.) Amerika se nahaja na robu vojne? Nacijski tisk napada Roosevelta Berlin. 24. marca — Amerika je že zajeta v vrtincu evropske vojne, je vsebina člankov v nemških časopisih, ki po mnenju o-pazovalcev izražajo mnenje vladnih krogov. List Fredem-blatt je oplazil Rooseveltovo administracijo in napoveduje, da bo predsednik odredil, da. ameriške bojne ladje spremljajo parnike, ki vozijo orožje v Anglijo Rooseveltove provokacije bodo s tem dosegle točko, katero predvideva zakon vsestranske pomoči Veliki Britaniji. Zaščita parnikov po bojnih ladjah bo nadaljnji korak ameriške soudeležbe* v vojni na strani Anglije. Očitno je že zdaj, da bodo ameriške bojne ladje ščitile angleške pomorske črte na Atlantiku. Drugi nacijski Usti o-menjajo vpliv britske propagande v Združenih državah. Cilj te je podžiganje sovraštva proti Nemčiji. MIlan. 24. marca.—Luigi Bak-zini, politični komentator Mus\ solinijevega lista II Popolo d'lta-lija, je izjavil, da je Amerika dejansko že v vojni. On Je do-stuvil, da bo spremljanje parnikov, naloženih z bojnim materialom, po ameriških bojnih ladjah zlomilo potrpežljivost osišča. Predsednik Roosevelt je že demonstriral, da je za to, ds osišče napove vojno Združenim državam. . Nemška ¿astnikqjßet v kanadskem zaporu Domače vesti . Oblaki Chicago.—Dne 22. t. ni. so obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete sledeči mladi rojaki in rojakinje iz Detroits, Mich.: Anthony S|u i\dul z /eno, Olga Kos, John Potočnik, Kaymond in Velma Travnik, Jeanne Htistnik, Toni Hostnik, Isabelle Tschiltach in Frank Kern; iz Washington», D, C., F.tnil Hrast; iz Helene, Mont., Margaret Heiliger v družbi Ann Heiliger iz Chicaga. Glasovanje v tovarni Pueblo, Colo.—V tukajšnji jo-klarnl, v kateri je veliko število Slovencev uposlenih, so bile vti-litve za predstavništvo kolektivnega pogajanja med unijami SWOC-CIO, kompanijsko NKITH ER in samostojno WSSPf Pr-va je dobila 1783, druga 2670 in tretja 3)9 glasov. Vesti is Clevelanda - Cleveland,—Dne 21, marca je v bolnišnici umrla Angeline Vidmar, roj. Resnik, stara 28 let. Tu zapušča moža, šestletnega sina, starše, pet bratov in |>et sester. Rojena je bilu v Maynar-du, O.—Dr. Frank J. Kern se je ob koncu minolegs tetina z ženo vred odpeljal v avtu v Califor-nijo, Jtjer bosta na obisku pri si-tUi>fi vnukih in se vrneta v Cleveland proti koncu aprila. Ottat ku, ki i Ottawa, Kanada, 24. msrca.— imtika mornarična častni-atu pobegnila iz zapora v Fdrtilenryju, stu bilu prijeta raj ameriški obmejni straži ns dru-tfl strani reke St. Lawrence in poslana nazaj v Kunado in se zdaj nahajata v istem zaporu. Jetnika sta Bernhardt Gohlke in Heinz Rottman. Iz Kanade je v zadnjih mesecih pobegnilo 33 nemških ujetnikov, a vsi razen enega so bili prijeti. Ruski finančni komisar odstavljen | Moskva, 24. marca. — I Z. IStepanov, finančni komisar, in več drugjli uradnikov je bilo'odstavljenih, "ker so zvišali delav-' ske mezde brez pfMiblustila." Pom lad a neka saditev. Japonski zunanji minister D Moskvi •renca s sovjet-m premier jem Moskva. 24. murca,—Joauke Matsuoka, japonski zunanji mi-Ttlftter, Je včeraj dospet sem nu svoji (Hiti vatHorlin in Rim, kjer se bo sestal z,.nemškimi In italijanskimi voditelji. V razgovoru z reporterji Je tlejul, tla bo ostal v Moskvi samo en dan, nakar bo iiuduljeval pot, izrekel pu je uptfiuv, du bo obiskul vse sovjetske voditelje, ko se bo vračal po posetu Berlinu in Hiinu preko Rusije nazaj v Tokio. Matsuoku je govoril z reporterji v uradu japonskega poslaništvu, v kuterem se je ustavil |x>tem, ko so ga predstavniki Stalinove vlude pozdravili. Rekel Je, godlM' med Japonsko, Nemčijo in Italijo v septembru preteklega leta, . // Matsuoka Je prvi ikpoiiski zunanji minister, ki kdaj obiskal Moskvo. Danes A la» oglasil v uiudu premier/a in zunanjega komisarja Mirffotovu Japonski krogi tidijoy«uu i »o obisk storjen le iz uljudt/isti in ne pripisujejo lu/.govort/posebne važnosti, Am/rika dobi 60,000-tjmske bojne ladje VVashington, D. C,, 22. marca. — Mornuiičiil vešča ki v 4 ni>.jl kongresni zbornici Mi izjavili, «is program glede ojarutiju ameriške pomorske sile določa grud-njo več bojnih ludlj s tonužo «¿,000 do 60,000 ton. Te »Halo največje bojne ladje nu svetu. Kongf eatiik MelVin J Mmuš, član odseka /m iiuvulisll« ne zadeve, je dejal, du a«f Je gradnja ladij h-pričela. Hitlerjev ipion • aretiran na Kuhi Csndelaria, Kubu, 22 marca — Kubanske vojaške avUirltete »o aretirate nemškega stotnika f,uo jrot1.«\ Ijill I'l"i \")US ko sodišče. INTERNATIONAL HARVESTER CO. OBNOVILAOBRAT i Tri tisoč članov unije ADF »e vrnilo na delo POLICIJA ZAŠČITI-LA STAVKOKAZE Chicago. 24. marca, — Okrog 3000 članov unije Ameriške delavske federacije, naslednice "neodvisne" (kompatujske) unije, je danes zjutraj pod zaščito policije vkorakalo v tovarno International Harvester Co. na Oakley in Blue Island ave. Policijska sila lftOO mož je bila mobilizirana za zaščito stavko-kazov, todu nemirov ni bilo. Po-< licijaka kapitanu John C. Pren-dergast in John Stege sta po-Itvalilu obnašanje policajev v "momentu/velike napetosti.0 Uradniki unije Farm F,quip-merit Workers CIO, ki je okll-culu stavko v tovarnah te kom-panlje, so po svoji seji danes zjutraj naznanili, du bo jutri o-klican splosen praznik članov vseh unij CIO v Chicugu in o-. ki »lic i. "Nlhee ne bo delal jur< tri", Je rekel Robert Travis, re-piezeritant sfavkarjev. Governer Green Je sinoči apeliral na uradnike unije CIO in kompanije zu izravnavo konflikta, a ni uspel. Kompanija Je odklonila predlog, naj ne obnovi ohrutu, dokler se kunflikt no izravna. Detroit. Mich.. 24. marcs.— Zaradi stuvke, katero je okllca-lu jeklaisku unija CIO proti Midland Steel Products Co„ bo moralo vet- avtnih tovarn zapreti vrata, Harry B. Bennett, načelnik privatne policije Ford Motor Co., je izjsvll, du bo morala iovuitnt, v kateri izdelujejo avtomobile znamke Lincoln, ustaviti obrat, če ne bo konflikt med unijo in Midland Steel Products Co. krnulu izravnan. Ta izdeluje Jckle;ut ogrodja za Ford Motor Co. Midland Steel Products Co. zalaga s pritiklinumi tudi Chrysler Motor Co. In General Motor Corp, Izgleda, du bodo morale avtne tovarne ustaviti obrat, če II. bo stavka« ki liaja >e dva tedna, kmalu končana, Federalni in državni postedovulcl so skli-tali iiaduljnjo konferenco med repit/entanli unije in kompanije James F Dewey, Član sprav-negu tMlbora federalnega delavskega department«, Je dejal, du še ni nobenega i/gleda glede končanja oknflikta. Unija CIO zahteva /višanje mezde In od-piuvo akordnega dela. Belhleheni, Pa.. jeklari ku unija 1 la /. oklicem stavke v tovarnah Hethlehein i r M' bodo vršile kov "neodvisne 'J lltve hi bile m federalni delavski/ii\\*»r oo hki -.ils obiHivili obrat s ¿stavkoke'i («ilpm, ki gu je kon-IgriHiiik lile» načelnik odseka, ki pr« »dtuje. neameriško aktiv-nohti, oznat il /a komunista. Je i v svoj« »o govorit udrihal |m čl-kuškem sodniku Johnu C. U«we-ju ker |e i/dal injunkcijo, katera pr « |s»vrduje masno piketl* ratije čika^klh tolarn te kompa-Inlje PROSVETA THE KNIJiiHTFNMKNT CI.ASIIO IN LAUTO IN A SLOVKHSSB NARODNI roneosnk jkonotb OrtM eí >eMI»*»< Sr HI.»»