MMKETa RESSLOM CIVETTE UDBIMK MESECA «scJ LLLiilVLL^ ^LlULVL^^U Li/ilUUiZL Lld^LLUL KAZALO 1 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 1997, LETNIK XXXVI, CENA 280 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541 telefon: 061/213-733 (uredništvo, naročniški oddelek), faks: 061/218-246, elektronska pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 280 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Celoletna naročnina za tujino znaša 5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD) Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Stanislav Oražem Obdelava barvnih fotografij: Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-349/97 z dne 6. 3. 1997. Prispevkov objavljenih v reviji TIM ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel je svojo zamisel prvič preizkusil na jadrnici s parnim pogonom Civetta leta 1829 v Tržaškem zalivu. / ' Vvs Foto: Jože Ouden KAZALO 2 2 3 4 5 UREDNIKOV PREDAL 6. SREČANJE MODELARJEV ŠKOFJA LOKA '97. POKAL KRANJA 4. POKAL BLEDA-F3J TIMOV PORTRET 6 AEROVLEK 8 MAKETA RESSLOVE CIVETTE. 9 PRITRDITEV ŠARNIRJEV ZA POMIK KRMIL 1 0 "VAJA" - POLMAKETA JADRALNEGA LETALA 1 1 MODELARSKO DRUŠTVO BELA KRAJINA 1 2 SKRIVNOSTI BATNEGA LANSERJA. 14 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (40. DEL) LITERATURA IN DOKUMENTACIJA (1. DEL) 1 6 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO NALEPKE ZA MAKETE LETAL ZRAČNIH SIL NDH 25 TRUE DETAILS: "HITRI OKVIRJI" 26 NOVE BATERIJE . 27 NOVOSTI NA MODELARSKEM TRGU 2 8 PRENOSNA SVETILKA SNAKELIGHT 29 SVETLOBNI EFEKTI (1. DEL) DIGITALNI STROBOSKOP 3 1 KITARSKI MINIOJAČEVALNIK (1. DEL) 34 PREMIČNI PODSTAVEK ZA TELEVIZOR IN VIDEOREKORDER . 3 6 KAM Z ZGOŠČENKAMI? 37 ČUVAJ GLASBENIH KASET 3 8 MORSKI MOTIV NA STENI 40 UGANKARSKI KOTIČEK TTKr 1 september 1997 ffPtfootf Po i REPORTAŽA 6. srečanje modelarjev Loka '97 OTOKAR HLUCHY V zadnji dvojni številki sem med dru¬ gim omenil, da se v naslednjem letniku Tima obeta nekaj novosti, ki smo jih hoteli ohraniti kot skrivnost. Obljuba dela dolg in pred vami je prva številka z nekoliko spremenjeno, posodobljeno zunanjo podobo. Drugačna je že na¬ slovnica z novim logotipom ter najavo izdelka meseca. Glavno presenečenje, na katero ste medtem gotovo že nale¬ teli, ko ste na hitro prelistali revijo, pa se skriva v notranjosti. Kar nekaj strani v reviji se je obarvalo, končno je bil za to že skrajni čas. Začetek se bo morda komu zdel skromen, vendar barve so tu in z njimi se odpirajo nove možnosti za pripravo privlačnejših prispevkov, predvsem pa bogateje ilustriranih, na- zornejših tehničnih dokumentacij, ki se jih bodo gotovo^ razveselili graditelji različnih maket. Čeprav so se s tem po¬ večali stroški priprave in tiska, se je cena revije zvišala le za 20 tolarjev, kar za zveste bralce gotovo ne bo pre¬ velik izdatek. Vsebina bo letos bogatejša za nekaj načrtov ladij, ki so jih bralci že močno pogrešali. Začenjamo s Civetto, jadrni¬ co na parni pogon, na kateri je Josef Ressel prvič uspešno preizkusil ladijski vijak. Čeprav je bil češkega rodu, si ga nekoliko lastimo tudi Slovenci, saj je dolgo služboval v naših krajih, Civet- ta pa je med zgodovinskim poskusom zaplula po vodah Tržaškega zaliva. Za poverjenike in posameznike, ki so že doslej sodelovali v Timovi akciji zbiranja naročnikov revije, velja, da se ta nadaljuje tudi v novem šolskem letu. Nagrade bodo seveda enako privlač¬ ne, kot so bile doslej. Vse, ki so radi prisluhnili mojim raz¬ mišljanjem v Urednikovem predalu, ob¬ veščam, da se bo rubrika poslej pojav¬ ljala v reviji občasno, kar pa ne pome¬ ni, da ne bom dostopen za vaše pri¬ pombe in predloge. Vaša pisma pa tudi fotografije in strokovni prispevki bodo vselej dobrodošli. Zato nam le pi¬ šite, predvsem pa spremljajte revijo in bodite z njeno pomočjo še naprej čim¬ bolj ustvarjalni. Jože Cuder), urednik Johann Ogris je nastopil z dvema maketama letal: etrich taube, na sliki (razpetina 2200 mm, 4-taktni motor O. S. max 8 cm 3 , masa 2,9 kg) in blackburn. Urednikov predal V nedeljo, L junija, je bilo na strelišču Crngrob pri Škofji Loki že 6. srečanje modelarjev za veliko modelarsko nagra¬ do Loke, ki ga je organiziralo Modelar¬ sko društvo Cuk iz Škofje Loke. Na sre¬ čanju, ki je imelo tudi tekmovalni značaj, se je zbralo več kot trideset modelarjev. Za veliko nagrado Loka '97 se je pote¬ govalo 1 0 nastopajočih, preostali letalski modelarji in raketarji pa so sodelovali zunaj konkurence. Prikazali so svoje spretnosti, znanje in dejavnost ter z atrak¬ tivnim programom popestrili vse bolj od¬ mevno modelarsko prireditev. Program srečanja so obogatili tudi pi¬ loti z motornimi zmaji, še posebne pozor¬ nosti številnega občinstva pa je bilo de¬ ležno atraktivno letenje vojaškega letala pilatus PC-9, tokrat že v maskirnih barvah slovenskega vojnega letalstva. Tekmovalni del programa je na podla¬ gi meril, ki jih je pripravil organizator, ocenjevala tričlanska tekmovalna komisi¬ ja (B. Perpar, R. Zupančič, O. Hluchy). Sodniška trojka je za izvirnost programa ter kakovost in zahtevnost izdelave mo¬ dela največ točk dodelila Johannu Ogri¬ su, modelarju iz avstrijske Koroške, drugi je bil lanski zmagovalec Toni Bitenc iz Domžal, tretji pa Uroš Lenič iz Ljubljane. Bogo Štempihar s prototipom makete letala DV 20 katana, ki ga v logaškem MIBU izdelujejo za firmo Graupner, Za letošnje srečanje lahko trdimo, da je uspelo v vseh pogledih, ogledalo pa si ga je tudi rekordno število obiskovalcev. Zasluga za to gre vsem udeležencem, predvsem pa organizatorju, ki je še enkrat poskrbel za popularizacijo mode¬ larske dejavnosti v Šloveniji. 2 september 1997 ITTUT 1 REPORTAŽA Dr. Rafael Cajhen se je predstavil z maketo letala svviss trainer. Model ima razpetino kril 3400 mm, tehta 13,5 kg, poganja pa ga motor Titan ZG 62 cm 3 . Maketo letala PG7 z razpetino kril 2500 mm in maso 16 kg je Rado Bertoki gradil cela tri leta. Vanjo je vgradil motor Atlas 45 cm 3 . Maketo letala dalotel z razpetino kril 2500 mm, motorjem 38 cm 3 in maso 9 kg je v samogradnji izdelal Rado Bertoki. Trije najboljši: Toni Bitenc, Johann Ogris in Uroš Lenič retog i Pokal Kranja Močan jugozahodni veter je vplival na Uvrstitev za DP po rezultatu iz predtek- zaključni del tekmovanja, zato so bili tudi movanja: rezultati nekoliko slabši. V finalni del se OTOKAR HLUCHY V nedeljo, 17. maja, je na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah po¬ tekalo tekmovanje letalskih modelarjev za pokal Kranja v kategoriji jadralnih modelov F3J. Po daljšem času je bila udeležba tekmovalcev le nekoliko večja, saj je nastopilo 20 tekmovalcev iz 9 klubov LZS. Spodbudno je, da so se pojavili novi tekmovalci iz Ljutomera, Maribora, Nove Gorice in Tolmina, raz¬ veseljuje pa tudi vrnitev celotne ekipe Slovenjgradčanov. Rezultati kandidatov za državno reprezentanco, ki so se pri¬ pravljali za nastop na EP, razen Filipa Novaka, so bili pod pričakovanimi. V tretjem krogu je prišlo do neljubega dogodka. V zraku sta trčila dva modela - Korpičev in Glavičev. Zaradi hujše po¬ škodbe na modelu je bil Korpič ob točke in na koncu nekoliko slabše uvrščen. je uvrstilo 9 najboljših iz predtekmova¬ nja, nazadnje pa so se na najvišja mesta zavihteli: Gregor Zajec, MD Zadobrova, Filip Novak, AK Kranj, in Jože Knap, AK Slovenj Gradec. 1. Filip Novak AK Kranj 4825 100% 2. Rado Gravnar AK N. Gorica 4772 98,9 % 3. Gregor Zajec MD Zadobrova 4680 96,9% 4. Damjan Korpič AK M. Sobota 4660 96,5 % 5. Jože Knap AK S. Gradec 4635 96,0% TD! 1 september 1997 3 REPORTAŽA 4. pokal Bleda - F3J Lesce, 14.-15. junij 1997 OTOKAR HLUCHY Prizadevanja kranjskih modelarjev so že četrtič obrodila sadove. Organizirali so mednarodno FAI-tekmovanje radijsko vodenih letalskih modelov kategorije F3J, ki je letos prvič uvrščena tudi v evropsko ligo. Tekmovanja na športnem letališču v Lescah se je udeležilo doslej rekordno število tekmovalcev - 65 iz 6 držav. Vremenske razmere so bile dokaj ugodne. Med samim potekom tekmova¬ nja pa žal ni šlo brez zapletov. Tekmo¬ valna komisija je namreč diskvalificirala dva tekmovalca, enega zaradi nevarne- boljši trije pa za nagrado še panoramski polet s športnim letalom. Ce analiziramo tekmovanje, lahko ugo¬ tovimo, da je lepo uspelo, ne moremo pa biti zadovoljni z nekoliko slabšimi uvrstit¬ vami naših tekmovalcev. Predtekmovanje je potekalo v skupinah po 8 tekmovalcev. Vsaka skupina je letela šestkrat, kar pomeni, da je bilo v predtekmovanju opravljenih 390 štartov. Na podlagi re¬ zultatov v predtekmovanju se je 12 naj¬ boljših še enkrat pomerilo v finalnem delu za lovorike tekmovanja. Filip Novak (AK Kranj) hiti na start. Edina tekmovalka med moškimi, Lucija Koštanova iz slovaške ekipe Neumorni voditelj tekme, Brane Poličar, je tudi tokrat korektno in uspeš¬ no opravil zaupano nalogo. Pripadniki slovenske voj¬ ske so pripeljali kosilo. Na pomoč je tudi letos priskočila gospa Simona iz leškega kluba. Deli zelo natančno, vsak dobi natanko pol litra. Najboljši trije: Hauptlik (2.), Pazderka (l.j in Krištof (3.) s predsed¬ nikom tekmovalne žirije Hluchyjem ga letenja nad občinstvom, drugega pa zaradi nepravočasnega menjavanja ka¬ nalov - frekvenc. Nastopilo je tudi 13 tekmovalcev iz Slovenije, vendar se je samo enemu, Gregorju Zajcu iz MD Zadobrova, uspe¬ lo uvrstiti v finale. Zasedel je 10. mesto in je kot najbolje uvrščeni slovenski tek¬ movalec prejel v ta namen predvideni pokal. Prvih pet je prejelo pokale, naj- Razvrstili pa so se takole: Organizator, kranjski aeroklub, tudi letos tekmovanja ne bi mogel izpeljati brez pomoči sponzorjev, saj je izvedba zahtevala precejšnja finančna sredstva. Tokrat so tekmovanje podprli: Občina Kranj, Sitoprint Rant d. o. o. iz Škofje Loke, Slovenska vojska, Vaško, Raču¬ nalniški inženiring iz Kranja, Kamm, Vijaki in vezani elementi iz Kranja, Mibo modeli iz Logatca,^ Sava Kranj, Juma, Strojna oprema iz Škofje Loke, Ivan Ro¬ pret, Orodjarstvo iz Kranja in Studio iz Tržiča. Vsem gre zahvala za pomoč pri izvedbi tekmovanja. september 1997 [TIG £| 1 4 PORTRET NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 96/97 PoSljite mi_kom katalogov ROCO 96/97 (314 str.) po znižani ceni 990.- SIT + poStnina. Kupnino in poštnino bom poravnal ob povzetju. IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ST. IN POŠTA GENERALNO PREDSTAVNIŠTVO MODELOV VOLLMER naročilnico pošljite na naslov: Partizanska 3-5, 2000 Maribor, tel. &. fax: (062) 211-594 TELEFON PODPIS PO IZJEMNIH CENAH IMAMO NA ZALOGI LOKOMOTIVE IN VAGONE TIMOVI OGLASI PRODAM električno rezljačo (dekupirna ža¬ ga), primerno za rezljanje vezane plošče, mehkega ali trdega lesa, aluminija in vitro- plasta znamke Proxxon za 25.000 SIT. Ima možnost nastavitve mizice pod kotom od 0-45°. Moč motorja 1 10 W/220 V. Prodam tudi oddajnik Graupner MC 16/20 z akumulatorji za 300 DEM. Miran Kos Ledinekova 7 2000 Maribor Tel.: (062) 106-000 PRODAM kompletno RV-napravo Graupner FM 6014 z vsem priborom. Ima štiri kana¬ le, vgraditi pa se da še tri. Je dobro ohran¬ jena in malo rabljena, cena po dogovoru. Robert Žgavec Budanje 3 g 5271 Vipava Tel.: (065) 645-316 UGODNO PRODAM več RV-naprav in RV- modelov. RV-naprave: Sanwa infinity PCM, 6-kanalna + 2 sprejemnika, Sanwa van- guard PCM, 6-kanalna, kompletna, Sanvva FM, 6-kanalna, kompletna, Sanwa dash saber, 2-kanalna, kompletna, Futaba 7 UHF super heli (oddajnik in sprejemnik) in Robbe starion, 4 kanalna kompletna. RV-modeli letal: suhoj 26M (epoksidni trup) z motorjem Super tigre 10 cm 3 (rabljen), suhoj 26M, Graupner, delno narejen, pred¬ viden za motor 6,5 cm 3 in P-51-D mustang znamke Top Flite z razpetino 1650 mm za motor 10-15 cm 3 . Model je še nov, v škatli, uvožen iz ZDA. Prodam še cesno 172 znamke Robbe z motorjem Magnum 4,07 cm 3 , jadralni model schampus znamke Mul- tiplex z razpetino 3400 mm (nov v original¬ ni škatli) ter še nekaj motornih in jadralnih modelov domače izdelave. Franc Božič Vrhpolje 17 5271 Vipava Tel.: (065) 65-809 PRODAM RV letalski model, maketo aerma- chi 339 z razpetino kril 1700 mm, brez motorja - cena 250 DEM. Prodam dokončan akrobatski RV-model z razpetino 1700 mm, brez motorja, brezhiben. Cena je 200 DEM. Bojan Bezjak Trubarjeva 11 c 5000 Nova Gorica Tel.: (065) 25-937 PRODAM komplet modela jadralnega letala great planeš spectra z razpetino kril 2000 mm, z elektromotorjem goldfire 550, prope¬ lerjem (navaden + sonitronics, zložljiv z re¬ zervnimi kraki) in veliko drobnarij za 18.000 SIT ter polnilnik akumulatorjev Ni-Cd (U2400) za polnjenje 1-10 celic Ni-Cd od 100-400 mAh, s temperaturnim senzorjem. Naprava prazni in polni celice. Cena skupaj z usmernikom 15 V/4 A je 19.000 SIT. Miha Holc Archinetova 9 1000 Ljubljana Tel.: 1404-502 PRODAM nov, odlično izdelan letalski mo¬ del basic 4 star, primeren za začetnike (1,5-3,5 cm 3 , razpetino kril 1500 mm). Cena 2000 DEM. Prodam RV-napravo (oddajnik-sprejemnik in en servo Graupner D-14). Cena je 150 DEM. Prodam Commodore 64, kasetnik, disket- nik, joystick, diskete in literaturo. Vse je kot novo in brezhibno, cena 150 DEM. Andrej Novak Titova 80 a 1433 Radeče Tel.: (0601) 81-599 PRODAM malo rabljen motor Enya 09-IV s prostornino 1,62 cm 3 (komplet vsebuje: motor, izpušni lonec, spiner, eliso ter sveč¬ ko Enya No. 3) in nosilec motorja z aero¬ dinamično oblikovanim rezervoarjem za gorivo ("pylon tank"). Boštjan Perdan Beleharjeva 4a 4208 Šenčur Tel.: (064) 411-389 KUPIM RV-gliser (iz ABS-a ali podobno) dol¬ žine od 80-100 cm z že vgrajenim eksplo¬ zijskim motorjem od 3,5-10 cm 3 , rezervo¬ arjem okoli 2 dl in po možnosti narejenim vodnim hlajenjem motorja. Grega Maček Pod Plevno 75 Škofja Loka Tel.: (064) 631-746 KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNEGA OGLASA r Timov portret Za Boga Štempiharja iz Logatca lahko upra¬ vičeno trdimo, da je bolj kot večina modelarjev povezan s to dejavnostjo. Za modelarstvo ga je že v rani mladosti navdušil oče. Se preden je sedel v šolske klopi, je z očetovo pomočjo iz¬ delal svoje prve najpreprostejše modele. V šoli je z zanimanjem opazoval prve poskuse izstre¬ litev raket članov takratnega logaškega kluba ARK J. A. Gagarin. Ko je bilo leta 1975 v Logatcu 2. republiško prvenstvo, je izdelal svoj prvi model rakete. Takrat je kot petošolec začel obiskovati tečaj letalskega modelarstva. Kot toliko mladih so ga najbolj navduševali radij¬ sko vodeni modeli. Prvo RV-napravo mu je "sponzoriral" stari oče. Leta 1976 se je včlanil v AK Ljubljana in pet let tekmoval v kategoriji F3B. Bogo je bil leta 1982 eden od ustano¬ viteljev Modelarsko-maketarskega kluba Loga¬ tec in hkrati izvoljen tudi za prvega predsedni¬ ka kluba. V srednji šoli se je po naključju začel resneje ukvarjati z raketnim modelarstvom. Prvo tek¬ movanje, na katerem je nastopil, je bil Pokal Ljubljane leta 1983. Vojaški rok je služil v Ljubljani, kjer je v vo¬ jašnici v Polju prevzel vodenje vojaškega kluba Bratstvo in enotnost. Sledili so nastopi na zveznih tekmovanjih po Jugoslaviji in prve os¬ vojene medalje. Leta 1985 je kot vojak orga¬ niziral republiško prvenstvo in postavil tudi prvi državni rekord v S6A. Na podlagi doseženih rezultatov v letu 1986 se je tako kot še nekaj slovenskih modelarjev uvrstil v državno repre¬ zentanco. Na SP v Beogradu (1987) je v kate¬ goriji raket za doseganje višine (Sl A) osvojil 2. mesto ter ekipni naslov svetovnega prvaka. Specializiral se je predvsem za raketoplane z mehkim krilom S4B (t. i. "race", ki so jih kmalu zatem kot panogo žal ukinili), rakete s strimer- jem S6 in prihajajoče radijsko vodene raketo¬ plane - S8. Kot eden pionirjev v tej panogi pri nas je jeseni 1987 opravil prvi let z RV-rake- toplanom v Jugoslaviji. Leto kasneje, ko so kljub nasprotovanju LZJ slovenski reprezentanti sami zastopali Jugosla¬ vijo na EP v Romuniji, je Bogo osvojil še eno srebrno medaljo v Sl A ter ekipno drugo mesto v S6A. Na SP v Kijevu leta 1990 pa je z ekipo osvojil 1. mesto v Š6A. Lani na SP v Ljubljani je bil v svojem zadnjem nastopu za slovensko reprezentanco spet povsem blizu medalje - v S8E je zasedel 4. mesto . Poleg teh največjih dosežkov je osvojil še vrsto prvih mest na pomembnejših tekmovanjih - predvsem v S8E in S6A. Trikrat je bil najboljši športnik LZJ v raketnem modelarstvu, petkrat pa najuspešnejši v ZLOS. Poleg organizacijskih obveznosti v klubu se je posvečal tudi izobra¬ ževanju mladih. Na osnovni šoli 8 talcev je deset (et vodil modelarski tečaj. Leta 1991 je začel z izdelavo prvih serijskih kompletov RV-modelov ter že leto kasneje s kolegom Miho Gromom ustanovil podjetje, ki je kmalu zatem začelo uspešno poslovno sode¬ lovati s firmo Graupner. Bogo je v svojem podjetju MIBO modeli direktor, glavni konstruktor, kot izvrsten RV-pilot pa hkrati tudi glavni preizkuševalec vseh pro¬ totipov. V_/ rEE.il 1 september 1997 5 RADIJSKO VODENJE Aerovlek BOŠTJAN PERDAN To je zaprega, kakršno poznamo v "pravem" letalstvu. Potrebujemo le ustrez¬ no močan vlečni motorni model in izur¬ jenega pilota zanj. Poleg tega morata biti modela opremljena s posebnim da¬ ljinsko vodenim mehanizmom za odklap¬ ljanje vlečne vrvi in dovolj dolga mode¬ larska steza za vzletanje. Čemu aerovlek? 1. Z aerovlekom dosežemo večje od- klopne višine kot pri štartu z vitlom ali gumo. 2. Obremenitev konstrukcije modela je manjša kot pri nadomestnih načinih viso¬ kega štarta (še posebno velika je pri štar¬ tu s pomočjo električnega vitla). 3. Opazovanje makete motornega mo¬ dela, ki vleče v zrak maketo jadralnega modela, je prav posebno doživetje. tančno vodenje modelov, da se izog¬ nemo poškodbam in nepotrebnim dodat¬ nim stroškom. Razpon jadralnih modelov, ki jih lahko vleče tak motorni model, je zelo širok, od majhnih jadralnih letal z razpetino 2 m do velikih maket z razpetino 5 ali 6 m in maso prek 10 kg. Takšne aerozaprege Vlečni model swiss trainer in maketa jadralnega letala DG 600 tik pred vzletom na modelarski stezi v Radomljah. Modela upravljata modelarja dr. Rafael in Janko Cajhen. Kako začeti? Velika maketa jadralnega modela v navezi z ustrezno veliko maketo motorne¬ ga modela gotovo ni idealna kombinaci¬ ja za začetnika, ki bi se rad prvič preiz¬ kusil v aerozapregi. Razumeti moramo, da noben začetnik ni pripravljen pripeti svojega dragocenega modela na konec vrvi in ga odvleči v nebo brez kakršnega koli znanja in izkušenj. Najbolj idealno izhodišče je jadralni model z razpetino Krilca (eleroni) sicer olajšajo vodenje modela, vendar niso nujno potrebna. Ko ste si nabrali izkušnje in samozavest z začetno kombinacijo, se lahko odločite za zahtevnejše, vendar tudi dražje pro¬ jekte. Vlečni modeli, ki jih srečamo na modelarskih srečanjih, so običajno ma¬ kete letal v merilu 1 : 4 in 1 : 3. To so večinoma makete počasi letečih letal kot so: piper cub, citabria, fly babie, tiger moth in podobna letala. Moč motorja se lahko včasih vidimo tudi na domačih mo¬ delarskih srečanjih z mednarodno ude¬ ležbo. Predelava motornega modela za uporabo v aerozapregi Spremembe na primernem motornem modelu, ki ga preuredimo za aerovlek, so majhne in preproste, da lahko vlečni model uporabljamo tudi za običajno Maketa letala tiger moth je primerna kot vlečno letalo, vendar pa si mo¬ ramo prej nabrati izkušnje s kakim preprostejšim modelom. Z aerovlekom dosežemo velike odklopne višine in dolge čase poletov jadralnih modelov. Na sliki je maketa jadralnega letala LS 8. od 2 do 3 m in vlečni model s prostorni¬ no okoli 20 cm 3 . Vlečni model mora biti sposoben leteti v dovolj širokem območju hitrosti in s primerno obremenitvijo krila. Vrsta jadralnega modela ni pomembna. Lahko je namenjeno za letenje v termiki ali pa za pobočno letenje. Preprost dvokanalni model je vse, kar potrebujete na začetku, poleg tega pa še ločen ser- vomehanizem za odklop vlečne vrvi. poveča ustrezno s povečanjem mase in konstrukcije vlečnega modela. Večinoma se uporabljajo bencinski motorji s pros¬ torninami tja do 100 cm 3 . Z uporabo takih motorjev močno zmanjšamo stroške obratovanja, saj imajo v primerjavi z ve¬ likimi motorji na žarilno svečko veliko manjšo porabo, poleg tega pa je mode¬ larsko gorivo veliko dražje od bencina. Kot vedno je tudi tu zaželeno zelo na¬ letenje, ne da bi ga morali nenehno pri¬ lagajati za določen način letenja. Naj¬ prej je treba določiti mesto pritrditve vlečne vrvi in izdelati primeren odklopni mehanizem. Pri visokokrilnem modelu je ta točka običajno na vrhu krila, približno na 2/3 globine krila. Med vzpenjanjem naj leti jadralni model nad vlečnim mo¬ delom, tako da poteka linija med mode¬ loma približno skozi težišče vlečnega mo- september 1997 |TTK'E| 1 6 RADIJSKO VODENJE Primeren par za aerovlek: močan vlečni motorni model ter eleganten jadralni model na tleh pred poletom ... dela. Piloti vlečnih modelov so namreč ugotovili, da v tem primeru sprememba položaja jadralnega modela povzroča najmanjše motnje pri vodenju vlečnega modela. Na nizkokrilnih modelih je najprimernejše pritrditveno mesto takoj za kabino modela. Tja montiramo poseben odklopni meha¬ nizem, ki ga upravljamo s pomočjo lo¬ čenega servomehanizma. Teh mehaniz¬ mov je več vrst in delujejo na principu "izginjajoče žičke" (nekaj primerov si lahko ogledate na risbah). Na vlečnem modelu lahko odklopni mehanizem tudi opustimo, vendar se moramo pri vsakem štartu prepričati, da bo jadralni model vselej odklopil vlečno vrv. Zato vsaj trikrat preverimo mehanizem tako, da povlečemo vlečno vrv in aktiviramo od¬ klopni mehanizem. Naslednja sprememba na vlečnem letalu je, da zavarujemo repne površine pred vlečno vrvjo, ki bi jih lahko po¬ škodovala. To storimo tako, da vrh smer¬ nega stabilizatorja povežemo z robovi višinskega stabilizatorja in po potrebi še z dnom modela. Za povezavo uporabi¬ mo jekleno žico, jekleno pletenico ali naj¬ lonsko vrvico. Dosti vlečnih modelov je namreč strmoglavilo, ker je jadralni mo¬ del letel nižje od vlečnega in se je vlečna vrv zapletla v krmilne površine ter jih blokirala. Spremembe na jadralnem modelu Odklopni mehanizem pritrdimo na nos modela ali podenj. Na jadralnem mo¬ delu je ta mehanizem bistvenega pome¬ na in mora vedno delovati. Pred prvim štartom v aerovleku moramo dobro "stri- mati" jadralni model in ga po možnosti preizkusiti tudi v zraku (na višino ga dvig¬ nemo z vitlom ali z gumo). Ko smo opra¬ vili nastavitve in vse še enkrat preverili, lahko začnemo z aerovlekom. Tehnika aerovleka Starti s tal so možni, tudi če jadralni model nima podvozja, toda pri prvih poletih je bolje, če jadralni model vržemo iz roke. Ta način je primeren tudi tedaj, ...ter med vzletanjem v zapregi Dva primera odklopnega mehanizma na vlečnem modelu. Zgornji je primeren za niz- kokrilne (mehanizem vgradimo takoj za kabi¬ no modela), spodnji pa za visokokrilne mo¬ dele (mehanizem vgradimo v krilo na 2/3 glo¬ bine krila). Primer vpetja vrvi v jadralnem modelu Repne površine zavarujemo tako, da z vrvico povežemo vrh smernega stabilizatorja, po potrebi pa tudi dno modela z robovi višin¬ skega stabilizatorja. kadar imamo na voljo le manjšo travnato stezo , saj lahko takrat vlečni model za vzletanje izkoristi celotno dolžino steze. Oseba, ki štarta jadralni model, mora z modelom v roki teči za vlečnim modelom, medtem ko ta pospešuje, in pustiti jadral¬ nemu modelu, da preprosto "zdrsne" iz roke. Pilota morata stati skupaj in na takem mestu, da pilot vlečnega modela vselej vidi oba modela. Vzletata vedno proti vetru, kot vzpenjanja pa naj bo velik toliko, kolikor to dopušča moč motorja vlečnega modela. Jadralni model bo ne¬ izogibno letel z večjo hitrostjo od nor¬ malne, zato se bo ta presežek hitrosti odražal v pretiranem dviganju modela. Pri tem lahko pride do nekontroliranih vibracij krmil ali krila, kar je posledica prevelike hitrosti jadralnega modela. Če bo nos modela usmerjen navzdol, bo ta povečal hitrost in stremel k temu, da prehi¬ ti vlečni model, poleg tega pa bo popusti¬ la tudi napetost vlečne vrvi. To običajno povzroči nastajanje sunkov v vrvi in mo¬ ramo takoj prekiniti z vleko, sicer lahko poškodujemo konstrukciji obeh letal. Če imamo v jadralnem modelu vgrajene zračne zavore, jih med vleko izvlečemo in s tem izenačimo hitrosti obeh letal ter zmanjšamo vzgon jadralnega modela. Pri prvih štartih ne poskušajte izvajati 360-stopinjskih zavojev, ko pa imate za seboj že nekaj štartov, lahko izvajate tudi te, vendar le v lepem vremenu! Pilota morata vedno stati skupaj, da se lahko sporazumevata o smereh zavijanja in času trajanja posameznih manevrov. Pilot vlečnega modela naj dela čim večje zavoje, med zavijanjem lahko pilot ja¬ dralnega modela z modelom zavije v na¬ sprotno smer in s tem prepreči, da bi jadralni model prezgodaj prešel v zavoi. Če se med vleko pojavijo kakršnikoli problemi, bodite previdni in takoj ločite modela, preden postanejo neobvladljivi. Z modeloma pristanite in ponovite posto¬ pek. Vsak problem, ki nastane, naj pre¬ učita oba pilota in se o njem temeljito pogovorita. S partnerjem odpravite vse težave in potem uživajte v umetnosti koor¬ diniranega letenja. Vir: M. Hockley, Hitch a lift - Silent flight, avgust/september 1995 TTKr 1 september 1997 7 PRILOGA Maketa Resslove Civette (priloga) ANTON PAVLOVČIČ Civetta je jadrnica na parni pogon, na kateri je Josef Ressel leta 1 829 preizkusil svoj izum - ladijski vijak. Tehničnih podatkov o ladji ni veliko ohranjenih, zato sem se povezal s Pomor¬ skim muzejem "Sergej Mašera" v Piranu, kjer mi je kustosinja gospa Trčonova po¬ sredovala obstoječe skice in sliko mo¬ dela, ki ga hranijo