Štev. 6, Trst, v ponedeljek 6. januarja 1913 Tečaj XXXVIII. .'->—u1. ■ .■' ■ .. _ IZHAJA VSAK DAN aA eb nodeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj, fetaralčue fiter. se prodajajo po 3 nvč. (6 atot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn. Št. Petru, ?o«tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornberg^i itd. Zastarele Štev. po 5 nvi. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka kudaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Tnseratni oddelek uprava JBdinosti". — Plačuje se izklinčno le upravi „Edinosti". Plažljlvo In tožljlvo v Trstu. Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. „F edimns* * wmiT NAROČNINA ZNAŠA •» celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- rofcbe brez dopoal&ne naročnine, se uprava n« ozira ■»reimlu um &»4«ljak» liiujt „KDI3IOSTI" cttM t »a •«lo l«to Krtn 5-SO, u pel l«t* Kron I IO. Y«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefraaV*. vmna pisma aa aa eprojesaja ta rokopisi aa aa vračaj*. Naročnino, oglas« in reklamacijeja pošiljati na upravo UREDNIŠTVO : ulio. filorglo Galatri 20 (Narrtnf dam), bdajatati in odgovorni urednik &TEFA!? GODI > A. Laateffc konzorcij lista „Edinost". - Natianiia Tiskarna „Edin—« vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, oliea Giorgio Galatti štev. 20. PaStno-hranllnfCnl raCon Itev. 841-652. TELFfOH It 11-57. Novi oblaki se zbirajo. (Me Se nI Cisto- DUNAJ 5. (Izv.) Konec avstrijsko-ruskih dogovorov za preklic nekaterih najnovejših vojaških odredeb je popolnoma negativen. Včeraj je Avstrija odgovorila Rusiji ljubeznivo, a zelo odločno, da nikakor ne misli pzeklicati svojih odredeb z vojaštvom, dokler jej Srbija v vsem ne ugodi. Avstrija pa zahteva po svoje omejitev Albanije in pa ureditev gospodarskih vprašanj, zlasti vprašanja o železnicah. V diplomatskih krogih izjavljajo, da se je pri včerajšnji konferenci ministrov konstatiralo, da še ostane vse 4 do 5 tednov tako, kakor se je dosedaj z vojaštvom ukrenilo. Turki ne popuste za nobeno ceno. CARIGRAD 5. (Izv.) Porta je poslala veleposlanikom na evropskih dvorih cirkular, v katerem utemeljuje, da ne more pod nobenim pogojem resignirati na Dri-nopolje, ker je neizogibno potreben za obrambo Carigrada, Cirkular nalaga veleposlanikom, naj ta argument raztolmačijo pri velekabinetih. Tudi na Egejske otoke Turčija ne resignira. CARIGRAD 5. (Izv.) V informiranih turških krogih zatrjujejo, da porta absolutno vztraja pri svojem odklanjajočem stališču glede Drinopolja, Nje delegatje pri londonski konferenci pa so pooblaščeni popustiti glede nekaterih Egejskih otokov blizu Grške ležečih. Ti bi se naj Grkom odstopili. Turčija vztraja pri svojih mirovnih predlogih. CARIGRAD 5. (Kor.) Današnji ministrski svet, ki se je vršil v privatnem stanovanju velikega vezirja, je sklenil, da Turčija vztraja pri predlogih, ki so jih podali turški pooblaščenci v konferenci dne 3. januarja. Obenem je sklenil ministrski svet, da napravi nove korake pri velevlastih. Veliki vezir je obolel na prehlajenju, pa je vendar vzllc temu predsedoval današnjemu ministrskemu svetu, upa pa, da ozdravi do 8. t, m. toliko, da bo mogel iz svojega stanovanja. Mirovna pogajanja 86 ne prekinejo. — Turčija noče odstopiti Drinopolja. — Novi turški predlogi. DUNAJ 5. ob 11 55 ponoči. (Kor.) Iz Londona poročajo: Reuterjev biroje izvedel, da se vsled nasveta, ki so ga podale velevlasti včeraj pooblaščencem za mirovna pogajanja, mirovna pogajanja ne prekinejo jutri. Vendar pa se ne sme skle> pati iz vsega tega, da se je izpremenilo stališče v zadevi odstopitve Drinopolja. Po zadnjih poročilih je pričakovati za-zavzetja Drinopolja. Poučeni krogi so menjenja, da predlože turški delegati jutri (v ponedeljek, PODLISTEK. Osvit. 