«« HeUeaal Beaem SeetoO Hártenlo« M Mrul^n» SHa»e 0«»aa Cbleaaa) la iMífc «•«nT leu, |3« xa pol tola «I Mjf «•tri tota; M Chi««» TI Ctoe«. I1M ta tot». H'l » to UN a«keert»ttoe »Uii lof th« L'níurf S«o«aa (eioapt phlee»o) èM Citia MM p.r year. Ctoero |1N P« f«rrl«n eeuaUtoi l» 0» p«r Mar. Cmne ogtoaov po dogovoru,- Rokaptol dopisov In n*n« roten m člankov mt r>e vračajo, Kok optai literarne vaabin« lèrnc*. pwMti. dramo. paam» tul » aa vrnojo poSlljatoUu I« v sluteju, te )o pri lotil poâtntno. A4*«rtfei»* na« m aareemeat Manueerlfto of e/*»»ui»l-reUeae aa4 MM»Mf* mrtUim will »ot Im reterne*. OlAer m»*m*rtpU, Mk M «borIm. »tor*. eU.. «III te recrea* M Mir ote. «mmipuM br -U-e44reeee* aa4 .U-pe4 i NmU« aa ree. kar tea «ua |»R08VKTA MI74I te. Uoateto A««.. CfcUeao. IBtoele PROSVETA = MKMSKS OP THE rKI>r.SATKD PBKSS ........... pßUtm w efclepato aa »rleMrr (Narek II, I, te «a» le • Mo I941|. pola« »alaga 4rtuoM« potekla »a-(tealoa. foooeile >e praéeteeaa. te m »•« Met ae 111 Glasovi iz naselbin Hormini«, O panxljl Obrončne bolezni Pred dnevi smo omenili dva ogabna ekstre-ma v Ameriki, katera se v du^nji veliki krizi skoro dotikata in delujeta skupno, čeprav zasledujeta docela nasprotne cilje kolikor sploh imata ciljev. Na enem ekstremu so kapitalistični burbonci, katerim je njihov privatni ka-pital več ko demokracija in vse drugo na svetu, ns drugem koncu so pa komunistični zelotje, katerim so diktstl Iz Moskve nsjvlijs modrost in zadnjs beseda. To dvoje ps ni edins bolezen ns obronkih človeške družbe. Poleg ekonomskih in socialnih zelotov ali fanatikov gornjih dveh vrst so n# svetu tudi nacionalni (šovinistični) in religiozni ekstremlstl, ds omenimo nsjglsvnejše. . Nacionalni ekstremlstl v vsakem narodu In vsaki deželi so dsnes fašisti do neke meje, vsaj do tiste meje. ns ksteri lahko kooperlrsjo a fašisti drugih dežel in narodov. V Jugoslaviji opažamo različne fašistične pojave že od začetka. Bili so znsni "orjunci", ki so imeli v območju vso JugoslsvijO, poleg tega so ps imeli Srbi in Hrvatje (in še imajo) svoje fašistične aspi-rante Med nami so najbolj znani hrvaški fašisti — ki so med smerlškimi Hrvati znani kot "muso-branci" — katerih glavni vodja je dr. Ante Pavelič, ki se že leta nahaja v Italiji pod zaščito Muaaolinlja. Cilj teh hrvaških fašistov, kl izdsjsjo v Pittsburghu svoje glssilo, je neodvisna hrvaška država. Zdi se, da imajo na Hrvaškem precej pristašev, posebno med študenti in v katoliških krogih, ki sovražijo srbsko prsvoslsvje. Dokaz temu je nekaj hrvaških katoliških župnikov v Ameriki, ki sovražijo Srbe z ensko strsstjo kot ameriški katoliški Irci sovražijo Angleže. Značilno dejstvo je, da slovenski katoliški in "narodni" tisk v Ameriki totalno ignorira to hrvaško duhovniško musobranstvo. Naivni Trunk, ki nastopa kot silen Slovsn ln Vseslo-vsn, nims niti ene kritične besede zs hrvaške duhovniške "Irce," prav tako ne Ameriška Domovina, niti milwauški Obsor, ki hoče biti silno slovenski in zsdnje čase tudi vseslovenski. Ksj ps slovenski nacionalni zelotje ali fašisti? Ali so sli niso? Seveda so, dast jih ni videti v ospredju. Neka menda tajna organizacija v starem kraju se je včasi pokazala s periodično brošurico "Mrtva straža," katera je bila polna sentimentalnih absurdnosti in pretl-rsnosti. Ni nam znano, če ti ekstremlstl hočejo imeli neodvisno slovensko državo ali ne, ali enkrat so nsšteli petitf celo deset — milijonov Slovencev. (V reenlcl nas Je na vsem svetu okrog dva milijona.) Is gornjih stavkov je jasno, da je jugoslovanski nacionalizem nemogoč in zakaj ni slavna Orjuna nikamor prišla. Kako naj bo, če hoče biti Srb na vrhu, če Hrvat misli, da je najbolji, če Slovenec pravi, da šteje več kot Hrvati in Srbi in če še Bolgari, Macedonci in Črnogorci hočejo biti prvi? Nemogoče! Danes je očitno, kam je pretirani nacionalizem privedel Nemčijo in Italijo; naj še ostali nacionalizmi dobe priliko za uveljavljanje ln svet se kmslu izpremeni v eno samo pokopa-I Išče. * • Karu me se, da vsi ti zelotje ne najdejo v demokraciji nobene utehe. Za njih je prava demokracija (koopenranje vseh narodov v federaciji) nemogoča, kakor so oni nemogoči za demokracijo Skrajni nacionalisti in ekonomski burbonci so diktirali zadnji- mir v Versaju ln danes doživlja svet posledice Ali naj diktirajo še prihodnji mir' Ali naj bo tudi prihodnji mir mešanica ekonomskih, socialnih, nacionalnih in verskih ekstremizmov? Ce ga bodo kovali eks-t temni zelotje vaeh teh vej. tedaj bo, kar bo pomenilo, Aa to ne bo noben mir, temveč le gnoj /a nove vojne m barbarstva Nasprotno t»Khv ekstremtsti vseh barv silno razočarani, če'ne bodo imeli svojih prstov zraven — če bo mir sklenjen brez njih, demokratičen mir In takšen mir mora priti — mir, kl pomete r boleznimi na obronkih človeške druš*. be ki pomete z ekstremnimi elementi, idiotskimi prenapeteži in burbonrj v ekonomiji/ aoci-alnosti in nacionalnosti, sploh r vero. da je neki nsrod poklican za gospodarja vsem drugim narodom na zemlji Te detlnske i»iie/nt mora tuli enkrat konec1«» Pa.—Zadnja seja federacije SNPJ yf našem okraju nam je dala nalogo, da poiz-vemo, kaj namerava napraviti 77. kongres v korist starim in izčrpanim delavccm, ki a/no največ prlpomegli, da je Amerika postala najbogatejša dežela na svetu. Dne 4. in 5. aprila se vrši narodni konferenca' Dclpvske zaščitne- zveze (Social Security Assn.) v hotelu Ast.n New York City. Kot pravi njen magazin, bo to 14. konvencija in na njf bodo nastopili razni prominent-niki—A. J. Altmeyer, predsednik Social Security • Boarda, William Green, predsednik ADF, senator Langer iz N. Dakota, governer iz Massachusett-sa, škof Frances J. McConnell, profesorja Bekke Iz Yala In Broun iz Princetona, tajnik zveze Abraham Epstein in več drugih vplivnih mož. Med njimi vidim tudi dr. Jacoba Auslander-ja, ki je zdravnik nemške podporne organizacije, h kateri spadam že 38 let. Na tej konferenci bodo razpravljali o izboljšanju zakona socialne zaščite in izdelali priporočila kongresu. Vseh zakonskih osnutkov, ki so koristni delovnemu ljudstvu, je pred kongresom 1200. Največ jih je iz držav Arizone, Connectlcuta, Indiane, Michigana, Minnesote, New Yor-ka in Pennsylvanie. Revija piše, da najbolj pameten osnutek zs izboljšanje socialne zaščite je predložil kongresnik Vincent Mannering iz Massachusettsa. ta osnutek določa znižanje starosti na 60 let in zvišanjfe pen-zije na $40 za samce in $60 na mesec za zakonsko dvojico. Seveda je vprašanje, če se bo kongres lotil tega in izboljšal socialno zakonodajo v obstoječih jpzmerah ln radi velikanskih izdatkov za oboroževanje. Kljub temu nekateri pravijo, da bo sprejel velike reforme in tako udaril po diktatorjih v Evropi, ki trdijo, da demokracija ne more ve£ funkcionirati. Amerika im bo pokazala, da kjer je do->ra volja in razum, delavstvo lahko vse doseže. Potrebno pa je, da se ljudstvo zanima in uči. Naj omenim še nekaj za tiste, kl jim je Hitler še vedno pri srcu. Pred par tedni je zborovalo v New Yorku 78 organizacij ameriških Nemcev, ki so spreje le resolucijo za podporo Anglije in Amerike. Odlični govorniki so poudarjali, da je v tej deželi 15-20 milijonov ljudi nemškega pokoljenja in da morajo v tej kritični uri oprijeti.se gesla.za zmago demokracije, da se s tem očistijo madeža, ki jim ga hoče pri tisnltl avstrijski korporal. Poudarjali so, da so tudi Nemci pomagali graditi to deželo in da se stari možaki spominjajo Bis-marekovih časov, ko so morali bežati v to deželo, kjer so našllj svobodo in si ustvarili dom zase in za svoje potomce. Vladajoči fašlati pa hočejo s svojimi peto-kolonci za Judeževe grošeone-častiti njih pridne roke pred drugimi narodi. Na zborovanju je bilo zastopanih 200,000 nme-rlšklh Nemcev, organizirani ši rom Amerike. To sem povzel Iz Neue Volks , o urejuje Gerhard Segar, ki je okusil Hitlerjevo inkvizicijo v koncentracijskem taborišču. Ro-en je bil v Disburgu, kjer je bil njegov oče soc. župan, sam pa je bil dvakrat soc.H v nemškem parla zadnji vojni avtatf^SNBpisani ga je že parkrat^nlai in govori dobro angleški, tz koncentracijskega taborišča je ušel 1. 