v tržaškem muzeju. Načrt bi bilo težko narisati, če sam prej ne bi izdelal modela in v praksi preizku¬ sil, ali se vse ujema. Tako sem se najprej lotil izdelave pomožnega načrta, po katerem sem izdelal vse sestavne dele. Naj takoj na začetku povem, da mo¬ del, ki sem ga izdelal, in načrt, ki ga ob¬ javljamo, ne ustreza v celoti pravi ladji, pač pa je nekoliko prirejen za lažjo izde¬ lavo oziroma poenostavljen do te mere, da gradnja ni prezahtevna tudi za začet¬ nike. Vsak spretnejši modelar si bo lahko sam izdelal posamez¬ ne detajle, kot so razni škripci, prenos krmila, vitla itd., lahko bo tudi narisal črte na palubo, za katero sem tu pred¬ videl le ravno, prepro¬ sto pobarvano površi¬ no. V vsem drugem pa sem se skušal držati merila 1 : 42, v kate¬ rem je model grajen. Tudi tu sem naletel na nekaj težav. Na origi¬ nalni skici sta podani dolžina in širina prave ladje, vendar pa se dolžina ne ujema z merami na skici. Pra¬ vilna je le širina, kar je verjetno posledica te¬ ga, da je bila kon¬ strukcija ladje najprej predvidena le za jadr¬ nico, ko so kasneje za¬ daj namestili dolg ladijski vijak, pa so nad njim podaljšali krmo. Od premca pa do ladijskega vijaka se dolžina namreč ujema z navedeno mero 17,5 m, prav tako širina 3,92 m. Vse druge mere pa sem moral preračunati iz skice, s katere sem povzel vse, kar je prikazano na načr¬ tu. Zavedati se moramo, da se je od takrat, ko je J. Ressel v Tržaškem zalivu preizkusil svoj izum, mnogo dokumen¬ tarnega gradiva že izgubilo. Kljub temu bo model, ki ga boste izde¬ lali, v glavnem imel enako podobo kot zgodovinsko plovilo izpred poldrugega stoletja in bo zanimivo pričevanje iz pio¬ nirskega obdobja, ko so se posamezniki, ki so v sebi že nosili vizijo prihodnosti, soočali s težavami in napori pri konstru¬ iranju hitrejših in zmogljivejših transport¬ nih sredstev. Eden takih je bil Josef Res¬ sel, izumitelj češkega rodu, ki je v času avstroogrske monarhije služboval tudi v Ljubljani in je že mnogo pred Civetto na Ljubljanici preizkušal prav tak ladijski vijak, le da ga je v čolnu poganjal še ročno. Kasneje, ko je kot gozdarski stro¬ kovnjak skrbel za odbiro dreves, primer¬ nih za ladjedelnico v Benetkah, pa je svoj izum končno preizkusil tudi na morju pred Trstom na ladji z motornim pogo¬ nom. Civetto so zgradili spomladi leta 1829 v tržaški ladjedelnici Panfili. Čez poletje so vanjo vgradili šestkonjski parni stroj. Na prvo uradno vožnjo pa je Civetta zaplula šele jeseni. S potniki na krovu je s hitrostjo 6 vozlov preplula pol milje, ko je počila cev za dovod pare v valja. Izdelava modela Za izdelavo modela potrebujete 3 mm debelo vezano ploščo, nekaj 5 mm debe¬ le za gredelj, balzove letvice 3x5 mm, dve okrogli paličici premera 10 mm, dve s premerom 8 mm in tri s premerom 5 mm. Ves material dobite v modelarskih proda¬ jalnah, paličice in vezano ploščo pa v trgovinah s hobi materialom ali pri kakem mizarju. Josef Ressel (1793-1857), ki je nekaj časa služboval tudi v Ljubljani, velja za izumitelja ladijskega vijaka. Gradnja se začne z izdelavo trupa. Gredelj prerišete na 5 mm debelo veza¬ no ploščo, vse druge dele pa na 3-mi- limetrsko ploščo. Pri tem bodite pozorni na potek letnic, še posebej pri palubi, da se bo lahko ukrivila po rebrih. Sledi namešča¬ nje reber v gredelj po oštevilčenem vrstnem redu. Na svoje mesto vstavite tudi oba dela, ki držita prednji v in zadnji jambor. Čez vse namestite palubo, in če se vsi deli med seboj natančno uje¬ majo, jih dobro zle¬ pite. Ogrodje trupa je tako pripravljeno za namestitev opiate. Najprimernejša je mehka balza debeline 3 mm. Sami si nare¬ žete tri milimetre širo¬ ke letvice, ki jih eno poleg druge lepite na ogrodje. Ce vam delo ne bo potekalo najbolj strokovno, ne izgubite poguma, saj s kitom iabko pokrijete vse napake. Rebra sama že nakazujejo ob¬ liko trupa, zato boste tudi slabše nameš¬ čene letvice z lahkoto obdelali v dokonč¬ no obliko. Ko končate s prekrivanjem, pri¬ lepite okvir palube, v katerega še prej na označenih mestih zvrtajte luknjice s pre¬ merom 2 mm. Tja boste vlepili koščke okroglega zobotrebca, prek katerih boste nato nalepili trak letalske vezane plošče debeline 1 mm ali pa le primeren furnir. Ladja bo tako na krmi dobila ograjo. Vsi deli, nameščeni na palubo, so ri¬ sani v normalni velikosti in jih je treba le sestaviti, med seboj zlepiti, pobrusiti in prilepiti na označeno mesto. Za dimnik september 1997 ITIM! 1 8 PRILOGA Civettin pogonski sistem: dvovaljni parni stroj, zobniški prenosni mehanizem in novost- ladijski vijak uporabite 10 mm debelo okroglo paliči¬ co, cev za dovod pare pa ponazorite z varilno žico debeline 3 mm. Na treh me¬ stih dimnik objema tanjša žica, ki je ovita še okoli kovinske paličice, na katero jo prispajkate. Del pred motorjem, na ka¬ terega je pritrjen pomožni čoln, je le zglajena ploščica, na katero narišete do¬ ge, ki so se na pravi ladji lahko snemale zaradi dostopa v ladijski trup. Pomožni čoln v celoti izdelate iz kosa debelejše balze, prav tako iz balze izdelate tudi ladijski vijak, ki ga izstružite, lahko kar na vrtalnem strojčku. Nato ga z mode¬ larskim nožem ročno izrezbarite od strani in z brušenjem natančno obdelate v obli¬ ko neskončnega navoja. Skozenj name¬ stite leseno os; to na eni strani vtaknete v gredelj, ki ga s tankim furnirjem oblepite, da ni videti odprtine, na nasprotni strani Spretnejši maketarji lahko poskusijo izdelati vijak tudi iz kovine. pa v paličico 5x5 mm zabodete buciko, na kateri se bo vijak vrtel. Vijak namestite šele potem, ko je model že prebarvan. Pred barvanjem vzdolž obeh bokov pritrdite letvice, ki na ladji služijo za zaščito bokov. Pod spodnjo letvico prile- ite ploščice, v katere namestite obročke, i jih izdelate tako, da en konec žice zvi- jete v zanko, drugega pa zabodete v trup, kar bo služilo kot okovje, na katero pridejo napete vrvi. Na enak način jih iz¬ delate tudi na jamborih. Jambore sestavite iz okroglih letvic, ta¬ ko kot je prikazano na načrtu. Ko so vsi deli pobarvani, jih prilepite na svoja me¬ sta in lahko začnete z napenjanjem vrvi. V ta namen potrebujete 30 m tanke su¬ kane ribiške najlonske vrvice, ki jo sproti režete z vročim spajkalnikom. Najbolj zamudna je izdelava vrvnih lestev, ki vodijo na jambor. Sam sem vsak "klin" najprej na eni strani privezal in nato vrvi¬ co z univerzalnim lepilom prilepil na pre¬ ostali dve vrvi ter na vsak vozel kanil le¬ pilo, da se ne bi odvezal. Pri vseh delovnih operacijah bo treba malce spretnosti, ki pa jo boste pridobili le z delom pri izdelavi modela. Izdelek je sicer statična maketa, ki pa z manjšimi posegi ter vgradnjo elektromotorja ter na¬ prave za radijsko vodenje lahko postane tudi plovni model. O tem pa več v eni naslednjih številk Tima. Na koncu se še enkrat zahvaljujem gospe Trčonovi ter Pomorskemu muzeju "Sergej Mašera" v Piranu, ki nam je od¬ stopil tehnično gradivo ter tako omogočil pripravo tega prispevka. Vsem pa, ki boste kdaj obiskali Piran, priporočam, da obiščete Pomorski muzej in si ogledate številne modele plovil naše in tuje pomorske preteklosti. Pritrditev šarnirjev za pomik krmil OTOKAR HLUCHY Modelarji poznamo več metod za pritrditev in premikanje krmil na letalskih modelih. To so krmila za smer, višino in krmila na krilih - krilca in zakrilca. Eden od načinov je pritrditev oziroma vgrad¬ nja šarnirjev v "žepke". Žepke (št. 1) izde¬ lamo iz trše, 1 do 1,5 mm debele balze. Dimenzije žepkov so odvisne od dimenzij šarnirja (št. 2.) Širina (a) naj bo za 60 % večja od širine šarnirja (b); če je npr. širi¬ na šarnirja 1 8 mm, mora biti širina žepka 30 mm. Reža, v katero potisnemo šarnir, mora natančno ustrezati debelini šarnir¬ ja. Metodo z žepki uporabljamo pred¬ vsem pri krilih in repnih površinah, ki so izdelani iz stiroporja in prekriti z bal- B TEKC 1 september 1997 9 MODELARSTVO "Vaja" - polmaketa jadralnega letala OTOKAR HLUCHY Jadralno letalo vaja (Weihe) izvira iz Nemčije. V začetku leta 1951 je začela ta jadralna letala za potrebe naših aero¬ klubov izdelovati tovarna Letov iz Ljub¬ ljane. Na njih se je izšolalo in izpopolni¬ lo svoje letalsko znanje mnogo jadralnih pilotov. Vaje so pri nas v Sloveniji letele dobrih 20 let, dokler jih niso zamenjala sodobnejša jadralna letala. Načrt za polmaketo je narisan v merilu 1 : 25 v primerjavi z normalno velikostjo jadralnega letala. Konstrukcija polmake- te, ki je predvidena za izstreljevanje z gumo, je preprosta, pa tudi gradnja ni preveč zahtevna. Izdelava polmakete Trup (1) izdelamo iz srednje trde 5 mm debele balze. V sprednjem delu, ki je ojačen z vezanim lesom (2) debeline 1 mm, vlepimo kljukico (10) iz vezanega lesa debeline 3 mm, na katero zapnemo elastiko. Na tem delu trupa ne smemo pozabiti izrezati prostora za utež. Iz balze s prerezom 5x5 mm izdelamo dve trikotni letvici (6), predvideni za pritrditev krila na trup, in ju prilepimo na trup. Proti koncu se trup (1) stanjša na debe¬ lino 2 mm. Pri oblikovanju trupa moramo paziti na nastavitvene kote višinskega repa in krila, kot so označeni na načrtu. Iz 2 mm debele lahke balze izrežemo smerni (3) in višinski rep (4) in ju prilepi¬ mo na trup (1). Na smernem repu izreže¬ mo krmilo, ki ga pritrdimo s šarnirji iz tanke aluminijaste pločevine. Krmilo po¬ trebujemo pri reglaži za nastavitev zavo¬ ja med poletom. Na izdelan trup prilepimo še ostrogo (7), ki jo izrežemo iz 1 mm debelega ve¬ zanega lesa ali celuloida. Krilo (8) izde¬ lamo iz 8 mm debele lahke balze (na načrtu je narisana leva polovica krila) ter ga natančno obrusimo v predvideni pro¬ fil. Pri oblikovanju krila si pomagamo s šablonama z načrta. Ko izdelamo obe polovici krila, ju zlepimo, da dobimo ustrezen V-lom. Nato v krilu izrežemo utor, kamor prilepimo vložek - ojačitev (9) iz 2 mm debelega vezanega lesa. Tako pripravljeno krilo prilepimo na trup (1) in vlepimo še vložek (5) iz 5 mm debele balze. Vse dele modela prebrusimo s finim brusilnim papirjem in dvakrat prelaki- ramo z redkim prozornim nitrolakom. Da bo model čim lažji, ga pustimo v naravni barvi lesa - balze. Kabino ponazorimo s svetlomodro barvo, oznake pa narišemo s tušem ali izdelamo s pomočjo letraset črk in številk. Reglaža in spuščanje modela Polmaketo na sprednjem delu trupa obtežimo s svincem, da ima položaj težišča tam, kot je označeno na načrtu. Z reglažo moramo doseči, da leti v krogih s premerom približno 20 do 25 metrov. Reglažo praviloma opravimo v brezvetr¬ ju. Pri spuščanju v vetru pa na nos trupa prilepimo še kepico plastelina. 10 september 1997 1‘TTMj 1 MODELARSTVO "VAJA" polmaketa jadralnega letala PROFIL KRILA (ŠABLONA) ( v korenu M= 1 : 1 Modelarsko društvo Bela krajina Konec lanskega leta je bilo registrirano Modelarsko društvo Bela krajina, ki ga je ustanovila skupina ljubiteljev modelarst¬ va. Dejavnost društva zajema vse zvrsti modelarstva: letalsko, avtomobilsko, la¬ dijsko in raketno. Društvo ima vzletno- pristajalno stezo blizu jame Malikovec pri Semiču, belokranjske letalske mode¬ larje pa lahko srečate skoraj vsak konec tedna tudi na belokranjskem športnem letališču v Prilozju. Predsednik društva je Mirko Ogulin, tajnik in zastopnik pa Igor Makovec. Belokranjci, mladi in starejši, ki bi se želeli včlaniti v novoustanovljeno društvo, se lahko obrnejo na naslov: Modelarsko društvo Bela krajina Semič 38 b 8333 Semič Tel./fax.: (068) 67-695 E-mail:nevenka.makovec@guest.arnes.si Na belokranjskem športnem letališču v Prilozju se vedno naselijo na spodnjem delu vzletne steze, da ne motijo drugega prometa. Na sliki so med pripravo za polet jadralnega letala na električni pogon Gonilna sila društva, tajnik Igor Makovec, s svojim matadorjem, odličnim modelom kate¬ gorije F3A, izdelanim po načrtu znanega modelarja Petra Eranga THLl 1 september 1997 11 _ _ MODELARSTVO Skrivnosti batnega lanserja VLADIMIR MINAKOV premere motorjev se jim je posrečilo raz¬ rešiti tudi problem univerzalnosti na¬ prave. Veliko časa je vzelo ugotavljanje dolži¬ ne in premera. Po preizkušanjih so prišli do zaključka, da mora biti premer cevi 2 do 4 mm večji od premera motorja, dolži¬ na pa 800 do 900 milimetrov. V tem članku se bomo podrobneje se¬ znanili s plinskodinamičnim štartnim me¬ hanizmom, ki mu pri nas pravimo batni lanser ali preprosto "piston", kakor so ga poimenovali njegovi izumitelji, ameriški raketni modelarji. V ZDA ga poznajo že dolgo, drugod po svetu pa je do mno- žičnejše uporabe prišlo šele v zadnjih desetih letih. Obstaja več inačic te naprave. V os¬ novni jo sestavlja kovinska palica (cev), ki jo zapičimo v zemljo ali pritrdimo na stojalo. Na zgornjem delu ima pritrjen bat iz kovine ali umetne mase, po ka¬ terem drsi cevka iz epoksidnega lamina¬ ta ali celo iz papirja. V njen zgornji del se tesno vstavi modelarski