♦ DOLGOVI, TAKSNI IN DRUGAČNI Jože Mencinger ♦ DINAMIKA TROŠENJA SE IZBOLJŠUJE, A STABILNE RASTI ŠE NI Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ NOVA GEOEKONOMIJA: SVET VELIKIH DRŽAV Vlado Klemenčič ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ŠT. 436 MAJ 2011 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 436 Ljubljana, maj 2011 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2011 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO DOLGOVI, TAKŠNI IN DRUGAČNI Jože Mencinger DINAMIKA TROŠENJA SE IZBOLJŠUJE, A STABILNE RASTI ŠE NI 16 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Dinamika trošenja se še naprej počasi izboljšuje 19 2. Rast blagovne menjave se umirja 21 3. Se v gradbeništvo vrača optimizem? 22 4. Industrijska produkcija višja, prav tako zaloge industrijskih produktov 23 5. Solidna rast turističnega povpraševanja 24 6. Stanje na trgu dela se je nekoliko popravilo 24 7. Cenovna pričakovanja proizvajalcev hitro rastejo 25 8. Nadaljevanje umirjanja bolj dolgoročne dinamike plač 27 9. Ali zagon v javnofinančnih prihodkih začenja pešati? 29 10. Krediti še naprej stagnirajo 30 11. Tekoči plačilnobilančni primanjkljaj v prvem četrtletju večji od primerljivega lani 32 NOVA GEOEKONOMIJA: SVET VELIKIH DRŽAV Vlado Klemenčič 34 5 6 STATISTIČNA PRILOGA 43 DOLGOVI, TAKŠNI IN DRUGAČNI Jože Mencinger Med črna slikanja gospodarskega stanja v Sloveniji sodi mantra o njeni katastrofalni zadolženosti. Ponavljajo jo politiki, »strokovnjaki« in komentatorji. Pri tem jih številke, ki jih o dolgovih sproti objavljajo Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in SURS ali Eurostat, sploh ne brigajo. A ne gre le za to. Kaže, da največkrat sploh ne vedo, o čem govorijo, saj ne razlikujejo med javnim dolgom in dolgom Slovenije, neto in bruto dolgom in podobnimi stvarmi. Zato ni odveč pogledati nekaj številk, ki kažejo, kaj je z dolgovi in kako je prišlo do posameznih vrst zadolžitev. 6 1. Javni dolg Začnimo z javnim dolgom. Podatke o njem sproti objavlja Ministrstvo za finance, ki v mesečnem Biltenu javnih financ prikazuje prihodke in odhodke pa tudi primanjkljaje in dolgove javnega sektorja: državnega proračuna, občinskih proračunov, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovane ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Primanjkljaji in zadolženost se zaradi transferjev med blagajnami kopičijo v državnem proračunu. Ta se lahko zadolžuje z najemanjem kreditov, najbolj pogosto pa z izdajo obveznic. Delitev med kratkoročno in dolgoročno zadolženostjo je manj pomembna; večino državnih dolgov je dolgoročnih. To drži tudi za zadolženost po valutah; po letu 2007 je praktično vsa zadolženost v evrih. Vsebinsko pomembna pa je gotovo delitev med zadolženostjo doma (notranjim dolgom) in zadolženostjo v tujini (zunanjim dolgom)1. Da bi ugotovili, kako velik je potencialni javni dolg, je javnemu dolgu prav prišteti še dolg s poroštvom in jamstvom Republike Slovenije, ki ga država daje predvsem paradržavnim institucijam, med katerimi je daleč najpomembnejši DARS. Slika 1 kaže velikost in spreminjanje javnega dolga ter dolga s poroštvom po