6. t. m.) mirovni konferenci nove predloge glede na določitev bolgarsko-turške meje. • Boj pred Dardaneiami. ATENE 5, (Izv.) Rezultat boja, ki se včeraj vršil pred Dardanelarai je naravnost smešen. One štiri turške križaricef ki so izšle iz Dardanel, da napadejo, so menjale z grškimi ladjami nekoliko strelov iz topa, nato pa so zaplule Tenedu* Ko so se pa približali Grki, so se turške ladje zopet zatekle v zavetje Dardanel. Poškodovana ni na nobeni strani nobena ladja. Turška mornarica Je nepoškodovana. CARIGRAD 5. (Kor.) Turške bojne ladje so se snoči vrnile v Dardanele, Kakor se pripoveduje, so ladje popolnoma nepoškodovane. Nazim paša, prijatelj mladoturkov. CARIGRAD 5. (Izv.) Vest. da se bode Nazim paša sporazumel z mlado-turki, se potrjuje. Kažejo se 2e tudi jasni znaki za to. On je namreč poveril celo vesto višjih poveljstev mladoturkom, do-čim prestavlja pristaše Kiamila paše v Malo Azijo. Tja bo moral tudi Ferid paša, bivši guverner v Solunu. Grška uprava na Kiju. ATENE 5. (Izv.) Na otoku Kiju so Grki včeraj uredili svojo upravo. Boj med Turki In Grki ca kepnem. ATENE 5. (Izv.) General Sapunzakis javlja, da so v soteski Fuad razstavljene grške baterije bombardirale Turke pri Le-sani in njihove baterije pri Bisani. Turki so se umaknili. Neresnične vetii o bojih pri Skadru. CET1NJE 5. (Uradno.) Vesti o turških zmagah in uplembi dveh črnogorskih topov pred Skadrom so iz trte izvite. Zadnje sploh ni bilo spopadov med Črnogorci in Turki. Proti vladna propaganda v Turčiji. CARIGRAD 5. (Izv.) Policija je zaplenila tiskovine, ki napadajo vlado in priporočajo preobrat. Za povzročitelja letakov smatrajo Ferida pašo, bivšega poslanika v Štokholmu. V zvezi s temi letaki so zaprli nekega Grka in dva Žida. Kurdske grozovitesti. CARIGRAD 5, (Izv.) Armenski patrijarh se je pri porti pritožil o nečuvenih grozovitostih Kurdov, ki jih počenjajo z Armenci in je zahteval pomoči. Ministrska kriza na Turškem. CARIGRRD 5. (Izv.) Glasovi o ministrski krizi se vzdržujejo, Potrjuje se, da se Član kabineta pogaja z mladoturki. Novi kabinet bode sestavil najbrže Mah mud Šefket paša. „Da se bo vedelo, zakaj !u BELGRAD 4. (Srbski tiskovni urad „Edinosti". Za včeraj zakasnelo). Včerajšnja vladina „Samouprava" piše v članku „Da se zna..." : Srbija je bila do sedaj vedno pazljiva in postrežljiva napram težnjam velesil, Vse mednarodne obveze je zvesto izpolnjevala in krivico, ki se jej je zgodila na berolinskem kongresu, je potrpežljivo prenašala. Po aneksijski krizi je sprejela vse pogoje zavoljo evropskega miru. Ko je videla, da se iztreblja srbski narod v Stari Srbiji, je mi* roljubno opozarjala Evropo in Turčijo na to. Zahtevala je samo, da se izpolnijo točke berolinskega dogovora in je začela vojno Še le, ko je Turčija izjavila, da noče izpolniti svojih obveznosti. Srbska armada je slavno zmagala in je prišla do morja. Velike sile so izjavile, da niso interesirane na Balkanu, sedaj pa vendar one same ustvarjajo novo Albanijo, sedaj smo pri tem, da se zmagovalcu jemlje osvojena zemlja in se da — premagancu. Naj bo Že optimizem onih, ki odločujejo v tem smislu, kakoršenkoli, vendar bi morali računati z ojačenjem naroda. Potrpežljivosti in srbske obzirnosti na druge interese je konec. Narod, ki je imel u« spehov v miru in vojni in ki ne zahteva druzega, nego kar je bilo nekoč njegovo, ima pravico, da zahteva, da se vsaj sedaj ž njim računa. Grdo je, nevarno in nepravično, igrati se z obupom takega naroda. Škodljivo je in nedostojno za sedanjo dobo, ubiti v takem narodu vero v pravičnost kulturnega sveta. Smatrali smo za dolžnost, da povemo to. Nas ne nagiba k temu zahteva po veličini, nego težka nevolja našega plemena. Še protiv-nikl bi nas morali prezirati, če bi po Kumi-novem, Velesu, Prllepu in Bitolju dopustili, đa stotlsoći naših bratov zepet padejo pod krvavi nož divjih Arnavtov. Ml bi bili krvniki svojih bratov. To pa ne maramo biti, nikomur na ljubav, niti za Interese nikogar. Miljukov o sedanjem položaju. DUNAJ, 5. (Kor.) „Neue Freie Presse" in „Wiener Abendblatt" objavljata izjave voditelja ruskih kadetov, Miljukova, ki se je pomudil na svojem študijskem potovanju po Balkanu tudi na Dunaju. Miljukov je ponovno poudaril, da se je ruska vlada zavedala svoje dolžnosti in je storila vse, da se ohrani mir, pri tem pa je seveda varovala svoje lastae interese. Izjavil je, da je sedaj dana balkanskim narodom možnost, se gospodarsko razvijati in se intenzivno udeleževati splošnega kulturnega dela, k čemur je treba jasnih razmer. * Glede Albanije je Miljukov poudaril, da se je vedno potezal za to, da se Albancem zasigura kulturen razvoj in je izjavil, da je Avstro-Ogrska, koje zahteve glede jadranskega pristana in albanske avtonomije so njen življenjski interes, dosegla v tem