1934 in predava proti fašizmu širom dežele. f Rojaki, bodimo tudi mi lojalni naši vladi v tej kritični uri za odpravo avtokracije in tiranije, ki tudi nas lahko potisne v zastoj, morda za stoletja. Ta av-tokracija vodi nazaj v temne čase. Zdaj je čas, da se odločimo. Ako zmaga demokracija, tedaj se bo razširilo šolstvo in znanje in končno bo odprta pot v demokratičen socializem. Besede Pat-ricka Henryja imajo zopet velik pomen—"Dajte mi svobodo, ali 5a amrt!'^ Z drugimi besedami >olje je umreti za svobodo kot živeti pod železno peto tiranije. Živela demokracija! Anton Zornik. zastopnik. Priredb« dobro ispadle dinjskega kluba 22. febr. je bi-fji" so z Wall streeta in slika jih a prav dobro obiskana. Prišli so zeitunge, ki izhaja žc 61 let bilo bolj malo, polovili iz močnika, potem pa rekli mami, naj, ga sama je. O tem sem premišljeval 16. marca, ko so se moji krilsti vasovalci zaganjali v moje okno in prosili hrane. Nadrobil sem jim kruha in ga malo "zabelil" z žlahtno in kot cekin rumeno kalifornijsko kapljico, katero mi je podaril prijatelj. Le žal, da jo je samo še pol galončka. Ko me je oni dan obiskal prijatelj in sem mu dal precej velik kozarec te kapljice, se je pred odhodom pogledal v ogledalo in dejal, da se mu ni treba lišpati, ker ga je vino tako segrelo, da mu je ves obraz rdeč. Oba sva pohvalila darovalca. Poleg mnogih drugih novih bolnikov, sta v St. Mary's bolnišnici srečno prestali operacijo tudi Johana Dolinšek iz Elyja in članica SNPJ Antonija Pan-jan iz New Dulutha. Matija Pogorele. Impar radbe d. UL Pa.- -Veselica gospo z vseh bližnjih naselbin. Torej ivala vsem posetnikom, ob priliki pa vam bomo vrnili po naših močeh. Dne 2. marca je pri nas priredil igro "Here Comes Charlle" mladinski krožek št 22 SNPJ z Midwayja. Zopet je bila dvorana polna ljudstva, čeprav je bi-9 pravo zimsko vreme. Ljudje so prišli od vseh strani. Kot ifc bilo ra/.videti, so bili vsi zadovoljni in dali priznanje mladim gralcem, ki so igrali prav gladko. Naš mladini muzikant Frank erpar ml. pa je igral na narmoniko pred programom in med odmorom lepe in poskočne, tako da so bili posetniki še bolj zadovoljni. V imenu društva 106 SNPJ in gospodinjskega odseka lepa hva la za toliko udeležbo, kakor tudi vsem, ki ste kaj pomagali. Mladinskemu krožku št. 22 in njih učiteljicama pa želimo mnogo uspeha še v bodoče. Jannls Trusnovic. 106. S pota Proti koncu lanskega leta seiti poročal, kako me je na dan pre-» mirja zagrabila burja, ko sem stopil iz moje zbirke v Villi Scholastlci v Duluthu, me vrgla na tla, snežni val pa je odnesel mnoge reči. Približno takšen sneženi vihar smo imeli tudi 16 marca. Ko sem zjutraj vstal, da bi šel po zdravnikovem nasvetu na sveži zrak, nisem mogel ven Sicer-se tudi letos ne moremo pritoževati proti zjmi, kot se tudi lani nismo mogli. Imeli smo do sedaj le dva takozvana min nesotska zimska dneva. In eden teh je bil 16. marca. Poročal sem že tudi o mojih krilatih vasovalcih, katere kr mim na mojem solnčnem oknu. Včasih mi pride na misel, da se obnašajo tako kot smo se obnašali otroci, ko nam je mati skuhala koruznega močnika, ki je bil tako redek, da bi se v njem lahko zvonik videl. Kadar smo se otroci najedli sadja na vrtu, It coloradaklh hribov Crsstsd Butte, Colo.—Zopet se oglasim iz naših hribov. Zdaj smo samo pri peči, ker že dva dni ln dve noči neprestano tako sneži, da smo ga dobili več kot prej vso zimo. Snega imamo zdaj Štiri čevlje. Mislili smo, da ga bo St. Patrick odnesel, toda ga je pripeljal z "vilbarjem". Je tako trebušat kot so tisti kolmajnarji", katere sem videl na sliki v Prosveti z dne 11. marca. Ampak tisti "premogar- smo samo ocvirke, ki pa jih je.manom Thomasom. Rešetal bom vreme, skladbe ln Dušakovo Thereso, lahko pa tudi še kakšno drugo vdovo, ker so ti naši vdovci tako žalostni, da ne znajo zabavati naših mladih vdov. Mogoče ine boste Vprašali, kje leži krivda. Seveda na vdovcih in starih-bečiarjih! Oni si ne znajo pomagati in niti sam Bog bi jim ne mogel pomagati, ker so tako zatelebani, da niti ne vedo, da vdove jpotrebujejo družbe. In kako postrežljive so te ženske! * Oni dan sem omenil v dopisu, da sem zajtrkoVal proseno kašo. In kaj se je zgodilo? Itheresa Dušakova hoče vedeti, kje se dobi prosena kaša. Ona bi jo rada kar cel žakelj, ker bo menda naredila "surprise party" za Malgajeve, Klanškove in druge Oglesbičane in Lasalčane. Koliko smetane bo v tej kaši, ne vemo, smo pa "šur", da bo kaša nad kašaml, ker Rezika je izvrstna kuharica. So Good bless tudi one, ki bodo jedli njeno kašo. Vi ne veste kako je okusns s smetano. Gotovo bom tudi jaz povabljen na party in si že sedaj ližem ustnice. Kot smo mi izvedeli, n^ši zadrugarji dobivajo kašo iz Texasa, torej je naš ameriški produkt. ^ Vi veste, da moram največkrat tako plesati kakor drugi hočejo. Včasih pa vendar morajo tudi drugi tako plesati, če hočejo, kakor jaz igram. In tako smo bili povabljeni z našo godbo na več krajev, ali povsod je težko iti, ker so razni vzroki, glavni pa je daljava. Glavno sedaj je to, da gremo 26. aprila v Canton, O., okrog 65 milj južno od Clevelanda, kjer bomo igrali na veselici angleško poslujočega društva 733 SN^VJ, Njegova predsednica je Dorothy Vitavec tajnik je Frank Gerbec, blagajnik pa Frank Dodich. Druga pot bo pa v Sharon, Pa., 10. maja, ko bo društvo 262 obhajalo svojo 25-letnko z banketom in plesom. To Bo v soboto zvečer Pisal nam je "sam" Anton Va lentinčič, ki je blagajnik dru štva. Sharon in Farrell se prav tako skupaj držita kot Wauke gan in North Chicago, tako da ne veš, kdaj prideš iz enega mesta v drugega. Ne vem, če bo tudi Valentin kaže, kako izpodkopujejo socialno zakonodajo. Če bi jih jaz imel pod komando, bi kmalu Izgubili svoje debele vampe; z njimi bi delal prav tako kot oni delajo z ubogimi delavci. V Prosveti sem tudi videl, kako se naš bivši predsednik Hoo-ver prizadeva, da bi Anglija popustila s svojo blokado, da bi lahko iz Amerike pošiljali živež za prehranjevanje lačnih ljudi v državah, katere je okupiral Hitler. Zakaj pa ni Hoover odprl blokade proti lačnim ameriškim delavcem in farmarjem, ko je bil predsednik Združenih držav in 'ko j*e bil svet brez dela in jela? Takrat je -on povzročil s svojo blokado, da so banke pokale noc in dan. Tudi v Crested Buttu So ubogi reveži izgubili $220,000. Tudi jaz sem bil prizadet. Stradal sem, toda nekega dneva mi je Hooverjeva bloka da vse požrla. Zdaj pa nekaj govori, da je treba prehranjevati uboge narode v okupiranih krajih. Hrani naj jih Hitler, Hoover pa jim lahko pošlje svoje milijone, če hoče. Kot je razvidno, se Bolgarija in zdaj tudi Jugoslavija obnašata kot skebi. Če bi se vse male države uprle kakor se je Grčija, bi.videli, kako bi Hitler odletel in šel po gobe. Ampak natepli ga bosta Amerika in Anglija in tudi Mussolinija bo vrag vzel. Paul Panlan. TOREK. 25 M/ OB TEM Anton Garden Raketirski unionizem Zadnje čase v meščanskem tisku Viu — tamo o "raketirskem unionizmu" oo^il 1 kar si jo "kolonar" Pegler izbral taW** svojo več ali manj antiunijsko propLnT! jo razširja dnevno skozi mnoge liste Ameriki. Dobra stran njegove pronJ!