raketni motor, ki štrli iz modela, spodnj del pa drsi po kovinski palici. Električni vžigalnik se pritrdi v bat in prek vodnikov, ki potekajo skozi votlo palico, priključi k sistemu za izstrelitev. Ker je bila večina takih lanserjev dokaj neprikladnih za rokovanje, princip delo¬ vanja naprave temelji na učinkovitejšem izkoriščanju energije vročih plinov, ki iztekajo iz šobe motorja v zaprt prostor nad batom, kar omogoči večji pospešek takrat, ko je potisna sila motorja še majh¬ na in ne zmore premakniti modela. Tlak plinov v zaprtem prostoru prisili model, da se premika skupaj s cevjo. Na koncu pomika cevi ob batu se ta zaustavi ob ustavljaču, model premaga trenje na delu, kjer je motor vstavljen v cevko, in nadaljuje samostojni polet. Batni lanser torej omogoča doseganje večje vzletne hitrosti, kar se še posebej pozna pri tež¬ kih modelih. Kljub temu pa so opisane naprave ime¬ le preveč pomanjkljivosti, zaradi katerih so jih modelarji odklanjali, predvsem pa niso zaupali v njihovo zanesljivost. Tudi sam sem naletel na številne nevšečnosti in pomanjkljivosti. Te so: nepraktična oprema, neprikladen priklop električnega vžigalnika, nezanesljivost ustavljača (pripomočka za ustavitev mehanizma) na koncu pomika cevi in izguba energije, povezana s tem, da mora model prema¬ gati silo trenja pri vstavitvi motorja v cev, ker mora biti vstavitev tega motorja do¬ volj tesna. S pojavom razreda modelov raketo¬ planov na radijsko upravljanje S8E, ki imajo štartno maso približno 300 g, je povezan nadaljnji razvoj te vrste štartnih naprav. Posebno intenziven je bil v Rusiji. Pri uporabi navadnih modelarskih raket¬ nih motorjev na črni smodnik s totalnim impulzom 20 in 40 Ns znaša hitrost vzle¬ ta modela s štartne rampe največ 10 m/s, kar pa ne za¬ dostuje za varen štart v vsakršnih raz¬ merah. Ko so začeli razmišljati in iskati novo konstrukcijo štartne rampe, so se spomnili na že neko¬ liko pozabljeni batni lanser. V obdobju priprav na svetovno prvenstvo leta 1 987 so ruski reprezentan¬ ti konstruirali batni lanser, ki je v znatni meri odpravil po¬ manjkljivosti prejš¬ njih. Pri ustvarjanju takšne konstrukcije so sodelovali glavni trener reprezentance S. Židkov ter športni¬ ka A. Korjapin in V. Kovaljov. Za poenostavitev opreme batnega lan¬ serja z električnim vžigalnikom so upo¬ rabili standardni elek¬ trični vžigalnik (iz uporovne žice), pris- pajkan na ploščico iz steklotekstolita, ki je z obeh strani pre¬ vlečen s folijo debe¬ line 0,8-1,2 mm in ki ga v notranjosti jek¬ lene palice (cevi) stiskata lameli iz vzmet¬ nega nerjavečega jekla. Taka različica konstrukcije je omogočila skrajšanje priprave električnega vžigalnika na nekaj deset sekund. Druga pomanjkljivost, ki so jo poskusili odpraviti na tej stopnji, je bilo tesno vstavljanje motorja v cev. Pri preučevanju principa delovanja naprave so ugotovili, da za to ni potrebe, saj zadošča že, če ločimo cev od motorja s pregrado z odprtino in s tem preprečimo prihajanje iztekajočih plinov pod motor, kar smo dosegli z vmesno podlogo iz neprepust¬ nega silikona, položenega pod motor v obliki obroča. Na začetku delovanja mo¬ torja plini ne morejo priti pod motor in prihajajo v prostor naa batom. Glede na to, da je tlak plinov na pregrado večji od pritiska na površino prereza šobe motor¬ ja, se začne cev z modelom z velikim pospeškom premikati in pritiska model k njej, na koncu pomika, ko se cev ustavi, model z lahkoto izskoči iz tulca ("stroč¬ nice"), s katerim se zaključuje cev. Z uporabo nadomestnih tulcev za različne Uporaba take lansirne naprave je omo¬ gočila povsem navpični štart modela raketoplana, Kovaljovu pa osvojitev na¬ slova prvega svetovnega prvaka v kate¬ goriji S8E. Kasneje se je tudi pri tej napravi po¬ kazala vrsta pomanjkljivosti: nezanesljivo pritrjevanje cevi k jekleni palici, kar je včasih privedlo do štarta skupaj s cevjo in do poškodovanja modelov, izskok mode¬ la iz tulca pri vžigu električnega vžigalni¬ ka, premočan udarec na koncu premika cevi in vrtenje modela na napravi pod vplivom vetra. Vse te pomanjkljivosti je bilo treba od¬ praviti med pripravami na sezono 1989. Nezanesljivost pritrditve cevi k jekleni palici so odstranili z uvedbo navojnega spoja cevi z drsečim delom na spodnji strani cevi, kjer je bil zaradi priročnosti izdelan štiristranski navoj, enako tudi za pritrditev tulca za motor na zgornji del cevi. Izpadanje modela so odpravili s povečanjem prostora nad batom in na¬ tančno prilagoditvijo dolžine ploščice električnega vžigalnika. Da bi se izognili močnemu udarcu na koncu pomika cevi, 12 september 1997 |TTK£ 1 je bilo treba izkoristiti učinek bata, izde¬ lati odprtine v cevi za izhod zraka iz cevi pri startu, skozi katere izteka plin iz cevi pri njenem dviganju za bat, preostali del cevi pa na račun stiska zraka v njej učinkovito zavira, preostanek energije se nazadnje prenese na vzmet. Vrtenje mo¬ dela na napravi so odstranili z uvedbo držala kril v obliki rogovile, pritrjene na železno palico. Tako konstruiran lanser brez vsakih sprememb uporabljajo ruski modelarji še zdaj. Velike težave so imeli z izbiro mate¬ rialov za izdelavo cevi, ki mora biti lahka ter hkrati dovolj trpežna in odporna proti toploti. Na začetku so uporabljali epok- sidni laminat z različnimi trdilci, vendar se je za najbolj uspešno izkazala ter¬ mično obstojna epoksidna smola kom- paund K-300, ki zagotavlja sprejemljivo trajnost cevi. Pri uporabi navadnih epok- sidnih smol zdrži cev v najboljšem pri¬ meru dve do tri izstrelitve, zaradi česar mora modelar imeti rezervni komplet ce¬ vi. V zadnem času se je kot zelo obeta¬ ven material izkazal kevlar, čigar upora¬ ba omogoča pri enaki trdnosti kar za tret¬ jino nižjo težo cevi, s čimer se je bistveno povečala učinkovitost štartne naprave. Ker takšna naprava omogoča zaneslji¬ vo lansiranje težjih modelov s hitrostjo, ki ni manjša od 15 do 20 m/s, so se v celoti odpovedali uporabi drugačnih štartnih naprav. Uspehi z batnim lanserjem pri modelih raketoplanov so spodbudili avtorja, da je takšno napravo zasnoval tudi za majhne modele, v glavnem za višinske kategori¬ je. Prvič jo je pripravil za tekmovalno sezono leta 1988. To je bila pomanjšana kopija opisanega prototipa, s to razliko, da je bil premer cevi zmanjšan na 15 mm in spremenjena konstrukcija bata. Tudi rezultati so prišli, saj je avtorju uspelo osvojiti naslov evropskega prvaka v kate¬ goriji maket za doseganje višine S5C s svetovnim rekordom 1545 m. Kasneje so se z batnimi lanserji "oborožili" športniki tudi v drugih kategorijah modelov, mno- žičneje so jih začeli uporabljati v drugih reprezentancah, med njimi tudi slovenska. Za izdelavo posameznih sestavnih de¬ lov batnega lanserja uporabljajo nasled¬ nje materiale: za dele, označene s šte¬ vilkami 1,3, 12, 13 in 14, aluminij; za dela, označena s 5 (za velik batni lanser) in 8, nerjaveče jeklo; za dele 5 (majhen batni lanser), 7 in 9 tekstolitna palica; za lameli (št. 6) vzmetno jeklo debeline 0,5 do 0,7 mm; za vzmeti (št. 10) jeklena žica premera 1 mm za mali in 1,5 mm za veliki batni lanser; cevka temelja (št. 1 1) je iz aluminija 10x1 mm za mali in 14 do 15 x 1 mm za veliki batni lanser, še bolje pa je uporabiti cevke iz titanove zli¬ tine; za navijanje cevi pa se uporablja steklena tkanina debeline 0,06 oziroma 0,15 mm v dveh slojih. (V Rusiji podajajo oznake za tkanino z debelino in ne s ploščinsko maso. Op. ur.) Primerjava izmerjenih višin poletov modelov kategorij S3A in S6A, oprav- MODELARSTVO 015 M20x4 Sestavni deli batnega lanserja: 1. tulec za vstavljanje motorja 2. zgornji čep 3. električni vžigalnik 4. cev 5. pokrov bata 6. lameli 7. usmerjevalni čep 8. bat 9. čep pritrditve lamel 10. vzmet 11. cevka 12. spodnji čep 13. matica ustavijača 14. temeljni čep 15. napeljava 013 O LO M28x1 023,5 i -4E lO O " Bf-109G-2 iz 15,(Kroat)/JG52, ki je pripadal lovski skupini Džal poleti 1942 na ruski fronti. Iz iste enote je tudi "bela 5" Bf-109G-6. Podobne vsebine je tudi pola 48-002. Na poli 72-004 najdete oznake za še dve letali iz že omenjene enote. Bf-1 09 G-6 "črno 1 1" in Bf-109G-2 ">" sta lete¬ la poleti 1943 na ruski fronti. Pola 72-005 prinaša oznake za itali¬ janska lovca fiat G.50 bis. Prvi, "3502" je pripadal 6. skupini 1 7. jate iz Rajlovca pri Sarajevu v letu 1943, od koder je bil premeščen v Banja Luko, drugi pa "3505" iz 1. skupine, 2. jate, iz Zagreba v letu 1944. Na poli 72-006 najdemo oznake za dva francoska lovca morane saulnier MS Pilot Josip Cerkovič je 16. aprila 1945 na nemškem lovcu messerschmitt Bf-109G-10 poletel iz Sinja in prebegnil na letališče Falconara v bližini Ancone. Nalepke za maketo tega letala so na voljo na kompletih 72002 in 48001. Zasneženi francoski lovec morane saulnier MS 406 "2308" na enem od hrvaških letališč pozimi 1944-1945. Nalepke za Hellerjevo ali Ha- segawino maketo v merilu 1 : 72 so na voljo na kompletu s številko 72006. Za Hobbycraftovo maketo v merilu 1 : 48 pa nalepke najdete na kompletu 48003. 16 september 1997 THii 1 MAKETARSTVO _ True Details: "hitri okvirji" JOŽE ČUDEN 406 Cl. Prav kamuflaža in oznake na francoskih lovcih v sestavu letalskih sil NDH so dolga leta burile domišljijo ma- ketarjev širom po svetu. Nalepke PC konč¬ no ponujajo dokumentiran odgovor za dve različno kamuflirani letali, ki sta bili pobarvani z nemškimi maskirnimi barva¬ mi. Na poli so oznake za "2308" z zani¬ mivimi pegami na boku trupa in "2305". Enake vsebine je komplet 48-003. Pola 72-007 zaenkrat zaključuje ponudbo oznak z nalepkami za Bf-1 09E- 4 "rdečo 2", z zanimivo pegasto kamu¬ flažo na trupu in krilih, ki ga ponujajo že oznake Aviation USK, in Bf-109E-3 "rdeča 17" v nekoliko bolj klasični dvo¬ barvni shemi na zgornjem krilu in trupu. Enake oznake ponuja tudi komplet 48- 004. Neven Novak je izkoristil gradivo, ki nastaja v pripravi knjige dveh hrvaških avtorjev, Josipa Novaka in Daniela Frke. Slednji je dobro znan maketarski in širši letalski javnosti kot avtor mnogih člankov, redvsem pa kot izvrsten ilustrator. Sle- erno navodilo za nanos oznak je na¬ tančno izdelano in pregledno. Podatki o kamuflažah premorejo pravilne oznake nemške barvne palete RLM, poleg tega pa vedno najdete tudi oznako Federal Standard in številko Humbrolove barve. Nalepke so natisnjene v sitotiskarski teh¬ niki na izjemno tankem svetlečem nosil¬ nem filmu, ki ga je mogoče izvrstno pre¬ kriti z nanosi svetlečega laka. Ob izobilju kakovostnih maket raz¬ ličnih izvedenk messerschmitta Bf-109 so oznake firme PC grafičke usluge izziv vsem, ki želijo zgraditi makete letal, ki so letala nedaleč od našega, zdaj samo slovenskega neba. Oznake PC lahko dobite na naslovu firme, z nekaj časovne zamude pa tudi na naslovu Združenja graditeljev plas¬ tičnih maket Slovenije, c/o Mitja Ma¬ ruško, Tržaška 48, 1111 Ljubljana. TIMOVI OGLASI PRODAM nalepke za makete letal v merilu 1 : 48 iz obdobja II. svetovne vojne (Italija, Nemčiia, Japonska, RAF, USAF). Samo Štempihar Krpanova 5 1370 Logatec Tel.: (061) 741-435 KUPIM 8-motorno štiristopenjsko raketo, ma¬ keto saturn 1 b in osem električnih vžigalnikov. Jaka Zupančič Tel.: (061) 667-707 (po 15. uri) UGODNO PRODAM bencinski RV-model avta opel calibra v merilu 1:10 znamke Robbe. Zraven dam še: RV-napravo z vsemi akumulatorji in servomehanizmi, pribor za vžiganje in 2 litra goriva. Avto je zelo dobro ohranjen. Vse skupaj prodam za 300 DEM. Tomaž Križnar Ul. Antona Kodra 6 4207 Cerklje tel.: (064) 422-866 Eno večnih vprašanj pri barvanju pla¬ stične letalske makete je, kako pobarvati kovinske okvirje zasteklitve pilotske ka¬ bine. Ali naj prozorne dele zaščitimo z maskirnim sredstvom ali naj ročno pobar¬ vamo tanke ploskvice, upajoč da se bo posrečila čimbolj ravna poteza čopiča, ter kasneje popravimo morebitne napa¬ ke. Za rešitev tega problema so poskrbe¬ li pri firmi True Details z izdelkom "fast frames" - hitri, vnaprej pripravljeni okvir¬ ji, ki smo ga prvič zapazili na niirn- berškem modelarskem sejmu, kjer ga je na svojem razstavnem prostoru kot novost predstavila firma Sguadron. Gre za predhodno že izrezano tanko samolepilno prozorno folijo, prilagojeno posameznim kompletom za zasteklitev pilotskih kabin. V zavitku so priložena splošna navodila z opisom postopka za pripravo nalepke in lepljenje okvirja na kabino ter natančen prikaz namestitve na določen tip letalske makete. Tu najdemo tudi podatke o barvah notranje strani okvirja in ustrezno oznako iz Federal standarda. V vsakem zavojčku sta po dva kompleta okvirčkov. Oglejmo si na kratko, kako namestimo okvir. Najprej na folijo z zračnim čopi¬ čem nanesemo barvo notranje strani ok¬ virja. Ko je na otip suha, čeznjo nanese¬ mo še barvo zunanjosti modela. Nato s skalpelom previdno odstranimo samo¬ lepilno folijo okoli