kvartalih od 2001 do 2010. V desetletju se je javni dolg povečal od 5.1 milijarde evrov na koncu 2001 na 11.9 milijard evrov na koncu 2010; daleč največ, od 7.1 na 11 milijard evrov v letu 2009. Večji del javnega dolga je bil notranji dolg; konec leta 2001 je znašal 2.6, konec leta 2010 pa 10.4 milijarde evrov; ustrezni številki za zunanji dolg sta 2.5 in 1.5 milijarde evrov. Spreminjanje dolga s poroštvom je bilo precej drugačno; med 2001 in 2010 se je povečal 1 Japonska s formalno največjim javnim dolgom ima s tem relativno malo problemov, saj so upniki v domačem gospodarstvu; najemanje in odplačevanje kreditov ob nizki obrestni meri ni drugega kot prerazdelitve produkta znotraj države. Na sestavo dolga vpliva tudi stanje na tekočem računu, ki pa se bolj odraža v zunanji zadolženosti posameznega gospodarstva. od 1.2 na 5.3 milijarde evrov. Poroštev doma je bilo mnogo manj kot poroštvi v tujini; prva so se od 624 milijonov povečala na 1.7 milijarde evrov, druga od 571 milijonov na 3.5 milijarde evrov, če prištejemo se zadolžitve za razreševanje krize v letu 2009 in 2010 pa kar na 6 milijard evrov. Slika 1. Javni dolg in dolg s poroštvom 14,000 ^ 12,000 10,000 _ 8,000 _ 6,000 4,000 2,000 _ 0 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 POROŠTVA DRŽAVE 3,000 2,000 1,000 _ 0 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 Vir podatkov. Bilten javnih financ 5/2011 JAVNI DOLG mio. € 7 Na Sliki 2 so sešteti javni dolg, dolg s poroštva ter dolg s poroštvi in jamstvi danimi za omejevanje finančne krize, oziroma potencialni javni dolg. Ta se je od 6.3 milijarde evrov (30.7% BDP) konec letu 2001 povzpel na 17.1 milijardo (47.5% BDP) (brez kriznega posredovanja) oziroma, s kriznim posredovanjem, na 19.6 milijard evrov (54.4 % BDP). Delež zunanjega potencialnega javnega dolga v potencialnem javnem dolgu je precej večji od deleža (formalnega) zunanjega dolga v (formalnem) javnem dolgu, saj se je od 3.1 milijard evrov v letu 2001 dvignil na 7.5 milijarde evrov (20.9 % BDP) v letu 2010. Slika 2 Javni dolg in dolg s poroštvi 20,000 8,000 _ 4,000 ovanje 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 8 0 Na Sliki 3 je javni dolg na letni ravni skupaj s poroštvi prikazan še v odstotkih BDP. Slika 3 Javni dolg s poroštvi kot delež BDP Veliko povečanje javnega dolga v krizi je neizogibna posledica krčenja gospodarske aktivnosti, saj krčenje aktivnosti takoj skrči javnofinančne prihodke iz posrednih ter neposrednih davkov, medtem ko se javnofinančni izdatki ne spremenijo takoj; krizno stanje zahteva celo večje izdatke za vzdrževanje socialne varnosti in, v primeru zdajšnje krize, za socializacijo izgub bank, s katero države poskušajo preprečiti zlom finančnega sistema. Krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji zato niso nikakršna posebnost. Povečanje dolga v letu 2009 je bilo v Sloveniji nekoliko večje kot v povprečju EU27 (večje je bilo tudi krčenje BDP). Po predvidenem povečanju javnega dolga med 2007 in 2011 je Slovenija s povečanjem za 21 odstotkov BDP na enajstem mestu med sedemindvajsetimi članicami EU. Bolj kot Slovenija naj bi javni dolg do konca leta povečale