vprašanju brez dvoma uspehe. Radi tega je upravičena nada, da bode Slike iz tridesetih let. fcpUai Kaaver dandor OJalskl. — Prevel A. C. — Varuj se, Hana! — sta zaklicala isti trenutek Kotromanidevka in A vrel. — Ti ne smeš, vedno pozabljaš ! — jej je po-šepetal s srečnim smeškom Muževid, ko se je mlada gospa ubogljivo zopet spustila v naslanjač in v dražeatni sramežljivosti, a vendar brezkončni Breči skrila zardelo lice v aoprogovem naročju. — On je, prav si rekla! — je dejala gospa, ki je odšla proti potu. — Ti, Hana, oatani mirna, mi mu stopimo na naproti ! Pojdimo, otroci ! Vsi so pohiteli Ivanu naproti, le Hana je ostala v naslanjaču nekoliko žalostna, da ne more k bratu, potem pa zopet zadovoljna, da more tako skriti Jsvojo blagoslovljeno iz-premembo, vsled katere se je Čisto po de- viško sramovala pred bratom, dasiravno je tudi čutila neki ponos, da jo vidi tako. — A Hana ? - - so bile prve Ivanove ; besede, ko sta se objela z materjo in poljubila z Avrelom. — Glej je tamkaj ! Komaj te čaka ! je ves srečen pokazal A vrel svojo ženico. Ivan je pohitel k njej, ona pa je kakor bolan razvajen otrok čakala brata, ne da bi bila vstala, in že od daleč stegovala roke k j njemu. — Oj, Ivan, Ivan, kako mi je prijetno, , Bedaj, ti si moj ! — je jecljala Hana in je (v svoji razburjenosti začela glasno jokati. Ko je Ivan pripovedoval o svojem potovanju, je Ivan omenil tudi Cerovida, ki je ostal v Zagrebu in ga nagovarjal, da bi prisostvoval sijajnemu plesu v Streljani, Marija 'je zardela, veliko črno oko jej je plamtelo, sočne, polne ustnice pa so se jej povesile kakor nezadovoljne. Vstala je in odšla v dvorec. Ivan se je tedaj glasno posmejal, zroč za vitko, visoko deklico. — Nadejal se je, da boš tudi ti tamkaj ! — je zaklical za njo v šali. — Marija se je samo obrnila in z m i gnila z ramo. — Ne poj de tako kmalu na ples ! — je pripomnila mati. Avrel pa je začel z ve likim zanimanjem povpraševati Ivana, kaj je slišal, kako bo uspel ples, ali je mnogo gospode prišlo, kdo poznanejših oseb pride na ples ! Ivan mu je le nevojjno odgovarjal ono malo kar je vedel. Zavzemalo ga je vsega le ena misel, namreč kako bi mogel urediti, da bi se sestal že dre vi z Madleno, V notranjosti se mu je vse bolestno krčilo, ko je pomislil, da se ne sestane žnjo. Domišljija mu je slikala čarobno in sladko sliko, kako bi iznenadil ljubljeno ženo in gledal v njeno blaženo, srečno njeno lice. Vedel je zopet, da se od večerje doma ne bi mogel odtegniti. Bila mu je gotovo pravo breme prisotnost teh milih in ljubljenih oseb. Ah, ko bi se bil mogel odtegniti blaženemu brbljanju matere, zvestim pogledom Hane, da bi bil sam — sam, in da bi mogel naravnost v Lackovac ! Pri večerji je izvedel, da Madlena po-gostoma prihaja v Lučevac, da njen soprog omogočila z modrim ravnanjem trajne, za-dovoljujoče razmere na Balkanu. Miljukov je nadalje poudaril, da bode tudi Avstro-Ogrska vedela ceniti zmernost, ki jo je pokazala Srbija s tem, da se je gledi Albanije uklonila volji Evrope. To bi Avstrija lahko izrazila pri omejitvi Albanije. Upor v vojaški kaznilnici. PARIZ, 5. (Izv.) V vojaški kaznilnici v Lyonu je včeraj izbruhnil upor. Uporniki so prepevali anarhistovske pesmi. Prišlo je vojaštvo, ki je zasedlo kaznilnico. Sila orkana v Novem Yorku. NOVI YORK, 5. (Izv.) Veliki orkan, ki je divjal v petek po Novem Yorku in okolici, je povzročil silno škodo. Mnogo poslopij je razdejal in nekoliko ladij odtrgal od sidra. Tudi več ljudi je poginilo. Med Novim Yorkom in Chicago je vihar potrgal telefonske in telegrafske zveze. Demisija portugalskega ministrstva. LISBONA, 5. (Izv) Ministrski predsednik Leite Duarte je podal demisijo za se in za ves kabinet. Novi kabinet bode najbrže sestavil voditelj opozicijonalcev Almeida. Redovi za podaljšanje trozveze. RIM, 5, (Izv.) Ob priliki izmene ratifikacij trozvezne pogodbe je cesar t rane Jožef podelil italijanskemu ministrskemu predsedniku, ministru za zunanje zadeve in poslaniku pri dunajskem dvoru veliki križ Fran-Josipovega reda, dočim so dobili Berchtold, Sturgkh, Lukacs, avstrijski poslanik v Rimu, Merey in prvi tajnik ministrstva za zunanje zadeve italijan »ki red sv. Mavricija. Jagow, naslednik Klderlena-Waechterja. BEROLIN, 5. (Izv.) Nemški poslanik pri Kvirinalu, von