^ v tem, ker kaže na rak-rano na teleku * ziranega delavstva, slaba pa, ker ima da pristudi ves unionizem pri navadnihSi ljih, ki so v veliki večini. In ob taki "¿^ Tudi neka) ss špaa • Clsvsland. — Pravkar sem prišel domov po moj zajtrk, ki sestoji iz "ralstona" s krsvjim mlekom in prepečenlm kruhom, pa vidim, da me že čakata Prosveta in Proletarec, ki ju urejujeta moja brata tvan Mo-lek in Frank Zaitz. Pripravim se čitati mojo pošto in kaj vidim? Moj dopis in pod njim u-rednikov rep in si mislim: Kaj bi bili naši dopisi brez repov? So God bless uredniške repe ln Onesla. Ampak danes se ne bom pečal s stsrimi gardisti niti z Nor- Dršavnl polksll na poti proti tovarni Vsnsdium Cor*.. Bridki Ho Ps. Gor omar Arthur Jai le poalal policaje na apel kompsnlls. na) ščitijo «tsvkokss«. čič priporočal serviranje prose ne kaše ni tem banketu. Am pak dvomim, ker on je mesojedec in vedno drvi za srnjaki (srne mora pri miru pustiti, čeprav bi bile vdovice). Tudi ne vem, če je kaj ostalo od tiste sharonske pojedine. Če ni, bodo pa nadomestili z becf steakom kar bomo videli, ko pridemo tja Zapomnite si, da to bo 10. maja v Sharonu, kjer živi tudi naš Cvelbar. Zdaj tudi jaz tako delam z nekaterimi kompozicijami kot naš urednik z dopisi, samo da sem jaz pričel pri glaivi, rep sem pa pustil, ker se mi dopade. Ena teh polk bo "Čupr Chasa" od A. J. Tešinskega, ki je bila publici-rana v Clevelandu po Maresh Music Co. Je češka polka, ki našim muzikantom nI znana. O-drezal sem ji uvod, ledvice in. Jetra, ker se mi ni dopadlo in tudi ni za našega Kranjca, rep sem pa pustil, ker se mi dopade. Prav tako sem trančiral Viktorja Parme "Pozdrav Gorenjske" in "Triglavske rože", ki bosta sedaj odgovarjali za ples in sta klasični skladbi. Spremenil sem tudi glas iz tona G v C. Hočem tako kakor se meni dopade, in tudi vam se bo dopadlo, ko boste slišali. Nak, vsem se ne bo, ampak večina mora biti zadovoljna. To je moja taktika pri muzlki. Naše elevelandsko vreme je bilo od vraga. Od nedelje, 16. marca, je burja tako tulila in donašala sneg, da je bilo v naših "karah" prav tako mrzlo kot v starem kraju pod kozolcem. In ko tako sam zmrzuješ, moraš povrhu še poslušsti pritožbe kot bi bil koncilman, iupan ali predsednik družbe. Nekateri Tomaži mialijo, da znamo mi delavci delati čudeže in bi lahko iz mrzlotc ustvarili toploto. Nekatere je težko poslušati, ko ti cvi-lijo na ušesa, s čimer pa ti nimaš nobenega opravka. Toda človek se mors tudi tega privaditi Naša družba in mestni očetje še vedno rešujejo vprašanje po-godbe . In tukaj spadajo pritožbe. ne pa slu/Sencem Ampak tam jih ne slišiš Tam je glavno vprašanje, kako bodo rešili (Daljo aa S. «trsat.) hrani" si bo preprost čitateij ustvaril sodhT so vse unije raketirske, vsak urniki ur i! raketir. Da je to voda na mlin unijah vražnlkov med podjetniki, ni treba poudj Pegler se je skopal predvsem na Amena delavsko federacijo in jo prikazal amenikjto nosti kot gnezdo raketirjev. Da so v nji tm raketirska gnezda, je znano vsem poznaval« ameriškega unionizma. Posebno notorial nekatera mesta — Chicago, New York Louis, Kansas City, pa tudi v Clevelandu p i Ijurghu, Philadelphiji in drugod ne unijskih raketirjev. Teh je največ tam, kjer so na krmilu nok rično korumpirane lokalne politične masua ker oba tabora gresta skupaj in se medsebou krmita. Toda pravi vir za politične in um* raketirje je korupcija v bizniškem svetu: B profitarskimi biznismani, ki negujejo in km politične raketirje zato, da sami lahko «rá smetano. Tako je ves kapitalizem prežet z i ketirstvom. Pri obsojanju * unijskega ri stva je treba obsojati v prvi vrsti raketm v ekonomskem in političnem življenju del • Naloga organiziranega delavstva je, d« prvo pomete svojo hišo in se iznebi raketir na ta ali drug način.- Ampak kjer se ti dejo v organizacijo, je članstvo navadno k moči in terorizirano kot v nacijskem konca tracijskem taborišču ali ječi. Le naj" se kaki upornik in reformist oglasi na unijski seji takoj ga bodo zagrabile močne pesti. Prvii bodo valpeti višjih unijskih gangežev mop samo premikastili in mu zagrozili, da boobi lo; drugič se Že lahko znajde s kroglo v glavi hrbtu. Yes, takih "unij" je v Chicagu precej ioi brže tudi marsikje drugje. Ampak dejstvo tudi, da bi marsikatere unije ne bilo, če bi i bilo raketirskih gangežev, ker pri marsibM remu "robustnemu" delodajalcu zaleže le je ki ga govore gangeži. In njih jezik je ten zem. Marsikateri delavski izkoriščevalec spi do pametnega argumenta ni dostopen, ako podprt s teroristično grožnjo ali faktičniml rorizmom. In kjer imajo unijski voditelji opraviti i kimi podjetniki, bodo postali tudi sami gaafld ži in raketirji, čeprav so bili kdaj pošteni; dn gače se sploh ne bodo vzdržali na krmilu, ne bodo mogli ohraniti organizacije Sks vsaka še bolj raketirska unija pa je boljšs delavce kot pa nobena unija; če drugefi prejemajo višje plače in imajo krajši delo« kot brez organizacije. Sploh so ptf marsikj« krmilu raketirji in gangeži prav vsled tega, — "they deliver the goods" — razmeromi soke plače in druge izboljšave. Člani Jih k rirajo ali celo podpirajo, ker računajo, jim to izplača. Takšna je ta stvar. Zato pa ¿«J^P10 ketirstva v unijah ADF, in to Yjf*^v nih" unijah. In ker so bili W'telji tremi v šoli "bizniškega unionizma'Mn prišli do H ker so se razumeli na "delivranje" boljših f itd., zato se tudi glavarji ADF ne zmenijo bi počistili unijske raketirje, male in velik znajo "delivrati goods." Green sicer deüj ra, da ADF sploh nima moči, da bi polti notranje zadeve pridruženih unij in jih« la, ampak to je le "smoke screen". K«dar moguli na vrhu hočejo iznebiti kakšne®» . jega uradnika, bodisi pri ADF ali pri nih unijah, ali pa kadar hočejo prisiliti m podrejeno organizacijo, da koraka po W tedaj jim ne manjka moči. Ako hoče ADF očistiti svoje unije jev, lahko prej kot v enem letu tako p* svojo hišo, da ne bo nobene smeti Trtjfl volje in odločnosti in rsketirji bodo leteli vsa okna in vrata. In ADF bo to morali * prostovoljno, ali pa bo to storila driavjii vršenjem vseh unij popolni državni k* Pri tem pa bodo predvsem udarjene ^ unije in pošteni unijski voditelji. Da je veter že začel pihati v to smer.Jf vidno iz tega, ker so bili zadnje ^ državnih legislaturah predloženi snut za "očiščenje" unij/ Ampak ti <»nuw» do /ečinoma tako daleč, da bi ^¡nije železni jopič. Najbolj reakcionatrn nahaja pred georgijsko legislature ki (Dalje na 3. strsni) Pred dvajtetim (Iz Prosvete, 25. msrca Domača vseli. Prispevki zs Johns Kočcvsrja v Coloradu so nars»« to $1317 Delavske vasii. Dopisnik, v Pr ^ vedno pritožujejo o veliki brezpo* ^ itvo. Francija no«, pt"'"" biscita v Slezijl. Sovietska Rušila. Leninova vi*»» f dila trgovino Združenim državam. lovice starega kraja Slovenije ta Kučer itroč*n sodišču Df» Loka. 10. jsnuarja.-Antona Kučerja je 1 pod svoj krov okrajno ?e in se preiskava proti nje-nadaljuje. Kučer je znan Ec in je bil že desetkrat pvan Orožniki so že lani, .bilo vlomljeno v Homano-Lvino v Podpulferci, nape-,sile da izslede Kučerja in >ve pomagače. Zasledovanje Uk) brez uspeha Kučer ve jati, da ga že tri leta ni v Škof j i Loki in v našem t Ta njegova trditev pa je itislovju z ono nekega Vin-j sedi v zaporih okrožnega U v Ljubljani. Ta Vinko jvedati, da je lani oktobra Ca srečal Kučerja, ki ga dolžna na cesti blizu vasi ert pri Škofji Loki. čer sodelovanje pri vlomu (dpulferci odločno zanika, ranec trdi, da se je mudil v Nemčiji v raznih kra-[ed drugim naj bi bil delal žavni cesti pri Kitzbiichel-¡jer je nadziral delo neki Kran. V koliko odgovar-trditev resnici, bo šele tre-otoviti in bržčas bodo naše ii stopile v stik z onimi v iiji. Zanimivo je, da je Kuje bil res v Nemčiji, pre-il mejo vsakokrat legalno* se p za prehod meje po-ia\ karavanškega predora, rja hudo obremenjujejo otiski, identični z onimi, bili posneti v Homanovi ini. Sicer pa ni izključeno, Kučer zbežal v Nemčijo že i, ko jc bila tatvina izvr-Dokumentov ima pretka-(drovec bore malo. Ob are-so dobili pri njem zgolj ;o knjižico — drugega nič! tst zelo želi, da bi oblastem vlom v Podpulferci do objasniti. - irtev novega igovnika Ilj pri Velenju, 12. jan.— premogovnik Vranja peč Ilju pri Velenju je terjal »mrtno žrtev. Ko je 35-let-)ai Vin. Jelen kopal 8. jan. u premoj», se je vsula nanj i plast premoga in mu pri-lla hude poškodbe. Na poje takoj prispel zdravnik iske bratovske skladnice folček in odredil takojšen ponesrečenca v slovenj-bolnišnico, kjer so ugo-da mu je plast premoga m prsni koš in zlomila več Razen tej.;;! je dobil hude h je poškodbe. avniki so se trudili, da bi življenje. Njihov trud bil zaman in Jelen je včeraj izdihnil v trenutku, vstopil v bolniško poslopje ' brat Vladimir, novinar iz fora. ka umrla v hlevu •inčka K 12 januarja.