okvirčka, tako da osta¬ ne na podlagi samo še okvir. Navodilo priporoča, da okvir s pinceto previdno dvignemo z nelepljive podlage in ga potopimo v milnico, kar je potreb¬ no, da se ne nalepi na kabino, dokler ni natančno nastavljen. Vendar pazite, da se mokri deli okvirčka ne zvijejo preveč, saj jih je potem težko poravnati. Zato je morda bolje z milnico navlažiti kabino in pinceto. Navlažen okvirček previdno potegne¬ mo čez zasteklitev kabine, naravnamo po odtisnjenih linijah okvirja ter nalepko pritisnemo na podlago, da iztisnemo vo¬ do in omogočimo lepilu, da se prime na površino. Zdaj si lahko kabino ogledamo z obeh strani, saj sta lepo vidni notranja in zu¬ nanja barva okvirjev. Po izkušnjah make- tarjev, ki so že preizkusili novi izdelek, vse običajne barve dobro primejo na samolepilno folijo za okvirčke. Tudi lepilo se dobro prime na prozorno plastiko. Kako natančno so izdelki "fast frames" prilagojeni zasteklitvam kabin posamez¬ nih maket, pa bo pokazala praksa. Prvi odzivi so v glavnem ugodni. In še cena: v ZDA je za zavitek treba odšteti nekaj manj kot dva dolarja. Upajmo, da jih bo kmalu mogoče dobiti tudi pri nas. III. tekmovanje za pokal MMK Logatec v plastičnem maketarstvu za seniorje Tekmovalne discipline: Makete letal 1 : 72 Makete letal 1 : 48 Disciplina za pokal MMK Logatec 1997: Letala 1939-45: Makete letal 1 : 72 Makete letal 1 : 48 Kraj tekmovanja: Osnovna šola Tabor, Tržaška c. 150, Logatec. Datum tekmovanja: sobota, 27. septembra 1997. Prijavnina: 1000 SIT na tekmovalca. Prijave tekmovalcev: od 7.30-10.00. Pogoji: - Tekmovalec lahko v vsaki disciplini nastopi le z eno maketo. - Vsak tekmovalec mora predložiti osnovno dokumentacijo in sestavnico (načrt) iz škatle. Opomba: Pravočasna prijava bo omogočala hitrejšo razglasitev rezultatov. Predprijave in vse informacije na naslov: MMK Logatec, p. p. 17, 1370 Logatec mO’ september 1997 25 RADIJSKO VODENJE Nove baterije DR. JAN I. LOKOVŠEK Sanyo je ime firme, ki je na področju baterij pojem za robustnost in vzdrž¬ ljivost. Od časa do časa se mora za to prvenstvo tudi boriti, toda ta tekmovalnost je pravzaprav gonilna sila napredka. Ce smo v letu 1996 še prisegali na Pana- sonicove EX, so letos to RC 2000 firme Sanyo. Magična meja dveh Ah je torej presežena tudi pri navadnih celicah, ne samo pri tistih, ki jih dražje prodajajo, ker so pač izbrane, preizkušene in sorti¬ rane. Starejši modelarji se bodo še spomnili, ko smo pred približno dvajsetimi leti dobili prve uporabne modelarske baterije Ni-Cd ameriškega porekla (General Elec¬ tric), ki so imele pri enaki velikosti (sub C) natanko polovico kapacitete, kot jo ima sedaj RC 2000, to je le 1000 mAh! Napredovale pa so tudi druge baterije Ni-Cd, ki zaradi svoje višje notranje upornosti sicer niso primerne za pogon. Tako so baterije velikosti AA ali "min- jonke", kakor jim radi rečemo, dosegle magično mejo ene amperske ure, ki jo je prvo preskočila generacija novih metal- hidridnih baterij. Zanimivo pa je, da mar¬ sikateri sicer znani proizvajalci baterij radi prodajajo nekatere tipe svojih izdel¬ kov pod drugim imenom. Tako se je tudi pri nas pojavila vrsta izjemnih baterij ve¬ like kapacitete pod imenom Sylva charge združenja Gold Point. Taki tehnologiji je bila dosedaj kos le japonska firma Pana¬ sonic. Prodajalci in proizvajalci modelarske opreme pa še naprej obdelujejo in sorti¬ rajo posamezne člene tako, da iztisnejo iz njih še nekaj odstotkov zmogljivosti več. Te prodajajo dražje, kupujejo pa jih predvsem tekmovalci. V Ljubljani dobite take izbrane baterije firme GM v komple¬ Nova generacija: RC 2000 tu sedmih celic, namenjenih tekmovalcem kategorij FSR-E. V tabeli sem navedel lastnosti novih baterij, ki jih je že mogoče kupiti tudi v ljubljanskih modelarskih trgovinah. Pri tem naj opozorim, da imajo tam na zalo¬ gi večino izdelkov, ki so sicer v katalogih znanih firm (Futaba/Robbe, Graupner, Multiplex, LRP, GM itd.), medtem ko je GP slej ko prej novost. Med podatki v tabeli so poleg osnov¬ nih podatkov naštete tudi izmerjene vred¬ nosti kapacitete, notranje upornosti in srednje vrednosti napetosti pri določeni obremenitvi. Ta znaša pri "navadnih" ba¬ terijah 1 A, pri zmogljivejših pa tudi pri pravih delovnih pogojih, to je pri 10 ali 25 A. Male črke v opombah pomenijo velikost (m = minion, s = sub C) ali upo¬ rabo (p = pogon), z velikimi črkami pa sem označil trgovino, kjer jih lahko do¬ bite (MT = Mladi tehnik, NFI = Nebec hobi, WM = WM modelarski center). Nekatere baterije dobite le v skupini po šest ali sedem (RC 2000 GM) ali pa že sestavljen komplet v plastičnem črevu in z ustreznim priključkom (N 600 SCR). Za najbolj razširjene pogonske bateri¬ je sem naredil tudi t. i. praznilni diagram, da bodo tekmovalci lahko ocenili čas vožnje modela glede na obremenitev. Tako imamo na diagramu 1 primerjavo Diagram 1. Praznilni diagram celic Ni-Cd velikosti Sub C pri toku 25 A Diagram 2. Praznilni diagram baterij Ni-Cd pri toku 10 A 26 september 1997 TTK/T 1 RADIJSKO VODENJE sedmih celic velikosti sub C: EX, RC 2000 in RC 2000 GM pri toku 25 A. To so značilne baterije za petminutne dirke FSR pri ladijskih modelih in "pylon" pri letal¬ skih (žal le v tujini). Diagram 2 pa prika¬ zuje lastnosti manjših baterij N 600 in N 1000 pri nižjem toku 10 A, s katerimi poganjamo motorje velikosti 400, super 400 in 540. Opisanim baterijam sem dodal še lastnosti znane baterije Sanyo N 800 AR, nekoliko večje minjonke, ki jo na veliko uporabljajo letalski modelarji. Pripomniti pa moram, da nekateri tek¬ movalci v letalskem modelarstvu uporab¬ ljajo znamenito baterijo Sanyo N 1000 (v sortirani izvedbi) celo do tokov 50 A! Zaključek Katere baterije bi kupili? Ali se splača dati več za sortirane celice GM ali tek¬ movati z navadnimi? Baterije serije GP so primerne za od¬ dajnike in sprejemnike, ne pa za pogon. Mnogi tipi so izjemno zmogljivi, npr. minijonke GP 95. Tudi drugi tipi GP so kot nalašč za sprejemnike, za pogon pa ne pridejo v poštev. Za to so primerne le baterije nizkih notranjih upornosti in sicer do 5 m£ž za tokove nad 25 A, oziroma 10 mQ do vrednosti okoli 1 0 A. Velike razlike pa se pokažejo v moči. Panasonicov EX zdrži po času še celo malo dlje kot novi RC 2000, da pa kar občutno manj moči. Tu je tehtnica odločno na strani RC 2000. Ko kupite GM-ove sortirane celice, vam obljubljajo 400 sekund delovanja pri toku 20 A. Moje so žal odnehale že pri 370 sekundah, prijateljeve pa so delo¬ vale 385 sekund. Nesortirane celice so zmogle obljubljenih 360 sekund delova¬ nja. Ta podatek ni posebno prepričljiv. Prednost sortiranih celic je bila drugje. Napetost kompleta sedmih izbranih celic GM je bila namreč za 0,1 do 0,2 V višja od nesortiranih. Najbrž se vam ne zdi veliko, pri moči pa to pomeni do 5 W več, marsikdaj dovolj za zmago v finišu! Novosti na trgu LETEČE LETALSKE MAKETE V drugi svetovni vojni proslavljeno štorkljo Fi 156 lahko izdelate v obliki makete iz kompleta znane italijanske fir¬ me Aviomodelli. Nalepka "Laser System C ut" izdaja, da so sestavne dele preciz¬ no izdelali z računalniško vodeno koordi¬ natno napravo. Maketa ima razpon kril nekaj čez dva metra, maso do 5 kg ter zahteva za vodenje vsaj štiri-kanalno RV- napravo. Poganja jo dvotaktni motor do 10 cm 3 oziroma štiritaktni do 15 cm 3 delovne prostornine. Cena kompleta je 32.500 SIT. Nebec hobi, 1000 Ljubljana, Andreja Bitenca 36, tel.: 152-50-46. Malce nenavadno pa vendar zelo uspešno letalo je cessna 02A/B skymas- ter. Dvomotorno letalo ima namreč motor¬ ja postavljena v osi, in sicer enega spre¬ daj in drugega zadaj! Tako so se izognili mnogim nevšečnostim, ki so sicer zna¬ čilne za dvomotorna letala. Maketa v merilu 1 : 5,5 ima razpetino malo čez dva metra in tehta okoli 6 kg. Poganjata ga dva dvotaktna motorčka z notranjim zgorevanjem velikosti 7,5 cm 3 . Cena kompleta znaša 39.900 SIT. Nebec hobi, Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel. 152-50-46. MAKETE STARIH LADU Vas zanimajo starinske neplovne ma¬ kete ladij, kot so npr. Victory, Bounty ali pa flota Krištofa Kolumba? Kompleti itali¬ janskega proizvajalca C. Mamoli so veli¬ ki blizu pol metra, stanejo pa do 6500 SIT in potrpežljivemu modelarju omogo¬ čajo izdelati vrsto podrobnosti tako v tru¬ pu kakor tudi snasti (jadroviu). Promodel-Remiko, BTC hala D, Letališka c. 3, 1000 Ljubljana, tel./faks: 185-1668. REGULATORJI LRP Avtomobilski regulator runner, ki pre¬ more tudi vzvratno smer, sodi med naj¬ cenejše (10.500 SIT), digitalna Fl in Fl POVVER pa staneta 12.900 oziroma 17.200 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljub¬ ljana, tel.: 126-11-55, faks: 126-2243. ELEKTROMOTORJI LRP Vrsta elektromotorjev tega znanega proizvajalca je na voljo pri Mladem teh¬ niku. Poleg zahtevnejših tekmovalnih izvedenk so sedaj na voljo tudi cenejši, in sicer serija VX za letalske modele (pribl. 6600 SIT) in GT1 za modele avtomobilov (3600 SIT). Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljub¬ ljana, tel.: 126-11-55, faks: 126-2243. PREIZKUŠEVALNA SERVOMEHANIZMOV Oprema, brez katere ne morejo zah¬ tevnejši modelarji, ko uravnavajo in pre¬ verjajo servomehanizme v modelu ali pa samo preizkušajo zanesljivost delovanja na mizi. Izdelek z mikroračunalniškim sr¬ cem je japonskega porekla (Robbe) in stane 11.000 SIT. Velikost je enaka spre¬ jemniku R 1 1 8, napravica pa ima avto¬ matsko opcijo in jo je mogoče celo pro¬ gramirati! WM Modelarski center, 1000 Ljub¬ ljana, Slomškova, tel.: 132-2242. TIRI 1 september 1997 27 ___ NA KRATKO Prenosna svetilka SnakeLight VersaPak je v svetu povsem nova druži¬ na akumulatorskega orodja, ki jo je gro¬ supeljska družba G-M&M, zastopnica firme Black & Decker, pri nas prvič urad¬ no predstavila marca letos na ljubljan¬ skem sejmu Alpe Adria DOM, kar smo na kratko omenili v februarski številki revije TIM. Skupna značilnost orodij iz te dru¬ žine, v katero spadajo vrtalnik-vijačnik, vijačnik, trikotni brusilnik, večnamenska žaga, škarje za grmičevje, škarje za tra¬ vo, sesalnik in dve različni svetilki, je enotni akumulatorski vložek. Razvojniki firme Black & Decker so tri celice (člene) Ni-Cd 2/3 velikosti "sub c" spravili v je¬ klen tulec in naredili boljše električne po¬ vezave. Novi vložek in skupino orodij, ki jim je namenjen, so poimenovali Versa¬ Pak. Jekleni vložek VersaPak VP 100 je tako trden, da ga lahko pohodite, ne da bi ga Akumulatorski vložek VersaPak, po katerem je dobila ime cela nova Black & Deckerjeva seri¬ ja brezvrvičnih orodij, je spravljen v solidnem, površinsko zaščitenem jeklenem tulcu z elek¬ tričnimi priključki. Osnovni komplet, ki vsebuje polnilnik in dva takšna vložka, kupite samo ob prvem orodju. pri tem poškodovali. Kontakti so solidni in narejeni za večje obremenitve, oblikova¬ nje pa zagotavlja tudi to, da se ob vložit¬ vi v orodje dobro zaskočijo. Obenem so ustrezno zaščiteni celo proti neželenemu kratkemu stiku. Oblikovalec je očitno mis¬ lil na možnost, da bodo nekateri malo manj vestni uporabniki vložke hranili kar v škatli z orodjem, vijaki in žeblji. Na vložku je le podatek za napetost (3,6 V), sicer pa kapaciteta znaša 1,2 Ah (merit¬ ve dajo vrednosti od 1,15 do 1,25 Ah pri porabi 1 A). Standardni polnilnik VP 1 30 K skupaj z dvema vložkoma sestavlja t. i. osnovni komplet, ki stane le 7.500 SIT. Polnilnik lahko polni samo enega ali oba 3,6-volt- na vložka hkrati. Čas polnjenja je po proizvajalčevih zagotovilih tri ure. V pri¬ merjavi s t. i. hitrim polnjenjem, ki traja uro ali celo manj, gre v tem primeru torej za pospešeno polnjenje. Tok polnjenja je usmerjen polvalno, omejevanja velikosti toka ali indikacije polnjenja ni, zato je velikost toka določena le z napetostjo se¬ kundarnega navitja transformatorja in no¬ tranjimi upornostmi. Tako je polnjenje od¬ visno od spremembe omrežne napetosti. Ko imate polnilnik in akumulatorske vložke VersaPak, jih lahko uporabite za napajanje katerega koli orodja iz te družine. Med njimi je tudi za modelarje ter domače mojstre zelo uporabna sve¬ tilka z oznako VP 369 in s pomenljivim imenom SnakeLight, saj je njeno 41 cm dolgo polgibljivo držalo res podobno kači. Prav zaradi te njene lastnosti jo je mogoče uporabiti skorajda povsod, tudi na še tako težko dostopnih mestih. Za njeno napajanje skrbi en 3,6-voltni vložek, ki zadostuje za 90 minut osvetlje¬ vanja s 1500 luksi. Cena svetilke je okrog 5 tisoč tolarjev, manjši model VP 368 z enako zmogljivostjo, ki je po obli¬ ki tak kot običajne ročne baterijske svetilke, pa je polovico cenejši. Med izdelki serije VersaPak je tudi akumula¬ torska svetilka SnakeLight na 41 cm dolgem polgibljivem držalu. Kdor ima v domači delavnici kako akumulatorsko orodje ter želi z njim učinkovito in dolgo delati, mora nujno poznati nekaj "zlatih" pravil ravnanja z baterijami Ni-Cd. 1. Poleg kompleta v orodju imejte vedno še nadomestni komplet bate- rij. 2. Vložke obvezno označite, npr. z alkoholnim flomastrom. To še zlasti velja za orodja, v katerih sta dva vložka. Vedno uporabljajte isti par skupaj, kajti neenakomerno praz¬ njenje se grdo maščuje. Če se vam primeri, da npr. moč vrtalnika nenadoma - vendar ne popolnoma - opeša, to pomeni, da je "obupal" en vložek, drugi pa še deluje. V takem primeru ne nadaljujte z de¬ lom, ampak izpraznite vsak vložek posebej. 