Jagow, bi imel po.tati glasom reke vesti državni tajnik pri ministrstvu zu zunanje zadeve. Trtstllna industrija In balkanska vojna. LIBEREC, 5. (Izv.) Trgovinska zbornica je objavila poročilo o tekstilni industriji na Severnem Češkem, Poročilo je zelo neugodno. Industrija je znatno opešala in nekatere tvornice delajo le po nekoliko dni na teden. To so posledice balkanske vojne. Nesreča na kolodvoru. PRAGA, 5. (Izv.) V Češkem Brodu je trčila posamezna lokomotiva v lokomotivo tovornega vlaka, pri čemer je našel smrt kurjač Jožef Polak. Obe lokomotivi ste zelo poškodovani. Višik ženske emancipacije. PARIZ, 5. (Izv.) Voditeljica premo-dernega francoskega ženstva, Mary Deni-zart je priobčila izjavo, da kandidira za predsedstvo — republike. biva v Slavoniji, kjer so ga s pomočjo Sa-lopeka izvolili nedavno v vukovarski županiji za zastopnika na požunskem saboru. Ivan je poslušal vse to z neizrečenim zadovoljstvom, in odpirali so se mu divni pogledi, kako bo lahko prihajal k Madleni. Doli na dvorišču Be je začula kočija. Ivan se je zdrznil in padla mu je v glavo m:sel: , Eh, ko bi bila ona ! Morda je !w — in Bkočil je razburjen k oknu, Bkozi katero je prihajala svetla poletna noč. Kočija je obstala dolgi senci dvorca in Ivan ni mogel nič prav spoznati. — Dober večer, poljubljam roke ! — se oglasi v tem na vratih glaB Jurice Cerovi da. — Ah. on je ! — je skoraj nezadovoljna vzdihnil prvi trenutek Ivan in je postal poleg okna, ko so se drugi prisrčno pozdravljali s prišlecem. A kje je gospica Marija ? — je vprašal Jurica nekako prestrašen, in razočaran. — Prav ta trenutek je bila tu. Morala je prav kar oditi, — je odvrnila Hana. Stran II. „EDINOST«4 ši. 6. V Trstu, dne 6. januarja 1913. Miljukov je govoril tudi za zadovoljitev rumunskih zahtev od strani Bolgarije in je izrekel prepričanje, da bode možno oditraniti težave politične situacije, Če si bodo države le nekoliko Šle na roko. Na bojnem polju. Nebo je posuto z zvezdami. Mladi mesec se je dvignil visoko. Bivaki so se pomirili. Iz zapuščenih vasi se je oglašalo lajanje gladnih psov. Zanami se je zarez-getal konj in njegovo rezgetanje je kakor glas trobente odmevalo po vsej dolini. Nad reko in nad sivo dolino se je vel kakor siv pajčolan gost oblak, a skozi ta oblak komaj in komaj tupatam prodira kak žarek ognja. Vlegli smo se na tla poleg kupa zažganega oglja, na katerem je brbljal ves počrnjen čajnik. Ko se spomnim, kje sem nocoj spal, se mi tu zdi pravi raj. Nazadnje, naj je že mračno in hladno kolikor hoče, samo da ni tu v bližini onega strahovitega krohljanja svinj in težkega sparjenega prahu, ki ga svinje s svojim dihanjem razpihavajo in gonijo v nos. Tam nekje, daleč, daleč, na turških pozicijah se čuje žalostni odmev trobentačev. Kar se posveti reflektor in pojavila so se bleda lica mojih sopotnikov, ki so se^ kakor mrtvaški strahovi pokazali iz mraka.... In zopet so se skrili. Ne spominjam se, ali smo dolgo ležali tako, poslušajoč pogovor iz kakega šotora, in se spominjala dragih in milih oseb, do katerih ne more sedaj na noben način priti nobena vest o nas. Kar naenkrat se je zaslišalo poleg nas korake opank po mehki, razmočeni .zemlji in projektorjeva svetloba je izvlekla iz mraka nekoliko bledih lic. Poznal sem jih. Vojaki iz bojne črte. Mrkla, utrujena lica. V njihovi sredi oseba s sivo čepico. Pod čepico široko lice z utrojenimi očmi, majhna močna postava. Gladke škornje, pa ne opanke kakor pri Bolgarjih. Na rami enega spremljevalcev, ki gredo za njim, dve puški. Ena je mauserca, torej turška. — Kaj pomeni to ? Možak s sivimi lasmi se prekriža. — Ali si kristjan ? — Bolgar izpod Drinopolja. — Ali si prišel od Turkov? — Zbrali so nas, da gremo v vojno. Ne bil bi ubogal, ker sem videl, kaj so Turki napravili z našimi vasmi. In potem, kako naj streljam na svoje brate ? Ali kaj hočem, ko stoji za menoj jur-baša (stotnik), in če se mu zazdi, da streljam lažno, bi me takoj usmrtil. Tako je poginilo že nekoliko naših pod Bunar-Hisarjem. Toda vseeno, Če že moram poginiti, je bolje, da poginem tu med brati. — Ali vas je veliko kristjanov na pozicijah ? — Sedaj jih je ostalo malo. Zelo malo. Veliko jih je pobegnilo. Druge so odvedli na pozicye pred samim Carigradom. Pravijo jim, da bodo oni plačali s svojim