—Te dni zglasila beračica Rozalija r. Iva iz Malega Doliča itanju s svojim 8-letnim pri posestniku Antonu • ^ Zg. Hudinji pri Celju >»il« /;. prenočišče. Posest -Je ustregel in je odkazal "t roku prostor Ko s* je deček zgodaj J 'budil m je poklical svo-Tr (iii bl vstala, je opazil, mrtva Ubožica je bi-ppj»nju. r*,ieg njega izdih- |ju','i fizika *P**anat k. je ugotovil IMemikovo s>i nato pre-mrtvašnico na bolni- P*«P»li4ČU KOROŠKE NOVICE Dne 5. januarja je bilo v Do-brolah ob Baškem jezeru otvor-jeno nemško mladinsko savoti-ščo. ki nosi ime pokrajine Saar-pfalz. Poleg vodilnih osebnosti so se proslave udeležili številni oddelki narodne socialistične stranke. Iz Slovake je dospelo v novi dom 50 slovaških mladinskih voditeljev, ki se po 10 dnevnem bivanju v deželi nameravajo podati na potovanje po Nemčiji kot gosti nemške države.1 Na Silvestrov večer je ob pol enajstih izbruhnil požar na podstrešju hotela Mačnik v Podro-ščici. Ker je bilo poslopje po večini leseno, je bilo gašenje zelo otežkočeno in je dvonadstropna hiša postala žrtev plamenov. y času požara je bil v spodnjih prostorih ravno ples, Pri gašenju se je ponesrečil 51 letni uslužbenec elektrarne v Podro-ščici Lojze Pajker. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. Na Obirskem se je v tamoš-njem rudniku ponesrečil 30 letni delavec Anton Durnik. Pri od-važanju zemlje iz rova so odpovedale pri vozičku zavore in Durnik je z vozičkom vred strmoglavil v globok prepad. Prepeljali so ga sicer v celovško bolnišnico, a je težkim notranjim poškodbam kmalu podlegel. Zapušča ženo in šest nedoraslih otročičev. Svoječasno je bil član slovenskega pevskega društva. Z družino sočustvuje vsa oko-lic«. .v V Gorjah na ZUJ1 je bilo v lanskem letu 13 rojstev, komaj 4 smrti In 17 porok,—Na sosednji Bistrici ob Zllji pa so beležili 20 rojstev, 11 smrti in 9 porok. V St. Jakobu v Rožu je umrl 73 letni Jože Malej. Zadela ga je srčna kap. Mož je bil vedrega značaja, nad 40 let je vzorno služil slovenski požarni brambi v Št. Jakobu, z zanimanjem je bral slovenski tednik in slovenske knjige in svoje narodne zavednosti nikdar ni tajil pred nikomur. Svoje borno Življenje na zunaj je bogato izpolnil na znotraj. Pismo s skrajnega severa Koroški Slovenec priobČuje pismo slovenskega rojaka, nemškega vojaka, ki ga je vojaška služba zanesla prav na skrajni sever Evrope. Preprosto, a nazorno pismo se glasi: Iskren novoletni pozdrav, dragi bralci našega glasilA, rojaki in tovariši Širom ožje in širše do* movine! Vojaki smo vandrovci v pravem pomenu besede. Morda boste zmajevali z glavo, kakor Terseglav v Miklovi Zali, pa je le resnica, da vam tokrat pišem prav "s konca sveta". Nikdar si preje nisem mislil, da me bo kdaj moja življenjska pot privedla na skrajno severno obalo Skandinavije. Na tem kamenitem in nerodovitnem koščku severne zemlje se šele prav zavedam lepote naše Koroške. Zemljo ob Dravi in Žili bi smel primerjati paradižu ob pogledu na tukajšnji svet. Gore naše ožje domovine, njene goščave in livade se mi zdijo kakor blažena pesem, ki dviga duha in napolnjuje srce s plemenitimi duhovinskimi čustvi. Bridko pogrešam naravne krasote svoje domovine, čeprav nikakor ne smem trditi, da je moj sedanji svet brez vsakršne lepote. Kar objame oko, je skalovi-ta goličava. katero tu pa Um I prekinjajo mali gozdički krivu-I ljastih brez. Tik morja in ^jordih se nahajajo ozki pasovi I pašnikov, ki nudijo v poletju skromno hrano nerogatim kravam in ovcam. Sedaj pa so nam "na dilcah" krasen teren za naš šport, Pa je ta svet okoli nas tudi po svpje lep. Polnočnega sonca, ki nam je svetilo poleti, že dolgo ni več; nastopile so polarne noči brez dneva. Morda ne boste verjeli, da vam pišem te vrstice pri luči petrolejke. Sonce zašlo že pred tedni in se baje prikaže šele po novem letu. Ob jasnih nočeh nam sveti tako imenovani severni sij, katerega včasih opazijo v severni Nemčiji. Ta sij je edinstvena prikazen severnega neba kakor od nevidnih žarometov je nebo razsvetljeno. Nešteti prameni belo-modrikaste svetlobe se gibljejo in švigajo po nebesnem svodu zdaj hitreje, zdaj počasneje, vedno pa spreminjajoč svoje oblike. Ta čudovita luč od časa do časa ugasne,, a potem zopet še močneje zažari. In v takih nočeh šele prav občutimo kako silen je stvarnik! Pokrajina je razmeroma redko naseljena. Ljudstvo je, iz-vzemši meščane, nekaka mešanica Norvežanov in Laponcev; slednji živijo nekoliko južneje, in sicer kot nomadi—to se pravi, da nimajo stalnega bivališča. Pogosto nas srečavajo v svojih pestrih oblačilih. So male, nekoliko smešne postave, z nagubanim, a vedno smejočim se obrazom. Laponci so še pogani in častijo naravne sile kot božanstva. Svoje kulture nimajo mnogo. Skromna in primitivna so njihova bivališča. Edino njihovo bogastvo so nepregledne, včasih več tisoč glav broječe črede severnih jelenov. Ti dajejo ljudem hrano in obleko. Koža teh jelenov vzdrži toploto Še pri 40 in 50 stopinjah pod ničlo. To je kratka slika skrajnega severa. Iskreno pozdravljeni! Udani Janko Wrulich. Anglija povečala produkcijo bojnih letal (Nadaljevanje s 1. strani) * Rooseveltovi administraciji in jI očital, da potiska to deželo v vojno. Rekel je, da je Anglija napela vse sile, da potegne ameriško bojno mornarico v konflikt. Ameriške bojne ladje naj bi spremljale parnike, ki vozijo bojni material v Anglijo. Združene države bodo stopile v vojno, kakor hitro bodo nemške podmornice in bojne ladje napadle ameriške bojne ladje. Nye je dalje rekel, da Amerika ne mpre obvarovati Anglije pred porazom. Nemški bombniki in podmornice potapljajo angleške parnike hitrejše nego jih more Anglija nadomestiti. Iz tega razloga Velika Britanija pritiska na Ameriko, naj stopi v vojno. Ni aleparlja "Včeraj sem v cirkusu gledal nekega čarodeja." "Kako se moreš zanimati za takšne stvari? Vse to je vendar sleparija!" "Kaj še! Dal sem mu ponarejen bankovec, on mi je pa vrnil pravega." » Glasovi iz I naselbin (NadaljsvanJo s t strani.) ■T. j dividende, vprašanje postrežbe pa je v ozadju. Češko pevsko društvo Vojan je 16. marca igralo na odru Ca-pekovo dramo "Bila Nemoč". Diktatorja je igral James Supik, igro p« sta vodila James in Ar-nost Pokorny. Sin Yette Lands, ki je odvetnica in je zagovarjala komuniste, kadar so prišli v zagate in je bila celo kandidatinja za župana, ni mogla rešiti svojega sina Sanforda prčd vojaško službo, kjer se bo treniral za borca za demokracijo. On je služil v lojalistični armadi v Španiji, kjer se je boril za demokracijo, toda bitka je bila izgubljena O-prostiti ga je skušala z Ugovorom, da mora skrbeli žalijo in za ženo, s kateri j« poročen štiri mesece. Kot pravijo^ je v španski armadi služil kot aviator. Sedaj pa zopet nazaj na delo. Frank Barblč. 53. Vsakega nekaj Ogleaby. 