Irska,Velika Britanija, Grčija, Latvija, Litva, Španija, Romunija, Francija, Portugalska in Nizozemska. Javni dolg pred krizo in njegovo povečanje med krizo naj bi se na koncu 2011 seštela v javni dolg na ravni 45.4 odstotkov BDP, kar je za 20 indeksnih točk manj od povprečnega javnega dolga članic EU, ki naj bi bil 65 odstotkov BDP. Nižji javni dolg kot Slovenija naj bi konec leta imelo šest članic EU; štiri nove: Bolgarija, Estonija, Romunija in Slovaška, ter dve »stari«: Švedska in Luksemburg. Primerjave Slovenije z Grčijo ali Portugalsko so tako povsem nesmiselne; mnogo usodnejši od primanjkljaja in javnega dolga sta nelikvidnost in zadolženost podjetij ter zadolženost bank v tujini. 9 2. Bruto in neto zunanji dolg Slovenije Če javni dolg, posebno še, ker je njegov velik del notranji dolg, ni pereč problem, tega ne gre trditi za zadolženost Slovenije (države, BS, bank in ostalih) v tujini. V mednarodnih primerjavah sicer tudi ta zadolženost ni velika, vendar pa velik delež bank v tej zadolženosti posredno močno ogroža oživljanje gospodarstva. Slika 4 Dolg Slovenije v tujini Zadolženost Slovenije (države, BS2, bank, podjetij in prebivalstva) v tujini se je nakopičila v razdobju 2005-2008, torej pred krizo. V tretjem kvartalu 2005 so bile namreč terjatve 2 Na dinamiko skupnega neto dolga Slovenije močno vplivajo terjatve in obveznosti Banke Slovenije. Pred vstopom v evro območje so neto terjatve Banke Slovenije znašale skoraj 7 milijard evrov in so neto dolg ostalih sektorjev spreminjale v skupne neto terjatve, po vstopu v evro območje pa so se terjatve BS skrčile, konec 2010 so znašale 2.7 milijarde evrov. Devizne rezerve BS, ki so v letih pred vstopom v evro območje dosegle 7 milijard, so se po vstopu zmanjšale na manj kot milijardo evrov. Slovenije do tujine še večje od njenih obveznosti; neto dolg je bil enak 0, do konca 2008 so obveznosti narasle na dobrih 40, terjatve na 31, neto dolg pa na 9.1 milijardo evrov. Zadolževanje se je v času krize umirilo; po prvem kvartalu letos so obveznosti znašale 41.9, terjatve 30.5, neto dolg pa 11.4 milijarde evrov. Osnovna značilnost dinamike zadolževanja je bilo hitro zadolževanje bank ter istočasno stagniranje oziroma počasnejše zadolževanje države med 2004 in 2008, ki mu je v krizi sledil preobrat. V njej zmanjšanje oziroma stabilizacijo »privatnega« dolga nadomesti povečevanje javnega. Takšno spreminjanje strukture neto dolga kaže Slika 6; na zgornjem delu so podatki o zadolženosti »privatnega« sektorja (bank in ostalih) in »javnega« sektorja (države), na spodnjem delu pa podatki o zadolženosti bank in države. 10 Slika 5 Neto dolg Slovenije in države Vir: Banka Slovenije 24 20 16 12 8 4 0 25-, Slika 6 Prevalitev dolga s »privatnega« na javni sektor 11 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir: Banka Slovenije, lastni izračuni Primerjava mednarodnih neto naložb (razlika med imetji in obveznostmi, ki vključujejo neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje in ostale naložbe ter mednarodne rezerve) Slovenije z ostalimi članicami EU kaže, da Slovenija s neto negativnimi naložbami v višini 35.5 odstotkov BDP sodi