glavami, če pogine turška vojska. In jaz imam v Hermendi ženo in otroke. Poginejo brez mene. — Pa kako se ti je posrečilo, da si pobegnil ? — Naši so odkorakali iz Enikeja proti Jasorenu, kjer je tam „doli" pri Turkih več moči. Zvečer tretjega dne, ko se je znočilo, sem nekoliko zaostal. A tamkaj je bukov gozd. Tamkaj je pusto, gosta šuma, skozi katero sem se komaj vlekel vse te dni. Povsod gosto dračje. Pot se more izsekati, drugače ni mogoče naprej... Begunec je pripovedoval, kako je tako hodil celo noč, a zjutraj je šel mimo prve turške črte med Lozirikeja in Uržumja. Šel je mimo trdnjave na Krste-niko. Tu je moral prebiti v nekem jarku,, obrastlem z grmovjem in nizkim lesom, cel božji dan. Pobočja turških in bolgarskih pozicij so tako visoka, daje z njih mogoče videti človeka, tudi če leži. Ležeč na sredi pota, v jarku, je poslušal pod seboj gromke glasove turških patrulj in se bolj mrtev, kakor živ stiskal k tlom, kakor da se je hotel za vleči vanjo, ne brigajoč se zato, da se poleg j njega plazijo strupene kače, katerih je j tukaj toliko, da smo zadevali nanje tudi na cesti. Kača je sikala, se zvijala, vzdi govala nad telo, zvito v klopčič, svoj dolgi vrat, jezljala s svojim razcepljenim jezikom proti njemu, dokler se ni opogu-mil, jo pograbil in zadavil. Ko se je zmračilo, se je splazil po trebuhu iz jarka, stekel nato k bolgarskim pozicijam in zakričal. — Ne streljajte, bratje, sem vaš!.., Ne vem niti sedaj še, ali so moja žena in otroci živi. Videl sem v Čorlu, kako so Turki usmrtili vso družino, iz katere sta dva brata služila v turški vojski. Turki se za to ne brigajo. Poleg njega je videti v mraku Turka, bledega in grdega lica, upadlih oči. Tudi on je pobegnil od svojih. Niso ga zaprli, temveč ga nasprotno dobro hranili in ravnajo žnjim kar najbolje. Popolnoma se je prijel polkovnika Vasiljevega. Temu „krivonosemu vragu" imponirajo namreč polkovnikove ostroge. Kakor hitro mu pogleda v oči, že ve za vsako njegovo željo in videti je, kakor da bi se ponašal z junaškimi deli „svojega" 19. polka. In ni to samo pri tem preprostem kmetu tako. Turki so fakini. Spominjam se, kako je v zadnji vojni neki turški bimbaša (major), ki se je vdal Skobelje-vemu, zelo dobro zlužil Skobeljevemu. In stregel mu ni samo on, temveč je tudi celo z bičem priganjal svoje vojake, da so stregli zmagovalcu. Sicer pa je Turek vezan že po koranu, da mora služiti zmagovalcu. Nastala je temna noč. Rogovi mladega meseca so izginili. Melanholični glas trobent iz turškega taborišča je utihnil. Ćuti ni grmenja topov. Samo težak, gost mrak pada povsod in videti ni niti korak daleč. Kakor da čuješ skozi noč, kako konji stajah mahajo z repi. Pogovor ljudi ugaša kakor žrjavica pod pepelom. ljudje se vtapljajo v globok in zdrav sen. Tam doli, kjer se zovražnik ne vidi več, gore še vedno pod rumenimi šotori ognji in se vidijo skozi nočno meglo, vojaki pa po vrstah tiho žvižgajo, kakor glas flavte tožno, milo pesem iz svoje domovine. Ruski spisal Nemlrovlč Dančenko. Domače vesti. Nekaj o naših bolaiškfh blagajnah v Trstu. Pod tem naslovom je te dni prinesel ljubljanski „Dan" daljši dopis iz Trsta. Pisec je gotovo imel plemeniti namen, a preden je na široko opisoval stvari, katere pozna precej povrSno, bi bilo bolje, da se je temeljiteje informiral. Minilo je že četrt stoletja, od kar se je četica mož trudila doseči, kar si želi dopisnik; združenje obeh slovenskih delavskih dmštev. Stvar se ni posrečila niti tedaj in tudi ne pri poznejših poizkusih in jaz, ki sem bil med prvimi za združenje, ne najdem v tem neuspehu ni-kake nesreče za tržaško delavstvo. Napetost med obema delavskima društvoma ne obstoja, vsaj ne v oni obliki, ki je obstojala pred četrtstoletjem. Stotaki, ki se trosijo za maše od enega teh društev so izmišljotina ali zlobno predbacivanje. „Delavsko podporno društvo" obhaja res svojo obletnico (društvene zastave) s pohodom po mestu in z maše, ki pa ne stane stotakov, pač pa k večjemu desetak kron. In ker je večina članov s tem zadovoljna — ne vem čemu bi se jim hotelo kratiti to ceno veselje. Glede bolj energičnega nastopa se pri danih razmerah ne da nič doseči. Obe naši društvi delujete na vse načine, da bi privabili slovensko delavstvo v svoje okrilje toda brez ali z zelo majhnim