111. — Rada čitam Prosveto, v kateri imamo zmiraj kaj zanimivega. Malo politike in malo kritike, včasih pa pride tudi kaj za smeh, kar se nam v resnici prileže. Škoda bi res bi- la, če bi list spremenili v sv. pi, ^ in këj ni, Nevm. mmdt on smo, kot je zadnjič omenil naš elevelandski fant F. Barbič. Neka žena mi je povedala, da je bila zjutraj slaba, bolna in nič dobre volje. Ko pa je v Pro-sveti čitala dopis o cilindru in fraku, se je tako smejala, da se je takoj počutila kot prerojena. Tudi Jože Irman je nekoč dobro pisal o Indijanki in kako bi bil skoraj jokal, ko je spal med dvema dekletoma. Ce bi bila jaz na Jožetovem mestu, bi se bili dekleti "šur" jokuli. Upam, da nam bo zopet kaj napisal. Politika, o kateri pišejo gl. u-rednik, Ant. Garden, Milan Me-dvešek in drugi, je zelo zanimiva, toda jaz se ne razumem nanjo in je to bolj za učene ljudi, bivše vojake in politike. Jaz najraje berem komentarje Louisa Benigerja in drugih. Kritika pa se mi dopade. Sicer ne bom nikogar kritizirala, ker lahko sem vesela, da mi ni že kakšna bomba priletela v glavo. Lansko pomlad v maju je bil pevski festival v Chicagu. Pevci so bili seveda vsi "dobrovolj-ci", to je neplačani in tudi niso peli za tekmo ali slavo. Potem je naša Soča dobila malo kritike, ki je bila mogoče opravičena. Kritika je rekla, da je bila tista pesem pretežka za začetek. Pevovodinja mlada, pevci mladi izvzemši nekaterih, večinoma vsi tukaj rojeni in bili so poparjeni, ko so čitali v Prosveti — "they made an unfortunate mistake . . ." Ker sem bila nekoč njih članica, sem se že hotela zanje potegniti, toda sem si mislila; "Ne gasi, kar te ne peče . . ," Ko smo pozneje izvedeli, da Je tista oseba, ki je pisala kritiko, učena in se razume na glasbo, je bilo vse v redu. Sicer pa so naši pevci junaki in se ne ustrašijo tako hitro, ker vedo, da jih vsi poznsmo kot najboljše pevce v La Sallu. > Dopadel se mi je dopis nekega Hrvata, ki je rekel: "Ovo što piše Milan Medvciek'nlje vredno pišljivega boba." Bob je so-čivje, podoben fižolu -in tečna hrana, Če je še zelen in z doma- in is I 'tli! HM 1 Jk<> t,.,. * |*j u»mrtll P" Vuhredu Je sto-! »"■«Mmk Anton Ml- >večer v svojem '' N«nadno pa Je ^■klavca v trebuh, j •k«*u>i n< p,„,ve¿a| ' ">*!'»-Jem, da se vrne v H um jo, «e je včeraj ukrcal na |>arnik Colum-bl«. ki j« odrinil proti Vladivo-stoku. Državni podtajnik Hum ner VVelfes Je dejal, da Je bil G o rin Izpuščen iz j«če zaradi vaf-1 nlh mednandnjh rn/logov. Gorin Je bil obsojen na šest let zapora in plačitev IHHtfJO v jenu-i ur ju. ko je bil spoznan xa krlve-L» i ga tpionaze. Rusija obljubila v m v» i* pomoč I ur ci ji Saracoglu konferiral z jugoslovanskim poslanikom Ankara. Turčija. 24. mnrea. — Diplomatični krogi so izjavili, du Ije sovjetska Rusija zagotovila Turčijo, da ji bo nudil« pomoč v orožju in bojnem materialu, cp se bo zapletla v vojno z Nem-čmjj>. Hitlerjeve čete se .nuhaju-jo ob turški meji. Ti dulje pru-vijo, da boNtu Turčija in Kusija ponovno naglasili trdnost sklenjene pogodbe prijateljstva in ne«gP«eivnoati. Sovjeti so nedavno okrcali Bolgarijo, ker Je dovolila nemškim četam vstop na svoje osom* Ije. Ukor se Je glasil, da_^ovje-ti ne odobravajo stališča sofij-Kc vlade. Turški časopisi, ki izražajo mnenje vlade, so ponovno naglasih, da sc bo Turčija še nadalje upirala pritisku in agresiji osiš-ča RirmBerlin. Dežela ne bo nikdar potisnjenu v "nov red", ki ga snuje oslšče v Evropi, s političnim In vojaškim pritiskom. Turčljn ostane lojalna zaveznica Velike Britanije In Grilje. Zunanji minister Sukru Sara-coglu Je imel dolgo konferenecj z jugoslovanskim poslanikom. Predmet razgovorov ni bil objavljen, toda namignjeno je bilt^ da bo Turčija pomagala J\0* klaviji, če se slednja ne l^ft-i-družila osišču. delsvcev zaradi unijsklh nosti. . ▼ James F. Dewey, član spravnega biroja f<'d(>ralneuu \ delavskega depaitmenla, je istočasno naznanil, du so m> pokazala znamenju glede mirne izravnave sporu med avl no unijo it s Ford Motor Co. Unija ju neduvno /a* pretila z oklicem stnvke v treh tovurnuh te kompanije, če bo vztrujulu na svojem stullšču in se upirula pogajanju glede sklenitve pogodbe. - Jugoslovanski voditelji se sestali z diktatorjem Hitlerjem na Dunaju! ~ (Nadaljevanje s 1. strani.) leku bombardiranja obrežju. Bombe no 'poškodovule nrrnški vojaški transport pri Br«stu, V lutkah nad Anglijo so angleški letalci sestrelili tri nemške bombnike, ostale pu pognali nazaj. Po več tednih so nemški težki topovi na francoskem ozemlju spet bruhali krogle v presledkih nu Dover na drugi struni Roka vsli«ga preliva, Berlin, 24. marcu,—Tu so priznali, du so ungleški letalci metali sinoči bomb» na to mesto, ki pa niso povzročile |>osebue škode. Nekaj civilistov je bilo ubitih in runjenih. Ob tednu (Nsdslj«vanj«Ja, strsnl.) krinko ''očtšgrtj«" za tem, da onemogoči stavke, še bolj pa or-guniztianj* ' neorganiziranih delavcev, Pur takih osnutkov, sicer ne tako drastičnih, Je bilo Vloženih tudi v illinoiskl leglsla-turi. - - S tem V zvezi naj omenim še skehski unlonlzem ADF, ki Je zadnje dni pokazal glavo v novi obliki v tekoči NtavHi pri International Harveater Co. v Chicagu in tudi v lndianl. Kot znano, Je «vezni delavski t>dbor po dveh letih zavlačevanju končno odredil razpust kompanljskih u-nij pri tej družbi — v |>eli)t ali šestih tovurnuh. To je storil po izbruhu stavke. In kuj Je storila ADF? Rasen prvih let svojegu obstoja, so vsu ta dolga letu —- pol stoletja ni zanimala zu organiziranj« delavcev pri "MeCormicku". Zdaj, po razpustu kompanljskih unij in v štrajku unije CIO pa so ae čez noč pojavili na pozorišču orguntruturj! ADF in prevzeli kompanijske-unije, katerim je federacija takoj izdala indiisfrij-a/cr čurterje, Kot sedaj izgleda, bo ADF na-'stopila s temi novnpečenlml u-j nljami v odprti vlogi štrajko-lomca. Ko to pišem, se po vaeh znamenjih kuha v Chicagu in tudi v Rlchmondu, Ind., ena najt umazanejših potez v vsej zgodo*-vini ameriškega unionizmu, ki se lahko izcimi tudi v musakiu Po vaeh znamenjih se je družba odločila /a /.drobitev do sedaj 100'i in mirne stavke s pomočjo policije in novo|>ečeue skebake unije ADF. Ves, s pomočjo- iste chikaške policije, ki Je na povelje korum-pirane • Kelly-Nusheve msšine masakrirala jeklarske duvkurje v So. Chicsgu I. 1937. Ironij «j vseli ironij pu je v tem, da so isti IMilitičm (komunistični) in linijski elementi, ki so pred petimi leti valili v So Chicagu jeklarsko stavko in ki sedaj vodijo stavko pri International Harves 1er, odeli Kelly^Nashevo mašino v "riewdeaiski" plašč in pli zadnjih občinskih volitvah ugitirall im njene kandidate Kellyjeva NI ZA MLADA DEKLETA . . . George Sundova je začela svojo literarno kariero, ko Je bila še mlado dekle. V eni svojih prvih knjig je precej obširno opisovala ljubezen mladega moškega. Neki prijatelj njene .družine je prlneael to knjigo pisuteljiČI,» ni materi. "Imenltva zadeva", je dejal, toda za mlade dame nt," Tedaj Je stopilu pisateljica v , J»m J* "^«J vnaprej sobo Pogladala Je na mUo in j obljubila nagrado a — |»endteki, Malo Je solzavkaiul in puškami Kdaj se knjigo. , bodo delavci s|»nn letoval I in o-zardela: j bi mil hrbet tistim, ki jlii vodijo , . toda v unljako in politično skebanje? tam opazila svoje delo. zardela in |joproaila /m Tudi njena tnali je "Ne, drago dete, opt to»!I ta knjiga L* ni zu tebe Narava In lehnlka • "Torej draga sestriea, kako ti Je kaj všeč moja zaročenka?" "Krasna ie, rea ti ne bo delala sramote. (Jri kakor m na, prelepi kodiasti iaaje, cuts |>olt, /obje, ti so pa nMijstr nkl izdelek moderne tehnike » . ." POCENI ORDINACIJA ^^ Skopuh je vprušal /«travnika v kavarn» "G«mipod doktor, trebuh me boli. Kakšno zdravilo Ifl vzel?" "Takoj vam bom |*jvedal," je odvrnil zdravnik. "Samo slačite se nsjproj, da vaa pregledam." FROR V ETA EMILE ZOLA (Se nadaljuje.) Delaherche je medtem skušal govoriti s štabnim zdravnikom, hoteč doseči za stotnika ugodnost, da bi prišel prej na vrsto. Bouroche je pravkar stopil v dvorano, v svojem krvavem predpasniku; široko lice, ki ga je levja griva obdajala kakor s plameni, mu je bilo vse potopljeno v znoju; in ko je hodil mimo, so voja- ' ki vstajali in ga hoteli pridržati, kajti vsak je želel priti takoj na vrsto ter dobiti pomoč in gotovost, kako da je z njim: "K meni, gospod štabni zdravnik, k meni!" Jecljajoče prošnje «o mu sledile, tipajoče roke*so se dotikale njegove obleke. On pa, ves v svojem delu, pihajoč od trudnosti, jih je razvrščal, ne meneč se za njihove prošnje. Glasno je govoril sam s seboj, štel