med manj zadolžene članice EU in da je obenem najmanj zadolžena nova članica. Zadolženost večjo od BDP so konec leta 2009 (do takrat so podatki) imele Bolgarija, Madžarska in Portugalska, ki so jim z več kot 80 odstotkov BDP sledile Irska, Španija, Grčija, Estonija in Latvija, z več kot 50 odstotki pa še Romunija, Litva, Poljska in Slovaška. Med »starimi« članicami EU so negativne neto naložbe imele še Finska, Avstrija, Francija, Italija in Velika Britanija, pozitivne pa Luksemburg, Nemčija, Malta in Nizozemska (za Ciper ni podatkov). Približno izravnane terjatve in obveznosti pa sta imeli Danska in Švedska. Tabela 1: Mednarodne neto naložbe držav EU (deleži v BDP) 2001 2003 2005 2007 2008 2009 Euro področje -0103 -0.089 -0141 -0179 -0163 Belgija 0.367 0.336 0.290 0.312 0.446 Bolgarija -0.271 -0.263 -0.441 -0.811 -0.980 -1.061 Češka -0.104 -0.205 -0.280 -0.400 -0.413 -0.444 Danska -0.166 -0121 0.039 -0.057 -0.060 0.045 Nemčija 0.087 0.066 0.215 0.270 0.266 0.373 Estonija -0.483 -0.659 -0.852 -0.736 -0.786 -0.808 Irska -0152 -0.201 -0.246 -0195 -0.714 -0.984 Grčija -0.456 -0.589 -0.766 -0.944 -0.756 -0.849 Španija -0.276 -0.376 -0.556 -0.781 -0.794 -0.921 Francija -0.020 -0.027 -0.031 -0.066 -0100 -0133 Italija -0.099 -0151 -0157 -0.215 -0.215 -0194 Ciper 0.202 0117 Latvija -0.371 -0.437 -0.592 -0.744 -0.785 -0.826 Litva -0.346 -0.333 -0.428 -0.561 -0.522 -0.597 Luksemburg 1.393 1.272 0.955 0.785 0.829 Madžarska -0.946 -0.904 -1.050 -1186 Malta 0130 0.403 0.369 0174 0.019 0136 Nizozemska -0134 -0.017 -0.026 -0.060 0.019 0174 Avstrija -0.253 -0183 -0169 -0123 Poljska -0.295 -0.417 -0.425 -0.501 -0.565 -0.595 Portugalska -0.476 -0.567 -0.676 -0.879 -0.961 -1.090 Romunija -0.250 -0.271 -0.296 -0.471 -0.532 -0.626 Slovenija -0.022 -0.059 -0110 -0.213 -0.334 -0.355 Slovaška -0.262 -0.334 -0.485 -0.494 -0.537 -0.680 Finska -0.822 -0.247 -0155 -0.279 -0.088 -0.054 Švedska -0.240 -0.209 -0.211 -0.014 -0136 0.014 Velika Britanija -0134 -0103 -0198 -0.230 -0.070 -0.202 12 Vir: Eurostat, lastni izračuni 3. Kreditna zasvojenost, kreditni krč in nelikvidnost podjetij Javni dolg, celo če dodamo poroštva in jamstva povezana s krizo, očitno ni najbolj pereč problem Slovenije; tudi njen skupni neto dolg oziroma neto negativne naložbe so manjše kot v vseh novih in v kar nekaj »starih« članicah EU. Pri neto negativnih naložbah je dejansko problematičen velik delež bank v skupnem neto dolgu. Ta je posledica dogajanj med 2005 in 2008. Oba, nepremičninski in borzni, balona je v Sloveniji napihovala kreditna ekspanzija3, »finančno poglabljanje« v tem razdobju je ustvarilo kreditno zasvojenost, ki je po zaustavitvi rasti kreditov prešla v kreditni krč in nelikvidnost nefinančnih gospodarskih družb. Pregled dolgov bolj ali manj pokaže, kako smo prišli, kjer smo. Začelo se je s kreditno ekspanzijo v času, ko je v Sloveniji »zastarelo« (fiziokratsko in domačijsko) miselnost zamenjala »moderno« razmišljanje, da je bogastvo mogoče ustvarjati s »finančnim poglabljanjem«, z iskanjem »priložnosti« za prevzeme podjetij v nekdanjih jugoslovanskih republikah in z nakupi »visoko donosnih« vrednostnih papirjev v različnih