3. Preden začnete polniti baterije, jih do konca izpraznite. Baterije Ni- Cd imajo namreč rade cel cikel, kar pomeni: do konca napolniti in do konca izprazniti. Dodatno polnjenje baterij - tako, za vsak primer - tik pred njihovo uporabo, ni pravilno. Posledice takega ravnanja je t. i. spominski efekt, ki ga uporabnik zazna kot upadanje kapacitete ozi¬ roma zmogljivosti baterije. Najlaže je vložek izprazniti kar v svetilki. 4. Pri polnjenju pogosto ne vemo, kdaj je baterija zares polna. Če imamo le preprost polnilnik (kot je npr. VP 1 30 K), je najbolj zanesljiv znak napolnjenosti vložka njegovo segrevanje. 5. Če orodja dolgo ne uporabljate, hranite baterije Ni-Cd v izpraznje¬ nem stanju. Ga G-M&M, d.o.o., proizvodnja in marketing 1290 Grosuplje, Brvace 1 1 tel.: n.c. (061) 763-511 fax: (061) 763-023 KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE Ime in priimek: ... Naslov: _____ Kraj in poštna št.: - Prosim, pošljite mi; □ cenik za električno orodje B&D □ cenik za natančno orodje Minicraft □ cenik za program VersaPak Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov: G-M&M, d.o.o., Brvace 11, 1290 Grosuplje HBLACK& < MINICRAFT > 28 september 1997 TTKT 1 ELEKTRONIKA Svetlobni efekti (1. del) ROBERT RESMAN Uvod Diskoteke so danes že nekoliko izgu¬ bile svoj prvotni pomen, saj se tudi za¬ bave že odvijajo drugače. Prireditve po¬ tekajo v različnih prostorih ali celo na prostem. Se vedno pa je ostala ista zahte¬ va za popestritev scene s svetlobnimi efekti. Tehnika je tu močno napredovala, saj lahko z različnimi aparaturami do¬ sežemo neverjetne efekte in celo iluzije. Seveda pa za vsem tem še vedno stoji človek, ki vodi dogajanje po nekem do¬ ločenem scenariju. Zelja vsakega avdiofila je, da poleg hi- fi komponent premore tudi nekaj svetlob- Primer doma narejenega univerzalnega svet¬ lobnega telesa, ki zmore več efektov. Ohišje je leseno, parabole z avtomobilskih žarometov pa so plastične in metalizirane. nih efektov za popestritev zabave. V revi¬ jah je bilo objavljenih že kar nekaj načr¬ tov s tega področja, vendar pa te napra¬ ve niso izpolnile vseh zahtev, saj je vsaka navadno zmogla opravljati le po eno funkcijo, katere učinek se je v prostoru hitro izgubil. Naš namen je prikazati nekaj svetlobnih efektov, ki naj bi skupaj predstavljali opremo za kompletno scen¬ sko postavitev. Ker pa so izbrani najbolj zanimivi efekti, bo oprema primerna tudi za zahtevnejše prireditve. Prispevek bomo objavili v nadaljeva¬ njih in v vsakem predstavili po en svetlob¬ ni efekt. Večji poudarek bo na svetlobnih telesih, saj menimo, da šota najpomemb¬ nejši element pri izvajanju svetlobnega efekta. Digitalni stroboskop Shema vezja stroboskopa Učinek stroboskopa prav gotovo že vsi poznate. Gibanje telesa, ki ga obliva svetloba iz stroboskopa, se zdi skokovito in živahnejše. Pri večini takih napravic se lahko spremeni tudi frekvenca utripanja žarnice, v našem primeru pa se s pri¬ tiskom na stikalo ta prelevi v stroboskop, ki niha v ritmu glasbe. Takšno nihanje ni samo zaporedno prižiganje žarnice, pač pa je veliko bolj kompleksno, kar daje tej napravici poseben čar. Napetost iz omrežja najprej vodimo prek upora R 1, ki določa maksimalni tok za delovanje. Z dvema usmerniškima dio¬ dama usmerimo to napetost in jo z dve¬ ma kondenzatorjema še dodatno zgladi¬ mo. Vrednost teh dveh kondenzatorjev je 8 pF, kar pa ni pravilo. To vrednost smo izbrali zato, ker je tak kondenzator lahko dosegljiv, saj elektrolitskih kondenzator¬ jev, predvidenih za večje napetosti, sko¬ raj ni mogoče dobiti, ali pa so večjih dimenzij. Kondenzator C 3 in upor R 2 tvorita s potenciometrom P 1 tako imenovani člen RC in skupaj določajo stalno frekvenco prižiganja žarnice. Ko se kondenzator C 3 napolni, se na tlivki pojavi potencial, preko nje pa se odpro vrata tiristorja. Seveda se to zgodi le takrat, ko je stikalo v položaju A-B, S preklopom stikala na vrata tiristorja privedemo iz zvočnika izmenični signal. Ker je naprava pod omrežno napetostjo, moramo druge dele pred njo zavarovati. V ta namen uporabimo ločljivi transfor¬ mator Tr 2, ki je navit v razmerju f : 4. Da ne bi obremenjevali hi-fi naprave, smo v tokokrog vezali upor R 4, zaradi nastavitve nivoja vhodnega NF-signala pa še potenciometer P 2. Tlivki pred montažo odstranimo upor. Oba kondenzatorja, ki sta predvidena za večje napetosti, najlaže dobimo v starih črnobelih televizorjih ali pa pri serviser¬ jih. Največ zapletov bo prav gotovo z iskanjem primernih transformatorjev, ven¬ dar pa si tudi te lahko navijemo sami. Transformator Tr 2, ki ločuje napravico od hi-fi komponente, je navit v razmerju 1 :4. Na feritno jedro 0 6-8mm, dolžine 30-40 mm, najprej ovijemo nekaj slojev papirja. Na to podlago navijemo pri¬ marni del z 200 ovoji bakrene lakirane žice 0 0,2 mm. Na začetku in na koncu navijanja naredimo odcepe in jih pocini- mo. Na to navitje navijemo še sekundarni del, in sicer 800 ovojev, prav tako iz žice 0 0,2 mm. Celotno tuljavico oblepimo z izolirnim trakom, da se ne bo pričela odvijati. Pomaga tudi, če jo prepojimo z nitrolakom in jo tako utrdimo. Visokonapetostni transformator Tr 1 na¬ vijemo na 60 mm dolgo feritno jedro 0 8-10 mm. Za primarno navitje upora¬ bimo 30 cm dolgo lakirano bakreno žico 0 0,9-1,2 mm in navijemo 10 ovojev enega poleg drugega. Se prej pa mo¬ ramo pripraviti podlago iz papirja. Vseh 10 ovojev naredimo na enem koncu ferit¬ nega jedra. Sekundarni del začnemo navijati 5 mm stran od primarnega in pazimo, da ga navijamo v isti smeri. Za to je potrebnih 200 ovojev lakirane bakrene žice 0 0,2 mm. Ti ovoji lahko potekajo tudi drug čez drugega, pomemb¬ na je le smer navijanja. [TTRC 1 september 1997 29 ELEKTRONIKA Ploščico tiskanega vezja naredimo na enostransko kaširanem pertinaksu. Plošči¬ ca je dovolj pregledna, da prenese tudi večje elemente. Nanjo najprej postavimo !M£2/Sn manjše elemente in šele nato večje. Oba transformatorja še dodatno prilepimo na ploščico s silikonskim lepilom ali pa upo¬ rabimo plastične objemke nalašč za ferit- Vsak mesec nagradno žrebanje novih naročnikov! Če želite revijo Svet ELEKTRONIKE prejemati na dom, lahko prefotokopirate spodnjo naročilni¬ co in izpolnjeno pošljete na naslov: Svet elektronike, p.p. 5127,1001 Ljubljana. Fizične osebe imajo 20%, pravne 10%, učenci, dijaki ali študenti s potrdilom o šolanju pa 25%-ni popust pri celoletni naročnini. Izmed prispelih naročilnic bomo vsak mesec izžrebali po enega naročni¬ ka, ki bo prejel celoletni komplet revij, kot presenečenje pa morda tudi praktično nagradol Sem fizična L (pravna i, šolajoča □) oseba in nepreklicno naročam revijo Svet ELEKTRONIKE za dobo enega leta (11 Številk letno). (Ustrezno prekrižajte!) Podjetje (izpolnijo pravne osebe);___. Ime in priimek (ali kontaktna oseba):. Točen naslov: __ _ Poštna številka in kraj:_ Datum:_Podpis (in pečat): Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani REVI MZA ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO, RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE ■ Vsak mesec na 84 straneh za ljubitelje in profesionalce • Novosti, zanimivosti, informacije iz elektronike • Opisi elementov in njihove aplikacije v shemah • Osnove programiranja mikrokrmilnikov in mikroprocesorske samogradnje • Samogradnje za začetnike in naprednejše • Hi-Fi novice in samogradnje ter še mnogo drugega... Seznam elementov Upori: R1 = 1 kQ/2 W R2-R3 = 100 k£2 R4 = 4,7 £3/0,5 W Pl = 1 Mfi/lin P2 = 100 kQ/lin Kondenzatorji: C1-C2 = 8 uF/350 V C3 = 220 uF/400 V Polprevodniki: D1-D2 = 1 N4007 Ticl = KT206/400/1 A Ostalo: Ti = tivka brez upora Tri = VN transform. *glej tekst Tr2 = transform. 1 : 4 *glej tekst VI = 1 A hitra na jedra. Te najlaže najdemo v odslu¬ ženih radijskih sprejemnikih, enako tudi feritna jedra. Sponke za varovalko pri- spajkamo kar na ploščico. Tiristor monti¬ ramo pokončno in ne potrebuje hlajenja, saj ni preveč obremenjen. Oba potenciometra in stikalo poveže¬ mo z mehkimi žičkami. Priključne vrvice za ksenonsko žarnico naj ne bodo pre¬ dolge, saj je za praznjenje take žarnice potrebna visoka napetost, kar je pri dol¬ gih in s tem izpostavljenih kablih lahko nevarno. Priklop NF-signala je najbolje izvesti s priključnimi pušami, da se izog¬ nemo morebitnim kratkim stikom med vklapljanjem. Pri montaži vezja in žarnice v ohišje bodimo zelo pozorni na izolacijo, saj je vezje pod visoko napetostjo 15-20 tisoč V in več. Vsako dodatno varovanje in ozemljitev ni nikdar odveč. Ohišje napra¬ vice naj bo izključno leseno ali plastično. 30 september 1997 ITTM” 1 Kitarski mini- ojačevalnik (1. del) MIHA ZOREC Prav gotovo je med vami precej glasbe¬ nih navdušencev, ki se ne zadovoljite le s poslušanjem glasbe, temveč tudi sami kaj zaigrate. Nemara imate nekateri celo svoje glasbene skupine. In prav takim je namenjen ta članek. Vsi, ki pri svojem muziciranju uporab¬ ljate močnejša ozvočenja, se srečujete z vprašanjem, kako vaditi doma. Velike in težke ojačevalnike je težko prenašati na vajo in nazaj. Brez njih pa z električnimi inštrumenti nimate kaj početi. Zato vam tokrat ponujamo načrt za izdelavo male¬ ga ojačevalnika, namenjenega predvsem električnim glasbenim inštrumentom. Oja¬ čevalnik je skoraj popolnoma enak tistim "pravim", le da ima končno stopnjo majh¬ ne moči (samo 15Wna 4-omskem zvoč¬ niku), česar bodo še najbolj veseli starši in sosedi. Ojačevalnik ima prav vse nastavitve, ki jih pričakujemo od kitarskega ojačevalni¬ ka. Zato ga lahko uporabimo tudi kot samostojni predojačevalnik in njegov iz¬ hod (DRV ali SND) povežemo z mešalno mizo centralnega ozvočenja. Opis vezja Čeprav je vezje na risbi videti precej zapleteno in obsežno, je v resnici razme¬ roma preprosto. Operacijski ojačevalnik IC 1 tvori vhod¬ ni predojačevalnik, kateremu lahko s po¬ tenciometrom P 1 spreminjamo ojačitev. Njegov izhod je že dovolj ojačen, da ga lahko uporabimo v zunanji mešalni mizi. Jakost signala iz predojačevalnika nad¬ zira vezje z operacijskima ojačevalniko¬ ma IC 2c in IC 2d, ki ob prekoračitvi dovoljene amplitude prižge LED-diodo D 18 (prenapetostni kazalec). Vhodni ojačevalnik in limiter Kitaro priključimo na stereo "jack" ko- nektor K 1. Visokoimpedančni vhod ope¬ racijskega ojačevalnika IC 1 je z uporom R 1 in zenerjevima diodama Dl in D 2 zavarovan pred prevelikim vhodnim sig¬ nalom. Izhod predojačevalnika se nato razdeli v tri veje. Glavna veja vodi signal prek upora R 7 na diodni omejevalnik (limiter) amplitude, ki ga sestavljata diodi D 3 in D 4. Druga veja služi za povezavo s primerjalnikom (komparatorjem) napeto¬ sti, ki ob prekoračitvah dovoljene amplitu¬ de izhodnega signala prižge LED-diodo. ELEKTRONIKA 'TIST 1 september 1997 31 KONTROLA TONA ELEKTRONIKA Tretja veja vodi signal na prvi izhod K 2 ojačevalnega sistema. Ojačitev vhodnega ojačevalnika lahko nastavimo s potenciometrom P 1. S spreminjanjem ojačitve lahko dose¬ žemo tudi različne kitarske efekte. Če želimo čisti zvok kitare nekoliko popačiti, preprosto povečamo ojačitev in ojačeval¬ nik prej lepi sinusoidi poreže vrhove. Večja ko je ojačitev, bolj porezani so vr¬ hovi in bolj strma je oblika signala. Pri največji ojačitvi se sinusoida spremeni v skoraj pravokoten signal. Rokerji pravijo temu efektu "fuzz", sliši pa se kot hreščeč rezek zvok, ki ob enem udarcu po stru¬ nah izredno dolgo traja. Kdaj je signal lepe zaobljene oblike in kdaj se začnejo popačenja,nam signa¬ lizira tudi LED-dioda D 1 8. Če zasveti le tu in tam, ponavadi ob udarcu po strunah, je signal prav gotovo nepopačen, če pa sveti dalj časa, so popačenja tudi slišna. Frekvenčna korekcija Zelenega zvoka električne kitare ne moremo doseči le z navadnimi tonskimi kontrolami, temveč moramo frekvenčno karakteristiko najprej primerno popraviti, šele nato pride do izraza spreminjanje barve tona. Težaven je najbolj zanimiv del frekvenčnega spektra - višje frek¬ vence. Če želimo na električni kitari doseči visok ton, moramo udariti po najtanjši struni, ta pa ima zelo majhno maso in v kitarskem elektromagnetu z nihanjem po¬ vzroča razmeroma šibko napetost. Zato pa basovska struna z nekajkrat večjo ma¬ so zagotavlja ustrezno večjo napetost. 