ranjence s prstom, dajal jim številke in določal všpored: •Tale, nato ta, nato ta; ena, dve, tri; čeljust, roka, bedro," dočim je pomočnik, ki ga je spremljal, pozorno poslušal in si skušal zapomniti vse.' "Gospod štabni zdravnik," je dejal Delaher-che, "neki stotnik je tu, stotnik Beaudouin . " Bourouche ga je prekinil: "Kaj, Beaudouin je tu? . . . Ah, siromak!" Z enim samim pogledom je moral spoznati resnost rane, kajti ne da bi se sklonil in pre-iskal poškodovano nogo. je nadaljeval: DdbrorNaj mi ga priheso takoj, kakor hitro opravim operacijo, ki se ravno pripravlja." Nato se je vrnil v uto. Delaherche, ki ga ni maral pustiti, je šel za njim, boječ se, da ne bi Bouroche pozabit svoje obljube. , To pot je šlo za izluščenje neke rame po Lis-francevi metodi, ki jo imenujejo kirurgi lepo operacijo, nekaj elegantnega in urnega, za kar potrebuje operator vsega skupaj jedva štirideset sekund. Že so kloroformirali ranjenca, do-čim je strežaj zagrabil njegovo ramo z obema rokama, štiri prste pod pazduho, palec zgoraj. Bouroche, oborožen z velikim nožem, je zakli-cal; "Dvigni ga po koncu!" ter prijel za delto-des, prebodel roko, prerezal mišice, prišel nato od zadaj in z eno samo potezo odrezal sklep, da je roka padla, odrezana v treh obratih. Stre-žaj je spustil palec, da stisne ramno žilo. "Položite ga!" Bouroche se je nehote zasmejal, ko je pričel vezati žile. kajti rabil je le petintrideset sekund. Preostajalo mu je le še, da položi kos mesa čez rano nazaj-, kakor ploščato naramnico. To je bilo dobro, zaradi nevarnosti, ker more človek skozi ramne arterije izgubiti vso svojo kri v treh minutah, ne glede na to, da je vselej smrtnonevarno, držati ranjenca v kloroformni narkozi pokoncu. Delaherche v svoji mrzli grozi bi bil najrajši zbežal. A ni mu več preostajalo časa, roka je že ležala na mizi. Operirani vojak, krepak kmetski fant, ki se je zbudil iz svojega spanca, je zagledal to roko, ki jo je lazaretni pomočnik ravno hotel odnesti za grmovje. Nsglo se je ozrl j$o" svoji rami ter jo videl razrezano in krvavo. Takrat se je razsrdil in zdivjal. "Ah, strela božja! To je bedarija, kar ste mi napravili!" Bouroche, ki je bil utrujen, najprej ni odgovoril; nato pa je dejal z dobrodušnim obrazom: "Fant, storila sem po najboljši moči; nisem maral, da te vzame zlodej . . Sicer sem te pa prej povprašal, in ti si rekel da!" "Jaz sem rekel da, jaz sem rekel da?! Kaj pa sem vedel?" A kmalu ga je jeza minila in pričel je pretakati gorke solze, "Kaj hudiča naj zdaj počnem!" Nesli so ga nazaj na slamo ter krepko umili ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 Preložil VLADIMIR LEVSTIK voščeno platno in mizi; in vedra z rdečo vodo, ki so jih zopet potokoma zlili po trati, so čisto okrvavila belo marjetično gredo. Takrat pa se je Delaherche začudil, da še vedno sliši topove. Čemu ne umolknejo? Rozin namiznik je moral zdaj že vendar vihrati na trdnjavi! A zdelo se je narobe, da prihaja ogenj pruskih baterij čimdalje hujši. To je bil trušč, da drug ni slišal drugega, tresenje, ki je delalo, da so tudi manj nervozni ljudje v naraščajočem strahu drhteli od glave do nog. In tudi operatorjem in operirancem niso mogli hasniti ti sunki, ki so trgali človeku srce. Ves lazaret je bil že pretresen od njih in vročično, do obupa razburjen. "Saj je bilo že končano; kaj vendar imajo, da ne odnehajo?" je vzkliknil Delaherche, ki se je vsako minuto nadejal, da začuje zadnji strel. Nato, ko se je vrnil k Bouroche-u, da ga opomni na stotnika, je bil presenečen, ko ga je zagledal na tleh r na trebuhu je ležal na snopu slame in pomakal obedve do rame razgaljeni -roki v dvoje veder z ledeno vodo. Štabni zdravnik, čigar duševna in telesna moč je bila pri kraju, se je krepčal, poražen od žalosti in neizrekljive trudnosti, v eni tistih minut obupne borbe, ko se čuti vsak praktik onemoglega. In ta je imel vendar krepko naturo, trdo kožo in stanovitno srce. Toda tudi njega je bilo zagrabilo vprašanje: "Čemu vse to?" Čuvstvo, da nikdar ne bo z vsem gotov in da ne more storiti vsega, u* j« mahoma udarilo z mrtvilom. Čemu, ko bo pa smrt vseeno močnejša! Dva pomočnika sta na nosilkah prinesla stotnika Beaudouina. "Gospod štabni Zdravnik," si je dovolil reči Delsherche, "tukaj je stotnik." Bouroche je odprl oči, potegnil roke iz veder, stresel jih ter jih obrisal na slami. Nato se je oprl na koleni in dejal: "Ah da! Hudiča! Drugi . . . Seveda, res, dan fe ni končan." Pokrepčan je vstal in stresel svojo levjo glavo z rdečeplavimi lasmi. Navada in zapovedujoča dolžnost službe sta mu bila dala nove moči. . Gilberta in gospa Delaherche sta bili prišli za nosilkami; ostali sta nekaj korakov dalje, ko so položili stotnika na mizo, pokrito z voščenim platnom. "Prav tako! Nad desnim gležnjem Je," je dejal Bouroche, ki je mnogo govoril, da bi raz-tresel ranjenca. "Ni slabo, na tem kraju. Takšne rame se rade popravijo . . . Poglejmo si to.f' Ali omotica, v kateri je ležal Beaudouin, mU je budila vidne skrbi. Pogledal je zasilno obvezo, navadno obvezo, ki je bila ovita in z ba-jonetno nožnico pritrjena nad hlačami. In med zobmi je mrmral in spraševal, kdo je bil tisti nepridiprav, ki je tako packal. Nato je mahoma umolknil. Prišlo mu Je bilo na um: gotovo se je zgodilo med vožnjo v kočiji, prenapolnjeni z ranjenci, da je obveza odjenjala in zdrknila z mesta ter mu ni več držala rane, kar je povzročilo obilno krvavenje. Bouroche se je srdito zadri nad lazaretnim pomočnikom, ki mu je pomagal: "Tak režite brž, neroda!" Pomočnik je prerezal hlače in spodnje hlače, nato še čevelj in nogavico. Pokazala se j? noga, nato stopalo v bledi nagoti, s krvavimi lisami. In nad gležnjem je bila strašna luknja, v katero je bil drobec granate potegnil cunjo rdečega sukna. Kup razmesarjenega mesa, mišična kepa. je stopal iz rane kakor kašnata mass. (Dalje prihodnjič) šem strmela s trfc^ zidja na šumeče vek nedogled se je 4irila pokrajina in nasadi datljev, limon ui «» raztezali pod okrilji pogledi sva objem* JU mesečino oblito premišljevala, kako gi dan sprejela tam Ji Slika kaže generator sa drobitev atomov, ki ga gradi neko podjetje v South Bendu. Ind. Skozi Dardanele v Smirno Anton &emrl Sirena "Klsil-Paše", malega parobroda turške obalne plovbe, je z rezkim žvižgom naznanila odhod. Jata galebov je prestrašeno zaprhutala, nad jambori in m.* dvignila proti lufrizontu. Množica je še dolgo s pozdravi spre-mljevala odhajajočo ladjo. Nisem se tinel z nikomer poslovi-ti, nemo M*m zrl s palube preko bospoinkc gladine na stoke mi-narete Aye Softve, ki je veličastno kruljevalu nad Carigradom, blesteča se v zlatih hirkih jutranjega »on en "Piovemo," mi je pokimal tOf varil in /astimel na azijsko obali», kjer se je smfiteatralično dvigalo dokaj veliko mesto Usku-dor. ki tvori na drugem bregu tt<>H|>oia carigrajsko predmestje Po četrtumi vožnji smo zavjli mimo svetilnika legendarnega »tolpa Ki* Kale (Deviški stolp), in izstopila sva v pr istanisču II-skudotja V dobre pol ur«* sva hi tx*>.no ogledala mesto Sptem-I jeva let nama je« bil nov rojak doma nrkjf i/ Litije, ki je t>ilj slurbeno na potu v turško prestolnico Ankaro Po vrhki*ti Uskiuior ne /a<»*ta)a ra Ljub*' Ijano Pozidan je |to bregovih Hurgburluja, s katerega je hfcz-i ilvomno najicj» i jn^led na Ca-j rigrad in vso okolico, daleč tja do preliva. Bospora v Črno morje. Ob obali, tik do mesteca Haidar-Paše, izhodišča Anatol-ske železnice, se razprostira 0-gromno pokopališče, ki ga prištevajo med najznamenitejša in največja v Orientu. Med gozdovi cipres in platan se vijejo ljubke stezice, po katerih venomer šeta množica tzprehajalcev. Tu in tam stoje meti marmornatimi nagrobniki delavnice kamnosekov, ki z izredno spretnostjo klešejo v marmor dolge napise