skladih po svetu. Vse to je bilo mogoče početi le s hitro rastjo kreditov. Ker pa so depoziti v domačih bankah rasli mnogo počasneje, približno tako hitro kot nominalni BDP, saj se je tudi varčevanje prebivalstva spreminjalo v borzno špekuliranje, je dovolj hitro rast kreditov omogočalo le zadolževanje bank v tujini. Razvoj kaže Slika 7; na levi strani so absolutne vrednosti kreditov in depozitov v razdobju 2002-2010, na desni pa razmerje med krediti in depoziti (loan/deposit ratio). Do leta 2005 so krediti zaostajali za depoziti; rast kreditov, ki so jih banke malone vsiljevale, pa je razmerje med krediti in depoziti v dobrih treh letih dvignilo na 1.6. 4 13 Slika 7 Krediti in depoziti KREDITI IN DEPOZITI KREDITI / DEPOZITI Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije Razmerje med krediti in depoziti ostaja na ravni 1.6; vračanje na »normalno« raven blizu 1 bo dolgotrajno in mukotrpno početje. Depoziti v bankah zaradi krize, znižanja dohodkov prebivalstva in brezposelnosti bolj ali manj stagnirajo, nezaupanje v bančni sistem, ki ga 3 Visoko 5.9 odstotno rast BDP v letu 2007 sta ustvarjali predvsem rast gradbeništva, ki je bila 16.8 odstotna, in rast finančnih storitev, ki je bila 14.3 odstotna. 4 Kreditni krč, ki je sledil kreditni zasvojenosti je nato povečala še protitajkunska demagogija, ki je bankam preprečila reprogramiranje dolgov in razumno postopno zmanjševanje kreditne zasvojenosti nefinančnih družb. krepi namerno ali nenamerno črno slikanje vsega, kar se dogaja v Sloveniji, in splošno vzdušje v državi pa bi lahko hitro privedlo do njihovega zmanjševanja. Tabela 2 Finančna poglobljenost in struktura kreditov konec 2010 BDP KREDITI struktura kreditov mil.€ 2010 mil. € dec. 2010 100* krediti/GDP banke država podjetja prebivalstvo nedenarne finančne institucije Evro območje 9092.19 17769.80 195.4 0.311 0.068 0.263 0.291 0.062 Belgija 351.91 547.20 155.5 0.432 0.037 0.205 0.201 0109 Nemčija 2497.60 4611.80 184.6 0.358 0.096 0194 0.309 0.042 Irska 156.52 604.40 386.2 0.405 0126 0173 0.221 0.072 Grčija 231.87 337.40 145.5 0184 0.054 0.349 0.395 0.017 Španija 1051.33 2279.20 216.8 0138 0.034 0.402 0.386 0.035 Francija 1947.85 4021.00 206.4 0.437 0.055 0.209 0.251 0.039 Italija 1548.32 2428.90 156.9 0186 0107 0.362 0.244 0.097 Ciper 17.46 7510 430.2 0.305 0.013 0.320 0.304 0.057 Luksemburg 40.29 430.70 10691 0.668 0.010 0130 0.074 0115 Malta 619 15.20 245.4 0.355 0.007 0.349 0.243 0.046 Nizozemska 585.73 1209.50 206.5 0142 0.042 0.288 0.342 0180 Avstrija 281.50 580.80 206.3 0.373 0.049 0.274 0.243 0.061 Portugalska 171.35 337.00 196.7 0136 0.024 0.361 0.422 0.053 Slovenija 35.85 39.00 108.8 0133 0.031 0.538 0.238 0.056 Slovaška 65.97 37.20 56.4 0116 0.030 0.406 0.419 0.027 Finska 178.33 215.40 120.8 0199 0.037 0.272 0.484 0.008 Bolgarija 35.86 30.50 851 0128 0.007 0.531 0.318 0.016 Češka 145.94 105.50 72.3 0.231 0.025 0.300 0.399 0.045 Danska 232.91 524.90 225.4 0175 0.031 0.231 0.500 0.028 Latvija 1784 20.60 115.5 0131 0.005 0.437 0.393 0.029 Litva 26.89 1910 71.0 0.047 0.031 0.455 0.414 0.047 Madžarska 9817 79.30 80.8 0178 0.024 0.342 0.381 0.076 Poljska 353.97 