32 september 1997 TTM" 1 ELEKTRONIKA Temu primerno je oblikovan tudi frekvenč¬ ni spekter celotnega signala. Nižje frek¬ vence imajo bistveno večjo jakost kot višje, in če želimo imeti uravnotežen frek¬ venčni spekter, moramo signal ustrezno popraviti. V ta namen ima prva ojačeval- na stopnja ojačitev prirejeno tako, da viš¬ je frekvence ojačuje bolj kot nižje. Ključni elementi, ki določajo takšen frekvenčni odziv predojačevalnika, so: R3-C3 (IC1), Seznam elementov: Upori: R 1, R 6, R 11, R 32, R 33, R 35, R 36, R 46, R 55, R 56 = lOkfi R 2, R 34 = 470 kQ R 3, R 54 = 1,5 kfi R 4, R 9, R 30, R 31 =3,3 k£2 R 5, R 12, R 15, R 18, R21, R 24, R 25, R29, R38-R41 = 4,7 kQ R 7, R 51 =2,2 kQ R 8, R 13, R 19, R 28, R 37, R 53 = 22 kQ R 10 = 47 kQ R 14, R 20, R 27= 1 k£2 R 16, R 17, R 22, R 23, R 52 = 220 kfi R 26 = 15 k£2 R 42-R 45, R 48, R 49 = 10,0 kQ / 1 % R 47 = 100 kQ/ 1% R 50, R 65 = 100 kQ R 57 = 180 kQ R 58 = 3,3 Q / 5 W R 59, R 60 = 680 fi R 61, R 62 = 47 fi R 63, R 64 = 100 Q R 66 = 27 kQ Potenciometri: Pl = 50 kQ (47 kQ), linearni P 2-P 5 = 22 kQ, linearni P 6 = 10 k£2, stereo linearni Kondenzatorji: C 1, C 8, C 18, C 33 = 220 pF C 2, C 3, C 13, C 14 = 22 nF C 4, C 12, C 17, C28, C 29, C 32, C 34 = 1 pF C 5 = 68 pF C 6 = 10 nF C 7 = 68 nF C9-C 11, C 21 = 4,7 nF C 15, C 38 = 150 nF C 16, C 22 = 2,2 nF C 19 = 33 nF C 20, C 23, C 27 = 680 pF C 24 = 2,7 nF C 25 = 1,5 nF C 26 = 3,3 nF C 30 = 220 nF C 31, C 35, C 36 = 10 pF / 63 V C 37 = 39 pF C 39= 100 nF C 40, C 41 = 2200/25 V C 42, C 43 = 100 pF / 25 V C 44, C 45 = 47 pF / 25 V Polprevodniki: D 1, D 2, D 7, D 8 = zenerska dioda 3,3 V / 400 mW D3-D6, D 9, D 10= 1N4148 D 11-D 16 =1N4003 D 17, D 18 = LED T1 =BC550C Integrirana vezja: IC 1 = TL071 IC 2, IC 3 = TL074 IC 4 = TL072 IC 5 = TDA2030 R12-C9 (IC2b) in R35-C21 (IC2a). Ne smemo pozabiti omeniti tudi eno¬ stavnega filtra, ki ga tvorijo elementi R8- C6-R9-C7. Ta filter deluje podobno kot fil¬ ter "loudnes" pri hi-fi sistemu - oslabi srednje frekvence (okoli 700 Hz), kar opazimo kot ojačitev basov in višjih frek¬ venc. To pride še posebno do izraza pri zvočniku majhnega premera, kakršnega nameravamo uporabiti v našem ozvočen¬ ju. Pri zvočnikih z večjim premerom (več¬ jim od 30 cm) pa lahko ta filter opustimo ter namesto upora R 9 in kondenzatorja C 7 vstavimo upor vrednosti 22 kQ. Ojačevanje višjih frekvenc, hkrati z iz¬ boljšanjem frekvenčnega spektra signala, povečuje tudi šum ojačevalnika, zato mo¬ ramo omejiti zgornjo frekvenčno mejo ojačitve. Temu služijo RC-členi R10-C8 (IC 2b) in R37-C20 (IC 2a). Največji del frekvenčne kompenzacije pa prevzema filter prepustnik nizkih frekvenc, ki je zgrajen okoli operacijskih ojačevalnikov IC 3a in IC 3b. Kontrola tona Kontrolo tona sestavljajo štiri vezja. Pr¬ vi dve sta pasovna filtra za nastavitev srednjih frekvenc, drugi dve pa služita za nastavitev nizkih in visokih frekvenc. Filtra za nastavitev nizkih in visokih frek¬ venc sta združena v standardnem vezju okoli operacijskega ojačevalnika IC 4a. Vezje ni nič posebnega, saj ste ga prav gotovo že srečali pri izdelavi kakega oja- čevalnega hi-fi sistema. Bolj zanimiva sta predhodna pasovna filtra, ki si delita sred¬ nji del frekvenčnega spektra. S potencio¬ metrom P 2 določamo višje srednje frek¬ vence, s potenciometrom P 3 pa nižje sred¬ nje frekvence. Zanimivo pri teh dveh filtrih je to, da namesto ojačevanja dela frekven¬ čnega spektra slabita signal. To bi bilo v hi- fi tehniki zelo nenavadno, pri kitarskih oja¬ čevalnikih pa je zaradi značilnega frekvenč¬ nega spektra signala skoraj neizogibno. Končna stopnja Končna stopnja je razmeroma majhne moči, saj zagotavlja na 4-omskem zvoč¬ niku le 15W, na 8-omskem pa okoli 10 W. Glede na to, da je ojačevalni sistem, ki vam ga predstavljamo, namenjen za vaje doma, je njegova moč ravno pravšnja. Skupno jakost ojačevalnika določimo s stereopotenciometrom P 6, ki je vezan ne¬ koliko nenavadno. Z vrtenjem njegove osi se jakost zvoka spreminja zelo podobno, kot če bi imeli le en logaritmični poten¬ ciometer. Veliko preprosteje je, če upora¬ bimo navaden (mono) logaritmični poten¬ ciometer, vendar ima kombinacija dveh linearnih potenciometrov kar nekaj pred¬ nosti, predvsem pa omogoča enakomer¬ nejšo regulacijo pri nižji glasnosti. Nastavitvi jakosti sledi omejevalnik na¬ petostnih konic (peak limiter), ki ga pred¬ stavljajo upor R 55 ter vzporedno vezani diodi D 9 in D 10. Preostali del končnega ojačevalnika pa je združen v integrira¬ nem vezju TDA2030, ki ga obvezno na¬ mestimo na hladilno rebro. O uporabi, namenu vhodov in izhodov in o izdelavi pa več prihodnjič. Vir: Amplifier for guitar practice Elektor-electronics, december 1995 Trgovsko podjetje G/jSHSKfl OPRErtPu Trgovina "MLADI TEHNIK" Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Tel.: (061) 126-11-55, faks: 126-2243 Odprto od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 ure Vse za modelarje in tehnični pouk! RV-naprave: MULTIPLEX in GRAUPNER RV-modeli čolnov, avtomobilov in letal: MULTIPLEX, GRAUPNER in BILLING BOATS Vse vrste elektromotorjev in motorjev z notranjim izgorevanjem ter drugi material za modelarstvo. Plastične makete: ERTL, TAMIYA, AIRFIX, ITALERI, REVELL, HELLER in pribor. - Na zalogi: novi akumulatorji Sanyo RC 2000 - Ugodno: RV-naprave Multiplex - EUROPA SPRINT 4/7/1 Cena: 26.740 SIT - Elektronski regulatorji Kontronik in LRP - Servomehanizmi od 7 g naprej - Tekmovalni RV-čolni eco, mono in hydro - Kroglični ležaji (2x5 mm in 4 x 7 mm) ITEEI 1 september 1997 33 __ZA SPRETNE ROKE Premični podstavek za televizor in videorekorder MATEJ PAVLIČ Minili so časi, ko so morali biti veliki in težki televizijski sprejemniki spravljeni v globokih omarah ali na masivnih pod¬ stavkih. Današnji televizorji so manjši, lažji in zaradi vgrajenih elektronskih ve¬ zij tudi precej manj občutljivi za tresljaje, zato jih lahko brez težav in predvsem brez nevarnosti prestavljamo ali celo pre¬ našamo iz prostora v prostor, saj so antenski priključki po vsem stanovanju že nekaj čisto vsakdanjega. Marsikdo ima televizor celo kar na tleh. Vse napisano je res udobno le do takrat, ko se televizorju pridruži še videorekorder. Obojega sku¬ paj namreč ni več mogoče kar tako prestavljati sem in tja, saj se mimogrede zapletemo v kak kabel. V takem primeru je najboljša rešitev premični podstavek, kakršnega vidite na sliki 1. V trgovinah ga boste zaman iskali in tudi če ga imajo, bo gotovo drag, za vaši aparaturi pa najbrž premajhen, prenizek ali kako drugače neustrezen. In sedaj k stvari: če imate najosnovnej¬ še mizarsko orodje ter vsaj nekaj izkušenj in smisla za delo z lesom, potem si lahko v enem popoldnevu naredite podstavek, ki bo velik natančno toliko kot vaš televi¬ zor in bo v njem natančno toliko prosto¬ ra, kot ga zavzema vaš videorekorder. Da pa ga boste lahko po mili volji pre¬ važali sem in tja oziroma ga iz kota na sredo sobe potegnili le takrat, ko bo to potrebno, bodo poskrbela štiri pohištve¬ na kolesca. Material Mere na risbi 2 so zgolj orientacijske in jih seveda prilagodite svojim potre¬ bam. Če pa je za vas ta velikost pod¬ stavka primerna, zanj potrebujete 150 cm dolg, 50 cm širok in 28 mm debel kos smrekove lepljene plošče, kakršne proda¬ jajo v trgovinah z gradbenim materialom in v trgovskih središčih, kot sta Baumax in Bauhaus. Tam boste dobili tudi kolesca (stanejo od 300 do 700 tolarjev), lepilo za les ter lak ali zaščitno barvo za les v poljubnem odtenku. Tisti, ki imajo manj potrpljenja, naj sestavne dele spojijo z lepilom in lesnimi vijaki (žeblji so res skrajna možnost), čeprav je bil v tem pri¬ spevku opisani izdelek sestavljen s kla¬ sičnimi mizarskimi mozniki. Ker pa nikoli ni narobe, če se človek nauči česa nove¬ ga, bomo na kratko opisali tudi postopek pri spajanju lesenih plošč z mozniki, ki jim zaradi ribam podobne oblike mizarji rečejo kar "fiške", in posebno orodje, ki ga zahteva ta način mozničenja. Orodje Za izdelavo podstavka potrebujete več¬ ji kotnik, risalno orodje, ročno oziroma električno krožno ali vbodno žago, elek¬ trični vrtalnik z navpičnim stojalom, 8 mm debel sveder za les, kovinske označe¬ valne čepke, brusilni papir ali električni vibracijski brusilnik, mizarske svore, kladivo in čopič. Slika 1 Risba 2 Izdelava Čeprav lepljene plošče izdelujejo iz odpadkov ali drugorazrednega lesa, končni izdelek nikakor ne daje takega videza. Posamezne deščice, ki navadno niso širše od 45 mm, so namreč skrbno obdelane, na vseh štirih robovih dobro zlepljene med seboj in trdno stisnjene, Slika 3 zato so videti kot parket. So enakomerno debele, po obeh straneh obrušene, v njih običajno ni grč, rež ali razpok in vse let¬ nice tečejo v eno smer. Ker imajo lepljene plošče dobro nosilnost, poleg tega pa so na voljo v različnih širinah (15-80 cm), dolžinah (100-250 cm) in debelinah (18-40 mm), so med domačimi mojstri zelo priljubljene: uporabljajo jih za iz¬ delavo polic in regalov, nekateri pa iz njih ustvarijo kar cele kose pohištva. Za september 1997 [TT3L£| 1 34 ZA SPRETNE ROKE marsikaterega bralca naše revije bo izdelava premičnega podstavka za tele¬ vizor in videorekorder morda prvo, ne pa tudi zadnje srečanje s to vrsto gradiva. Slika 5 S pomočjo kotnika, merilnega traku in svinčnika prenesite mere sestavnih delov na ploščo in jih natančno izžagajte. Na zgornji in spodnji plošči zarišite položaj navpičnih stranic (slika 3), ki ju nato z mizarsko svoro stisnite (slika 4) in ozna¬ čite mesta za luknje. Te izvrtajte z elek¬ tričnim vrtalnikom, ki ga po možnosti vpnite v navpično stojalo (slika „5), da bodo izvrtine čim bolj natančne. Ce ima¬ te kovinske označevalne čepke, jih potis¬ nite v izvrtane luknje s premerom 8 mm, stranici postavite na označena mesta (slika 6), narahlo potolcite s kladivom in na vdrtih mestih izvrtajte še štirikrat po štiri luknje. Vanje nato kanite nekaj kap- Slika 7 Ijic lepila za les, vstavite lesene moznike in stik vodoravne plošče z navpično stra¬ nico dobro stisnite s po dvema svorama (slika 7). Ko se lepilo posuši, z brusilni¬ kom zgladite vse robove, montirajte kolesca (slika 8) in podstavek vsaj dva¬ krat prebarvajte ali prelakirajte. Prej omenjeno mozničenje s "fiškami" kaže risba 10. Za ta postopek potrebu¬ jete posebno orodje, ki po obliki nekoliko spominja na kotne brusilnike, le da je namesto rezalne plošče za kamen ali kovino tu uporabljen majhen rezkalnik z zobci iz karbidne trdine. Poseben na¬ stavek na vratu rezkalnika za mozničenje omogoča natančno določitev odmika od Slika 9 roba obdelovanca ter kota in globine rezkanja. Vključeno orodje držite z obe¬ ma rokama in ga med vodenjem po ravni podlagi približate robu obdelovanca . (slika 1 1) ter nato za kratek čas pritisnete še nekoliko naprej (desna zgornja sličica na risbi 10), da se vrteči se rezkar zaje v les in v njem izdolbe tanko režo polkrož¬ ne oblike. Ko pritisk popustite, vzmet potisne vodilo v prvotni položaj. Enak postopek ponovite tudi pri izdelavi rež, ki so pravokotne na površino obdelovanca |TTK£ 1 september 1997 35 ZA SPRETNE ROKE (leva spodnja sličica na risbi 10). Iz dob¬ ljenih rež spihate lesni prah, vanje nane¬ sete lepilo, za njim še "fiške", ki jih neko¬ liko potolčete s kladivom, nato pa oba kosa staknete skupaj (spodnja desna sliči¬ ca na risbi 10) in stisnete, da dobite spoj, ki ga kaže sličica v zgornjem levem kotu risbe 10. Če konstrukcija rezkalnika in različne oznake na vodilu skoraj popol¬ noma onemogočajo površno izdelavo rež za »fiške«, je treba biti toliko bolj na¬ tančen pri zarisovanju njihovega položa¬ ja na obdelovancu. Popravki so seveda vedno mogoči, vendar nikakor ne pripo¬ morejo k lepemu videzu končnega izdel¬ ka. Slika 11 Iskra ERO d,o.o. Savska loka 2, 4000 Kranj Tel: 064 222-401 Iskra ERO Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel Rezkalnik za mozničenje SKIL 1810 V naših trgovinah je mogoče dobiti rez¬ kalnik za mozničenje firme SKIL, katere generalni zastopnik za Slovenijo je Iskra ERO, d. o. o. iz Kranja. Orodje tehta 2,5 kg, rezkar z zobci iz karbidne trdine, ki ima premer 100 mm in se vrti s hitrostjo 11.000 vrt./min, pa poganja 550-vatni elektromotor. Na prednjem vodilu je mo¬ goče nastaviti višino rezkanja (glede na debelino obdelovanca), kot rezkanja 0, 45 oziroma 90 stopinj (glede na obliko spoja) in globino rezkanja za različne velikosti moznikov (tip 0, 10 ali 20). Označena linija reza dodatno zagotav¬ lja natančnost pri delu, nastavljiv ročaj na zgornjem delu pa omogoča dobro obvladovanje orodja. K osnovnemu pri¬ boru rezkalnika za mozničenje poleg tega spadajo še trden plastični kovček za prenašanje, vrečka za lesni prah in poso¬ dica za nanašanje lepila, ki ima polkrož¬ no oblikovan vrh (slika 12). Kam z zgoščenkami? MIHA ZOREC Časi se spreminjajo. Nekoč smo izde¬ lovali stojala za gramofonske