Sredi te mračne tišine obiskovalca neprijetno dime silen nered; nagrobniki, okrašeni s turbani, lefce prevrnjeni kakor po viharju razdejan gozd. * Žalostno jr to zadnie počivališče muslimanov, zato smo mu obr ntli hrbet ter stopili proti prista nišču. da odplujemo dalje proti Prinčevškim otokom Htijuk-arfa Otok se lahko v resnici imenuje biser M ar merskega morja. S svojim bujnim rastlinstvom in .cvrtočimi tiva dami privablja tujce Tu je iz stopilo nekaj Ictovtščarjev; v trenutku jih je obkolila tolpa iz vošekov In napolnita ves prostor s kočijami Zavidali smo izletnikom. kljub temu da so bili ob-kiüjent s kričačl. saj jih bo dlv-ni otok~79ttkodoval s svojo krasto /ji te prve nepilltke, Ladja je spet zarezala globoko i ji azilu v Mladino Marmarskega morja in.ud otoka sta ostala le kralj Kserks bičati z verigami, ko je tod peljal svojo vojsko. Tu čez je plaval legendarni junak Leander, kolje obiskoval svojo ljubico Hero; razvaline mesta, kateremu je dala ime, se če vidijo na azijskem obrežju. Preliv je Vnalu prešel v najožji del. Na evropski strani v skalo vsekana jama Hekubina, a na azijski čepi v senci stoletnih platan trdnjavsko mestece Dža-nak-kalesi. &e pred nedavnim je bil tu sedež dardanelskega poveljstva, zdaj je trdnjava opuščena. Pred nami vstajajo mogočne utrdbe. Večji del obale je pozidan in na najmodernejši način utrjefi. Izmed starejših u-trdb so odjtale oborožene samo še Sultani r*- hisar in Kilijabor in nekaj Manjših trdnjavic, kajti novejše fo jim vzele svojo vrednost, ko *o tako močno zavarovane injt najmodernejšimi topo-ne, da je po mnenju strokovnjakov izklju-koli predor skozi Dar-Za nami sta spolzeli za-ijavi, Sedi-il-bar na de-um-kale na levi strani, nato se je odprla neiz-gladina Egejskega morja, padu so sekali zelenkasto 10 temni obrisi otoka Im-za katerim se je spuščalo v zaton, da je bajno žarel jen z zlatom poslednjih , Imbros je poleg Tenedo-a turška posest sredozem-otokov. je spustila svoj črni plašč valovi, ko smo neslišno dr-ob obali trojanske pokraji-Mesec je s svojim bledim m posrebrnil svetlikajočo se ino reke Menderesa, ki tu iz-svoje valove v Egejsko mor-Ob toku reke se je blestelo mesečini nekaj stebrov in poslednjih razpadajočih ostankov zgodovinskega mesta Iliona. Spomnil sem se slavne Homerje-ve pesnitve o Odiseju, njegovih ilvijačah in obleganja Troje. Iz misli me je zdramil debeli turški trgovec iz Izmira. S tolsto roko mi je pokazal na obrežje, ¡kjer so se dvigali v nebo visoki griči: "Tam spi Ahilej in o-stali trojanski junaki." Svoje zanimivo pripovedovanje mi je u-temeljeval z zgodovinskimi podatki, da sem se čudil njegovi izobraženosti. Ladijski zvonec je prekinil najin razgovor; vabil nas jre v jedilnico k večerji. Drugo jutro me je prebudilo toplo sonce. T Skozi okence ka-jute so se vsipali jutrnji žarki in božali s svetlimi prameni po malem prostoru, kar mi je zagotavljalo, da je zunaj lepo, spokojno jutro. Jadrno sem se oblekel in se povzpel na palubo. Morje se je lesketalo v ažurni modrini in se širilo daleč tja proti za padu, kjer so se risali medli obrisi samotnih, izmed gladine kipečih grških otokov. Brod je lahkotno drsel ob azijski obali, odkoder je lahno vel vetrič in mi hladil razgreto lice. Z obrežja Sp se nasmihale prijazne vasice, čepeče v senci cipres in platan. Pokrajina je kazala vedno lepšo sliko. V presledkih se je zdaj pa zdaj prikazovala sredi vinogradov in oljčnih nasadov razkošna vila, ki je zrcalilq svojo belino v mirni površini "morja. Po bregovih so se pasle črede ovac, vedno pogostejše so se prikazovali obsežni nasadi na rodovitni obmorski pokrajini. Končno smo vendar v zgodnji popoldanski u-ri ugledali v daljavi po bregovih terasasto razpeto mesto Izmir (Smyrna). V velikem, dokaj moderno opremljenem pristanišču smo se vsidrali. Napotila sva se v mesto v spremstvu slovenskega sopotnika, da si poiščemo kako ceneno prenočišče. Izmir je največje turško mesto v Aziji in obenem glavno trgovsko izvozno pristanišče ter šteje blizu 160,000 prebivalcev, je odlična luka, znana po izvozu rozin, sadja, vina, volne, tobaka, olja in opija. Vzpenja se kakor večina turških mest amfiteatra-lično po visokem hribu, vrh katerega se raztega velika, že razpadajoča trdnjava. D^sno nad pristaniščem je evropski del s dva kipeča griča vrh katerih sta se belila prastara grška samostana. Vožnja je bila izredno prijetna, kljub pekočemu soncu, ki je ko za stavo pripekalo na našo potujočo družbo. Zleknili smo se pod ogromnim pisanim sončnikom, kjer smo si krajšali čas z igranjem raznih orientalskih iger, pri katerih nama je bil slovenski rojak najboljši svetovalec in tolmač. Zgodaj popoldne smo srečali skupino utrjenih otokov, na kar se jf morje kmalu pričelo zoževati ter končno prefilo pri mestu Gelibolu (Gallipoli) v ožino Dardanel. Gelibolu ali Gallipoli je starodavno utrjeno mesto, kjer Orient prevladuje s svojo pestro slikovitostjo. V pristanišču je stala skupina vojnih ladij, s katerih je donela razkošna orientalska glasba Ko je kapetan opravil svoje formalnosti, da je najavil o» blastem prehod ladje skozi Dardanele, smo zapustili luko. Mimo nas sta polzela skalna bregova v svoji sivi enoličnosti. Na e-vropskt strani sega visoka gorata obala celo prav do preliva, kjer se'strmo vtaplja v globino. Iz redftega zelenja je včaaih za-strmela mogočna utrdba, drugače se pa vsa okolica ni dosti iz* premtnjala Morski tok je izdat-i no pripomogel, da snu» s povečano hitrostjo brzeli dalje Zami-I II Jen o sem tri s krova v valove,; ki so udarjali ob ladijski kljun, j Nekdaj v sivi \lavmni jih jc dal' MAJSKI GLAS Je revija« ki Jo lsdaja PROLETAREC a aprila vsako leto. it IMA NAD 80 STRANI RAZPRAV, ČLANKOV. POVESTI IN RAZNEGA DRUGEGA GRADIVA. it TISKA JO TISKARNA 8 N P J. it Posamesna številka stane 2Sc it Za večja naročila popust. s Društvom ln klubom priporočamo, naj to revijo neroče ln Jo širijo med ljudatvo. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 tO. LAWNDALE AVE. CHICAGO. ILL. širokimi ulicami in krasnimi ka-menitimi poslopji, ki se s svojo belino očitno odražajo, od nesnažnega nasproti stoječega turškega okraja. Pod trdnjavo se beli jo marmornati nagrobniki, skrivajoči se v senci oljk in cipres velikega pokopališča*; vsa ta pestra slika tvori zares orientalsko idilo. Vzpenjali smo se po ozkih m mračnih ulicah turške četrti. Končno smo prispeli skozi labirint med zadnjimi pol lesenimi hišami na razsežni bazar Neizmerna količina blaga, nakopičena iz vseh delov Orienta, prekaša celo Veliki Bazar Carigradu. Nakupili smo nekaj znanih izmirskih smokev in datljev ter vstopili v prvi han kjer smo si najeli sobico. Še pozno zvečer sva s tovari- sreča, samotna m nja Male Azije. ~ Obleka prim*^ Mati: "Mladenič ki*'' njič sukal okrog tebe,¿I všec, čeprav je skromen Um! vabila sem ga nocoj Bil je videti nekoliko v 3 najbrže zaradi obleke K<3 mu torej, da labko prji svoji delovni obleki." - 1 "Joj, mama. Zvonko dar plavalni učitelj * SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaj» svoje publikacije il posebno list ProsreUaJ ter potrebno agitacija ■ drudtev in članstva in a a gando svojih idej. N&J ne za propagando dr*jfc| pornih organizacij. Vi^ ganizacija ima običaj« | glasilo. Torej agitatorji in naznanila drugih pij organizacij in njih se ne pošiljajo listo h drift* tu Prad "rr<„|j SLUŽBO ŽELJ Slovenka srednje staraj službo za domača hišna ■ la. Najrajše pri Slovenci, slov dobite pri upri^ Prosvete. "Služkinja", 2fl Lavvndale Ave., Chicagil Iš ff^frrrrrr*frrrfrrffri»«ii^i TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA t tishffsko obrt «padajoči deh < ff U ......................................*++»*> j Hoste.......•n>>»■>..<••..<<..••>.. Ärtavs Nev nsrWalk..................