uspehom. Razmere so take, da se tu ne da pomagati drugače kakor s premočjo slovenskih glasov na volitvah za okr. boln. blagajno, kar se pa ne posreči, ker bi v tem slučaju nastopili rdeča in črna kamora složno proti Slovencem. Ne preostaja torej drugo, nego to, da se Slovani vpišejo v naši društvi in tako pojačijo sami sebe. Ako pa ima g. dopisnik drugih važnih nasvetov, naj jih blagovoli priobčiti ali pa naj jih predloži odborom omenjenih društev, ki jih bodo gotovo uva-ževall. Mi nastopamo vselej složno, ko se gre za koristi naše narodnosti in smo zato tudi že dosegli lepih uspehov. Da bi pa z združenjem v eno društvo pritegnili v to SOLIDNO: in : ELEGANTNO ff po zmbrnih Cenah RAFAELE ITALIA TMT - VIA MALCANTON - TRtf m Zdravilno plyo dvojnega kvasa vsi zdravniki ga priporočajo. 3. ŠTEFAN Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrlvo št. 32. — Telefon št. 2201. Odlikovano na 7 razstavah. : Odlikovano na : 7 razstavah.: I Albert o Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Donizettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele in fine utl oves iII soeivje in ker ;e ob enem zastopstvo ^oriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišča dobrozaane moke Združ. parnih mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in umoref bb pošiljajo, na. aaL/ei c. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. I«! Brzojavi: ALBERTO FiNZI, Trst. Back & Fehl sploinl onlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine " J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulloa della Caeerma it. iS, II. n. K-> Prodajalnica ur in dragocenosti G. Bneher (ex drag Dragotina Vekjeta) Trst Corso št 36. Bogati izbor zlatanine, srebraine, dragocenosti in žepnih ur. Knpnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejib cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka 'jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom : za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem j ANGELA KJUDER, lastnica. Nova DBiaraa in slaićari v Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno 2n sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in ikonfektura. — Likerji In raznovrstno vino ===== v steklenicah. ■ Dr - ZDRAVNIK - Dr. D. KAEAUAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št 12 od 11 Vi do 1 Vi in od 4 Vi do 5 V« popoldne. TELEFON 177/TV. Zalosn dalmatlnsKesa ulna ■ ^ lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu Filip Ivanišević, Trst | ulica Valdirivo 17. Telefon 14-05. .j — Prodaja na drobno In na debelo. — ^ GOSTILNE : „Ali* Adria", ulica Nnova štev. 18 in gostilna-Buffe\ Piaiza Giuseppina štev. 7, v katerih toči svoja vina prve vrste. i ■ L fi" iaSHHBHEa 1 •3 II 13 ca 1 19 E3 Telefon 5tev. 1974. Via Economo št. 10. K. Gasperini, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" E3 ran imi H 19 E3 13 Tovarna cementa „Portiandu r Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE E3E3E3E3E3E3E3 S D ti Velikanska zaloga pohištva in lapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TKST, oL Stadion it S • Telefon 22-85 (hite sied&lKča Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. 'zbtr- =j i- V Trstu, dne 6. januarja 1913. „EDINOST" št. 6. Stran ITI. društvo vse Slovence iz okr. bolniške blagajne, je izključeno. Slovenci, ki so v okr. bolniški blagajni, so ali internacionalni pod-repniki, ali pa so prisiljeni biti tam po svojih delodajalcih — teh zadnjih je ogromna večina. Ne mislite, da bi se reven delavec pustil zmerjati in zapoitsvijati, da ni v to prisiljen biti tam, kjer ga gledajo grdo, toda proti temu ne bi pomagalo nikako združenje — vsaj za sedaj ne 1 Strašilo s klerikalizmom nam starim Tržačanom ne dela skrbi, ker vemo, da pri nas ni te nevarnosti. Priznam, da imamo med seboj bolj in manj verne ljudi, a mi kot liberalci v pravem pomenu te besede radi prepuščamo svobodo mišljenja vsem, samo, da smo složni, ko se gre za reševanje časti in koristi našega naroda. Mladina naj se pridno vpisuje v naši delavski društvi in naj si, ako ima dovolj somišljenikov, osvoji odbore. Ako bo delovala tako narodno in pametno, kakor delajo dosedaj možje, jej bo narod gotovo hvaležen. Razdirati ono, kar smo mi z veliko težavo zgradili v nad 30 letih, si pa ne bodemo