209.20 591 0.082 0.065 0.257 0.565 0.030 Romunija 123.26 64.80 52.6 0.213 0.039 0.373 0.366 0.009 Švedska 346.46 593.00 171.2 0187 0.021 0.317 0.461 0.009 Vel.Britanija 1700.67 4260.00 250.5 0.272 0.003 0139 0.332 0.241 Vir: ECB, lastni izračuni Primerjava kreditov z bruto domačim produktom sicer kaže, da Slovenija še naprej sodi med finančno manj »poglobljena« gospodarstva EU, kar kaže razmerje med krediti in BDP v Tabeli 2; v državah evro območja so bili krediti konec 2010 dvakrat večji od BDP; v Sloveniji so bili 1.08 krat večji; v evro območju je bilo razmerje med krediti in BDP nižje le na Slovaškem. Struktura kreditov razkriva še eno specifičnost kreditiranja v Sloveniji; delež kreditov nefinančnim družbam je s 53.8 odstotki več kot dvakrat višji kot v evro območju; edina članica EU27, v kateri je delež podjetij približno enako velik kot v Sloveniji, je Bolgarija. Slika 8. Delež kreditov nefinančnim družbam 15 BG BE DE Vir: Tabela 2 ***** Raven javnega dolga, ki ni kritična, in nastajanje neto zadolženosti in kreditne zasvojenosti v razdobju 2005-2008 kažejo na vprašljivost poti, po kateri naj bi probleme reševali s takojšnjo konsolidacijo javnih financ in zmanjševanjem javnega dolga na eni strani, ter z zahtevami po takojšnji uveljavitvi novih pravil kapitalske ustreznosti bank na drugi. Vse primerjave Slovenije z drugimi gospodarstvi EU namreč kažejo, da so delež javnega sektorja v BDP, primanjkljaj in javni dolg v Sloveniji »evropski« in da krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso nikakršna posebnost. Javni dolg je nedvomno najmanjši problem med tremi vrstami zadolženosti, zato je postavljanje konsolidacije javnega dolga na prvo mesto zgrešeno. Prehitro fiskalno in denarno zaostrovanje bosta samo onemogočila postopno odpravljanje kreditne zasvojenosti in nelikvidnosti podjetij ter postopno zmanjšanje zadolženosti bank v tujini. Ohromelo domače povpraševanje lahko dodatno spodbudi le država, a ne z izsiljenim varčevanjem ampak s spodbujanjem proizvodnje. Pri tem ji ostaja le slaba rešitev - zadolževanje in večji javni dolg; oba pa se bosta z nadaljevanjem ohromitve gospodarstva samodejno povečevala, kar je še slabše. SI E 10627321 DINAMIKA TROŠENJA SE IZBOLJŠUJE, A STABILNE RASTI ŠE NI Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Dinamika trošenja se še naprej počasi izboljšuje. Marca se je povečalo trošenje prebivalstva, 16 države in investicij v osnovna sredstva, a je bilo povečanje sezonsko. Izvozno trošenje še naprej hitro narašča. O vzdržni rasti končnega trošenja še ni mogoče govoriti, dokler se ne bo normaliziralo trošenje prebivalstva za trajne dobrine. Pričakovana dinamika končnega trošenja v naslednjih nekaj mesecih se počasi popravlja; dinamika izvoznega trošenja se naj ne bi spremenila, tudi dinamika trošenja za blago prebivalstva naj bi ostala nespremenjena. Rast trgovinske menjave se umirja, njene vrednosti krepko presegajo primerljive lanske; razmerja med medletnimi stopnjami rasti izvoza in uvoza ter relativna velikost blagovnega primanjkljaja pa se iz meseca v mesec spreminjajo. Gospodarska klima se je v maju nekoliko popravila; na to