plošče, da¬ nes, v dobi laserjev in računalnikov, pa stojala za zgoščenke. Vendar osnovna ideja ostaja enaka. Izdelati čim bolj za¬ nimiv in hkrati uporaben izdelek. Za izdelavo stojala, ki ga prikazujeta fotografiji, potrebujemo okroglo palico iz bukovega lesa premera 15 mm ter tanjšo okroglo palico iz enakega lesa premera 6 mm in dolgo okoli 1,5 m. Najprej se lotimo izdelave nosilcev. Ce želimo imeti stojalo za 14 zgoščenk, jih moramo narezati 30. Iz bukove palice premera 6 mm torej narežemo 30 nosil¬ cev dolžine 45 mm in jih na koncih okroglo obrusimo. Nato na nosilni palici (št. 1) izvrtamo dve vrsti lukenj. Vrtamo jih v razmakih po 1 8 mm pod pravim kotom in do sredine palice (glej risbo). Ko so luknje izvrtane, vanje kanemo nekaj kapljic lesnega lepila in vstavimo nosilce. Delo nadaljujemo s sestavljanjem okvir¬ ja stojala. V dele 1, 2 in 3 na ustreznih mestih (glej risbo) zvrtamo luknje, kratke, Kosovnica 15 mm dolge moznike iz tanjše palice namažemo z lesnim lepilom ter sestavimo ogrodje stojala. Počakamo, da se lepilo posuši, nato pa stojalo obrusimo in prelakiramo. september 1997 TTRC 1 36 ZA SPRETNE ROKE Čuvaj glasbenih kaset ANTON PAVLOVČIČ Preprost izdelek - stilizirani psiček bo na polici služil kot nosilec zg vaše kasete. Skrbel bo, da ne bodo ležale vse¬ povsod. Šest jih namreč hrani na svojem hrbtu, štiri lahko nosi na repu in še štiri ima na glavi. Na 5 mm debelo vezano ploščo prerišete dve enaki fi¬ guri psa - dve stranici, dve enaki ploščici, od katerih ena služi za rep in druga za glavo. Daljšo ploščo uporabite kot trup, na katerem bodo stale kasete. Sestavne dele zlepite, kot je narisano na načrtu. Ko je lepilo povsem suho, vse robove dobro zgladite ter izdelek prelakirajte najprej s prozornim in nato še z barvnim nitrolakom. Na trupu je prostora za šest kaset, če pa jih želite več, psa nekoliko podaljšajte, pač za toliko, kolikor kaset name¬ ravate shraniti in seveaa, kolikor imate prostora na polici. Čuvaja kaset lahko izdelate zase ali kot darilo za prija¬ telja ali sorodnika. Vsakdo ga bo vesel, še toliko bolj, ker bo delo vaših pridnih rok. A R T & H 0 B B Y PROMETEJ Art & Hobby, d.o.o. trgovina z materiali in pripomočki za likovno ustvarjanje in kreativne hobije KERSNIKOVA UL. 7, LJUBLJANA, telefon: (061) 13-10-200, faks: 316-564 GLEDALIŠKA UL. 9, CELJE, telefon: (063) 481-362, faks: 481-362 - Tečaji slikanja na svilo in bombaž , batika, slikanja na steklo, oblikovanja nakita in modeliranja - Slikarski tečaji TTKl 1 september 1997 37 ZA SPRETNE ROKE Morski motiv na steni MATEJ PAVLIČ Od 6. razreda dalje Čas izdelave: 3 do 4 dvojne ure Naloga in motivacija: Učencu so na razpolago osnovni napotki za izdelavo okvirja, katerega velikost priredi motivu, ki ga izbere in oblikuje po svojem okusu. Pri nastajanju izdelka mora uporabiti risalni pri¬ bor, električno orodje za obdelavo lesa in še nekaj drugih običajnih pripomočkov, na koncu pa mora poskrbeti za ličen videz izdelka. Težišče učenja: - merjenje in zarisovanje, - zasnova in izdelava motiva, - izdelava sestavnih delov s pomočjo ročne ali električne žage, - lepljenje in brušenje, - sestavljanje, vrtanje in vijačenje, - sklepna obdelava. Gradiva, orodje in pripomočki: - kamenčki, školjke, polžje hišice, korale itd. (pred lepljenjem jih nekaj časa pustite v vreli vodi, da se izloči čim več soli, nato pa jih dobro posušite), - poskobljane smrekove letve s prerezom 1 0 x 40, 5 x 20 in 10 x 25 mm, - vezana plošča 5 mm, - okensko steklo 4 mm, - lesni vijaki 4x15 mm, kljukica za obešanje slik, lepilo (UHU coli express ali UHU coli wasserfest), brezbarvni lak ali toniran zaščitni premaz za les, močna najlonska vrvica, širok lepilni trak, - risalni pribor, ročna oziroma električna žaga (krožna, trač¬ na ali vbodna žaga), šablona za žaganje pod kotom 45 in 90 stopinj (lahko tudi nihajna žaga - npr. Black & Decker KS 800 ali KS 810), vibracijski brusilnik, električni vrtalnik v navpičnem stojalu, sveder 0 3 mm, izvijač, nekaj manjših svor ali delovna miza (npr. WM 300), čopič. Morski motiv je narejen iz kamenčkov različnih barv, oblik in velikosti ter školjk, polžjih hišic in drugih predmetov, ki jih je mogoče najti na morskem obrežju. Druga možnost je izdelava bolj naravovarstveno naravnanega motiva, narejenega iz plastike, stiroporja, katrana, čre¬ pinj in drugih odpadkov, ki navadno "krasijo" obalo. T. Pochert DELA V HIŠI Popravila in obnavljanje Knjiga o tem, kako lahko skoraj vse v hiši popravimo sami. 434 strani, barvne fotografije, risbe in skice 20,5 x 21,5 cm CENA: 6.993 SIT (5.594 SIT) Tehniška založba Slovenije, d.d., Lepi pot 6,1001 Ljubljana, p.p. 541 Tel.: 061/213-733, faks: 061/218-246, elektronska pošta: tzs-lj@siol.net (Cene v oklepajih veljajo samo za naročnike revije TIM ali ŽIT!) F. Kiessling IZDELAJMO SAMI Bogato ilustrirana zbirka idej in načrtov za izdelavo uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih materialov 352 barvnih strani 19,5 x24,5 cm CENA: 5.985 SIT (4.788 SIT) 38 september 1997 TTRi. 1 ZA SPRETNE ROKE Izdelava Najprej določite primerno velikost osnove iz vezane plošče, na Katero boste lepili. Na izžagano podlago, ki mora biti pravokotna, s svinčnikom narišite obrise motiva, ki ste si ga zamislili. Na del površine na debelo nanesite lepilo in vanj začnite drugega poleg drugega vtiskavati predmete. Ta postopek ponavljajte, dokler ne zapolnite vsega motiva. Na vseh štirih stranen ob robu pustite kakih 12 mm širok neoble- pljen pas. Ko se lepilo popolnoma posuši, je priporočljivo "sliko" prelakirati z brezbarvnim nitrolakom (najbolje v pršil¬ ki), ki ji bo podaljšal obstojnost. Glede na izbrano velikost osnovne plošče morate sedaj nared¬ iti še okvir. Ta je iz debelejših letvic predvsem zato, da lahko pri izdelavi »slike« uporabite tudi nekoliko večje predmete. Najprej izmerite obseg osnovne plošče in mu prištejte nekaj rezerve, nato pa pripravite letvice. Kot kažeta slika 1 in risba 2, najprej zlepite letvici s prerezom 5 x 20 in 1 0 x 40 mm, da dobite glavni okvir v obliki črke L. Stik zlepite in dobro stisnite z nekaj svorami. Med tem ko se lepilo suši, izračunajte, kako dolga morata biti oba para stranic, ki sestavljata okvir. Pri žaganju pod kotom 45 stopinj si pomagajte s šablono (slika 3), neprimerno lažje, hitreje in predvsem natančneje pa boste to delo opravili z električno nihajno žago (slika 6). Konce nažaganih letev namažite z lepilom, sestavite v pravokoten okvir in vse skupaj močno prevežite z močno najlonsko vrvico (slika 4). Osušen okvir zgladite z električnim vibracijskim brusilnikom, pri čemer zgornja robova nekoliko zaoblite. Iz smrekove letvice s prerezom 1 0 x 25 mm nažagajte oporne letve, jih obrusite in nato skupaj z glavnim okvirjem prelakiraj- te ali prebarvajte. Zdaj je na vrsti sestavljanje. V na glavo obrnjen glavni okvir, položen na ravno podlago, previdno položite očiščeno steklo, ki naj vam ga odreže steklar (in po možnosti tudi obrusi po robovih). Stekleno ploščo - velika mora biti seveda natančno toliko kot osnovna plošča z motivom - z notranje strani utrdite s štirimi opornimi letvami (risba 5), ki jiTi prilepite in na nekaj mestih privijte z majhnimi lesnimi vijaki. Na koncu v dobljeni utor položite (spet na glavo obrnjeno) vezano ploščo z nale¬ pljenim motivom in jo privijte. Da les ne bi pokal, že prej z majhnim svedrom izvrtajte 15 mm globoke luknjice. Stik prelepite s širokim avtoličarskim lepilnim trakom, ki bo preprečeval nabiranje prahu v notranjosti "slike". Preden boste svojo umetnino obesili na steno, morate zadaj v zgornji o|.i o del okvirja točno na sredini pribiti še ustrezno veliko in močno kljukico za obešanje slik. Slika 1 \ Slika 4 TEKT 1 september 1997 39 UGANKARSKI KOTIČEK Glave in repi S pomočjo opisov najprej poiščite iska¬ ne pojme in jih vpišite v polja za številka¬ mi od 1 do 14. 1. skupina več živali (npr. ovac), 2. brezbarvna, lahko vnetljiva tekočina, ki se uporablja za omamljanje, 3. derivat amoniaka, 4. del obraza (množ.), 5. frni- kula, kroglica za nikanje, 6. po krščan¬ skem verovanju kraj očiščevanja, 7. žen¬ sko ime (pevka Gracelj), 8. stisnjena dlan, 9. ime več slovenskih krajev, 10. začetek imena bombonov iz mete, 1 1. elegantna ženska, 12. zemeljski plin, 13. del skladbe, 14. srbska postojanka v Bosni. Sedaj pred besede od 1 do 7 in za besede 8 do 14 dodajte po eno ali dve črki, ki skupaj dajo nove besede znane¬ ga pomena. Opisi zanje so naslednji: 1. zgornji del prostora, 2. pogosto moško ime, 3. tkanina za zavese, 4. ljubkovalna oblika ženskega imena Jelka, 5. rimsko oblačilo, 6. naslov časni¬ ka (Slovenske ...), 7. s 5700 km naj¬ daljša evropska reka, 8. osrednji del kolesa, z izvrtino prilagojen na gred, os ali tečaj, 9. priimek odlične teniške igralke (Monika), 10. sestavina poprove mete, vrsta bombonov, 1 1. glavno mesto Sirije, 12. etilni alkohol, vinski cvet, 13. osmrtnica, 14. podaljšana ženska jopa. Rešitev uganke dobite, če po vrsti pre¬ berete vse pripisane črke na začetku in koncu lika. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. septembra 1997 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Jože Černigoj, Lokavec 118, 5270 Ajdovščina, Janez Resnik, Pibernikova 8, Smarca, 1241 Kamnik, in Denis Hudej, Pod kostanji 20, 3000 Celje NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijoTIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek:_____ Naslov: _ Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Miselne zveze K vsaki že napisani besedi na črtice pripišite besedo,Jd je z njo v smiselni zvezi (npr. SVEČA - PLAMEN). Sez¬ nam teh besed je urejen po abeced¬ nem redu. Ob pravilni rešitvi vam bodo začetnice pripisanih besed dale teh¬ nično interesno dejavnost, ki je v reviji TIM najbolj zastopana. OBALA-. DRVA -. OČALA- . NARKOZA- . VESOUE - . RADIO - . UČITEU- . MAGNET - . PIRAMIDA- . AVTO- . LAVA- . ANTENA, DIOPTRIJA, ETER, LUNA, MORJE, OGNJENIK, OGENJ, RAZ¬ RED, SILNICE, TRIKOTNIK, VOLAN; Posetnica TINKO E. KREL Tinko pri svojem delu uporablja spaj¬ kalnik in različne merilne instrumente. Kaj je po poklicu? Rebus Rešitev nagradne uganke iz dvojne številke revije TIM: Cianoakrilatno lepilo Nagrade za pravilno rešeno uganko prejmejo: 1. Franc Lekše, Prešernova 47, 1410 Zagorje ob Savi, 2. Mateja Kozjek, Kermavnerjeva 2, 1000 Ljubljana, v 3. Gregor Šeško, Naselje heroja Maroka 21, 8290 Sevnica. Rešitve vseh ugank prepišite na dopis¬ nico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. septembra pošljite na naslov: Tehni¬ ška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). En izžrebani reševalec bo prejel sestav¬ ljanko za izdelavo plastične makete, dva pa knjigo Tehniške založbe Slovenije. 40 september 1997 iTTRCl 1 v OBJEKTIVU 1 ■ Prizadevni člani novoustanovljenega društva Bela krajina so ob svoji 77 m dolgi in 7 m široki vzletno-pristajalni stezi pri jami Malikovec postavili še 'eseno lopo z urejenim delovnim prostorom za delo in popravila na terenu. No sliki je del članov društva s svojimi modeli. 2- Blackburn z razpetino 2400 mm, maso 4,8 kg in 4-taktnim motorjem O- S. max 15 cm 3 avstrijskega modelarja Johanna Ogrisa je letošnji zmago- v alec modelarskega srečanja v Crngrobu. 3- Mibov mystery je polnokrvni tekmovalni model za kategoriji F3B in F3J, ki Sa lahko kupec z manjšo predelavo izdela v izvedbi z električnim pogonom. Zato da je pri letenju z njim povsem neodvisen od pomoči drugih modelarjev, ga je Boris Sekirnik opremil z Graupnerjevim motorjem 700 BB z reduktorjem ter akumulatorjem z 12 celicami kapacitete 1700 mAh. Motor pmogoča 3,2 kg težkemu modelu zmerno hitrost vzpenjanja in dolgotrajno jadranje. 4- Maketo Tamiyjinega grummana F4F-4 wildcat VF-8 z USS Ho/net, ki je 4. junija 1942 sodeloval v bitki za Midway, je izdelal Samo Štempihar iz Logatca. Dopolnjena je z epoksidnimi dodatki iz Eduardovega kompleta in okrašena z nalepkami AMD. 5. Predrag Hluchy, član ARK Komarov iz Ljubljane, je na modelarskem srečanju v Crngrobu pri Škofji Loki uspešno lansiral maketo ameriške sondažne rakete IQSY tomahawk (načrt v Timu 5/97). Model poganja motor domače proizvodnje MACH D5-4. Foto: J. Čuden, J. I. Lokovšek in A. Sekirnik 24 • TI S I 1 • september 1997 |TTE£ 1 • september 1997 • 17 \ VSA REBRA V P 3 n n O / V P 3 iz : z V P 5 /Tn VP 1 f V P 5 Cl VET TA - sova - ritk- -i_ 1 0 * =F V P 5 Vs 1 VP 3 , ! V '/ 3 = VEZANA POŠČA \ VARILNA ŽICA J 3 VP 5 VP 3 n -i i ■ -d .J"! io i>10 l/P 3 l/P 5 13 1A 15 10 11 12 Parnik, na katerem je J. Ressel L 1829 preizkusil ladijski vijak merilo 1:1 CIVETTA 1:42 Konstruiral: A. Pavlovčič 20 • TTBII 1 • september 1997 TIKI 1 • september 1997 • 21 22 • TIM 1 • september 1997 ^ 1 • september 1997 • 19 18 • TEKI) 1 . september 1997 iTEKC 1 • september 1997 • 23