pustili. Društvi naj obstojlta obe in naj tudi v naprej delujeta v lepi slogi, kakor sedaj. Slovenci in Slovani pa naj se ju oklenejo v obilnejši meri. Mi pa probujajmo zaspane narodne delavce, in potem pridejo za nas tržaške Slovence lepši in srečnejši časi. Nekdo. Sokolova maškarada se bo vršila letos že v soboto, dne 11. t. m., v veiiki dvorani »Narodnega doma". Začetek ob 9 zvečer. Sviral bo vojaški orkester c. in kr. peš-polka Štv. 32. Pies vodi brat plesni prof. Ivan Uraek. Ker je vstop dovoljen le proti izkazu vabila, prosimo vse, ki ga še niso dobili, da blagovolijo vzeti na znanje, da ga lahko dobijo pri vratarici ,Nar. doma", gospe Bičkovi. Opozarjamo obenem brate, da naj pridejo na ples v črni obleki (ne v kroju) ali dostojni maski. Maske so podvržene kontroli. Božićnica v mestni boliišnlcl. Snoči Je priredila uprava me3tne bolnišnice božićnico onim revčkom otročičem, ki morajo v svoji nežni mladosti že — trpeti. Revčki so in milo se stori človeku, ki ima le količkaj srca, ko gleda te drobne stvarce, kako morajo — po krivdi drugih, saj tako revše vendar ni zakrivilo samo svoje bolezni — prenašati bolečine na svojem nežnem telescu. A kako veselje, kaka radost Je zasijala iz njihovih očesec, ko je zagorelo v stoterih lučkah božično drevo, ko so zablesteli vsi oni zlati in srebrni pramenčki na njem, in ko so ta očesca ugledala toliko lepih darov, namenjenih njim, večinoma tako zapuščenim. Ako kje, je tu mehko človeško srce imelo povoda, da se razjoka nad vso to radostjo in vso to — bridkostjo. Hvala onim, ki so se spomnili tistih, ki so najbolj potrebni in tudi najbolj vredni človeškega usmiljenja I šega ensembla, je že nastopila v tej ulogi v Ljubljani z velikim uspehom. * • * Zvečer se uprizori Moltereva komedija „NAMIŠLJENI BOLNIK" (Domišlja si, da je bolan). (Le malade imaginaire). O tej komediji nesmrtnega Moličrea, ki se danes naše občinstvo prvič seznani z □jim na našem odru, govorimo na drugem mestu. Ta predstava veija za abonente B. * * * Prihodnjo nedeljo bo gostoval pri nas v naslovni ulogi „Zrin Jskega" slavni bariton kr. deželnega gledališča v Zagrebu, g. V u š k o v i Ć. Domišlja si, da je bolan. („Le malade imaginaire".) Komedija v 3 de|an|ih. Spisal I. P. Moliere. K nocojšnji premijeri v slovenskem gledališču. Nocoj spe zna naše občinstvo najslavnejšega komedijografa vseh časov, slavnega Moliera, ustvaritelja francoske komedije, ustanovitelja največjega gledališča v Evropi. Moliere Je bil rojen i. 1622. Bil Je ljubljenec Ljudevita XIV. Na dvoru „solnčnega kralja" |e igral Moliere veliko ulogo in je spisal svoje komedije večinoma za dvorne predstave. Ne dovoljuje mi prostor, da bi napisal obširno študijo, temveč se moram omejiti le na današnjo igro. „Namišljeni bolnik" Je satira na medicino in zdravilstvo, toda le na medicino 16. stoletja, ki Je bila precej primitivna. Seveda, danes, ko Je zdravilstvo tako napredovalo, izgleda vsa komedija kot anahronizem. Toda ostaja nam „bolnik" vendarle kulturno-hlstoričen dokument in koti tak |e velike literarne cene. Tudi mora naše j občinstvo upoštevati, da je „bolnik* spisan; v dobi, ko Je Moliere že hiral in takrat so '.ga zdravniki silno mučili. Bil Je bolan na pljučih in oni so mu dajali klistire in mu puščali kri. To ga Je tako razjezilo, da |e poslal zdravnike k vragu in raje trpel brez zdravnikov. Takratni zdravniki so bili ljudje lepe šolske naobrazbe, znali so za vsako bolezen lepo grško, ali pa latinsko ime, toda pomagati bolniku niso znali. Vse se Je ome-jjevalo le na zdravniške tirade in pravila, mesto diagnoz na podlagi izkušnje se Je Največja slovenska hpanilnica. hranilnica ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica 3. je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 mil. kron vlog in I mil. 300 tisoč kron rezervnega zaklada. SPREJEMA VLOGE VSAK DELAVNIK. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Vložen denar obrestuje po 4 11 O 2 brez odbitka. Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev župniSča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojea na zemljišča. Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 7«% obrestim in najmanj '/4% amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja tudi na menice In vrednostne papirje. frva in edina pisarna — v vojaški stvari — (konoeaijanlrane «d o. k. nameatniživa) Trst, ulica deli« Caserma 5, IL n. DAROVI. — O priliki poroke g. Josipa Sirka in g.ce Justine Bogateč v Sv. Križu je nabrala Lucija Majcen K 5 70 za Ciril-Metodovo moško podružnico. — Pri krstu Vinkota Rebenca se Je nabralo K 3 — za C. M. D. šolo in K 3 — za „Božičnfco" otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Denar hrani uprava „E.". Slovensko gledališče. Včerajšnja prva popoldanska uprizoritev „Zrinjskega* je napolnila naše gledališče. Zlasti smo opazili lepo Število prijateljev našega gledališča iz bližnje in daljnje mestne okolice. Predstava je pomenjala zopet popoln uspeh. Zvečer smo imeli na našem odru krasno Rovettovo dramo „Nepošteni", o kateri moremo reči, da nas je v resnici zadovoljila v vsakem pogledu. Natančaeje iz-pregovorimo o njej v Jutrišnji številki, danes naj izrečemo le svoje odkrito priznanje ustvari-teljema glavnih dveh ulog, g. Toplaku in gci. Wintrovi, cbenem pa zopet in zopet prav tako odkrito obžalovanje, da naše občinstvo ne zna ceniti — najboljšega I Danes ob 3 in pol pop. se ponovi priljubljena opereta JESENSKI MANEVRI-. Vlogo Treske poje g.a Iličičeva, U prvič nastopi pri nas v operetni ulogi. G.a lličičeva, eden najsimpatičnejših članov na- Baja naavete in informacije o vsem, kar ne tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in o4poA$e Tsake vrsto prošenj vojaškega značaja — oprodčenje od vaj, enoletno pro-■toveljstvo, ienitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prastačne službe, vaprejetja ▼ vojaške iole ML — Pooblaščena je aaato-pati stranke pred oblasta ijam i— Reševenja mtro in toftno. — Uradne are 1 Ob dalav-od predporodne do 7. popoludne Ofc ftn praznikih od 10. do 12. opold. 1_1 Kron 62001! AUTOMOBILI FORD !9I1 ttejvočja tovare* sveta. Izda'cvaais letos 40*600 cćteefls tipa CHASS1S 20 HP tet? rasnih tipov keftf*. Koći). „FORD" ja n»Jpopolnejša, ua) hitrejša ln naJekocoiaI6n»}H k*i Jih ob«toj 1. — GENERAUTI SASTOPKIK ANTON SKERL . TRST Plazza Boldc&i 10-11, Tal 1734 tftilke otntralea oar.ga, ulloa dal Baaiii IS, vagai ailoa Bo.cfiol^t TELEFOI 2247. — 8T0CK PNEUJf GOODRICH (am»rlkAas*f> Automobili na posoda po smarmt oeaL famvo ln Tadria^anj« avtomobilov. — — 8olldne. pc»tr**b. Moja stara Krojačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu ca vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! ! mlatila prazna slama formalnih logičnih skle- j pov. Doktor Dlafoirus trdi, da mu Je ljubše,J da bolnik pravilno umre, nego M da nepra- j vilno ozdravi. Seveda Je bila tedaj tudi igralska umetnost v povojih; ni bila še j znana karakterna komedija, temveč le com- i' media deli' arte s harlekinom na čelu in pa j improvizirana komedija. Sam Moliere je bil tak komedijant; ustvaril Je nekaj tipov, ki so večni In ostanejo večni, dokler bo ljudi. „Harpagon", „Argan Tartuffe" so osebe, ki nikdar ne izginejo. Pri Francozih so se tako i^orenf-nile te tipične pojave, da se jih poslužujejo tudi v vsakdanjem življenju. Francoz, če hoče komu reči, da Je lakomneS, ali pa hinavec, mu govori Harpagon, oziroma Tar-tuffe. Tako globoko so ukoreninjene Molier-ove osebe v francoskem narodu. Pri nas bomo poskušali uprizoriti »bolnika" v Molierskem stilu; to se pravi, ne le v nošah, temveč tudi v načinu igranja. Igral se bo kakor so igrali v časih, ko Je še cvetela commedia deli'arte. Naše občinstvo, ki ljubi satiro, najde torej na nocojšnji predstavi ne le obilo smeha, temveč tudi marsikak kulturno-historičen spomin, ki ga prenese v stare čase. Klasične predstave so prazniki umetnosti; naj bo tudi nocojšnja predstava posvečena | *» * da je " odPravo * . r r »mehurčkov kakor tudi v svrbo dosege in ohranitve našemu visokemu idealu. j Qeine> mehke kože in bele polti najboljSe Bvet0vnc Leon Dragutinovič. i znano milo Iz lllijlvega mleka 8teckenpford* --i znamke „Steckenpferd", Borgmann Jako nizkih in zmernih cenah. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil trgovino jestvin Trst - ulica Media št. 8 - Trst Podružnica v Kolonji 295. j Ker imam na prodaj sveže blago prve ; vrste in prodajam po najnižjih cenah se j nadejam, da me bodo spoštovane gospe ; podpirale. Postrežba točna !u na dom. Z vsem spoštovanjem u dani PETER BRADELJ.