je tokrat vplivalo zvišanje zaupanja v gradbeništvu in trgovini na drobno. Gospodarska klima v EU27 pa se je, predvsem zaradi manjših naročil v predelovalni dejavnosti, nekoliko poslabšala. Industrijska produkcija se je marca ponovno zvišala, v prvem četrtletju je bila za 9 odstotkov večja kot pred letom, kar je precej nad povprečjem EU27 s pol nižjim medletnim povečanjem in majhnim krčenjem v marcu. V marcu je industrijska produkcija padla v enajstih, zrasla pa v devetih članicah EU, za katere so podatki. Vrednost gradbenih del se je še naprej zmanjševala, padanje turističnih prenočitev pa se je zaustavilo in se preobrnilo v rast. Večina transportnih panog je oživela, najbolj pomorski transport. Stanje na trgu dela se je nekoliko popravilo, število aktivnih in zaposlenih se počasi povečuje, število iskalcev zaposlitve pa zmanjšuje, kar zmanjšuje tudi medletna povečanja. Stopnji brezposelnosti v evro območju in EU27 ostajata nespremenjeni, v primerjavi z marcem lani pa se je brezposelnost v obeh rahlo znižala. Najnižja je v Avstriji in na Nizozemskem, najvišja v Španiji. Maja so življenjski stroški porasli, povečala se je tudi dolgoročna dinamika; hitreje se draži blago počasneje storitve. Inflacija v Sloveniji, merjena s harmoniziranim indeksom, zaostaja za inflacijo v evro območju. Osnovna inflacija ostaja na ničelni rasti. Rast cen producentov se krepi, cenovna pričakovanja proizvajalcev hitro rastejo. Stagnacija gospodarstva zadržuje hitrejše prenašanje stroškov visokih cen surovin v končne cene. Svetovne cene surovin so se v maju povečale; najbolj se je podražila hrana, najmanj kovine; nafta se je pocenila. Bolj dolgoročno umirjanje dinamike plač se nadaljuje; na dinamiko povprečnih plač močno vpliva nihanje števila plačanih ur. Tekoče povečanje bruto plač po dejavnostih se je tudi februarja zelo razlikovalo, stagnirale so predvsem plače v upravi. Povečanje stroškov dela v prvem četrtletju je bilo prisotno skoraj v vseh dejavnostih, bolj dolgoročna relativna dinamika stroškov dela se ni spremenila, razlike določajo pogoji poslovanja. Rast stroškov dela v državni upravi, ki jih je plačni zakon pognal navzgor, po začetku krize zaostaja za povprečno rastjo v gospodarstvu. Po povečanju v aprilu so se javnofinančni prihodki povečali tudi v maju. K porastu so največ prispevali neposredni davki, predvsem davek na dobiček, saj je dohodnina aprila ostala nespremenjena, maja pa je celo upadla. Posredni davki so se po aprilskem padcu maja vrnili na marčno raven. Krediti nefinančnim korporacijam in gospodinjstvom nihajo na mestu. Bolj dolgoročna dinamika kreditov podjetjem že četrti mesec zaostaja za dinamiko kreditov podjetjem v evro območju. Tudi rast depozitov se je praktično ustavila; bolj dolgoročna dinamika depozitov je nižja kot v evro območju. Posojilne obrestne mere za prebivalstvo so se malo povečale, a krediti ostajajo cenejši kot v evro območju. Krediti podjetjem se v zadnjem mesecu niso podražili. Od depozitnih obrestnih mer so se v aprilu povečale le obrestne mere za ročnost depozitov pod enim letom. Primanjkljaj na tekočem računu je bil v prvem četrtletju za dobro polovico večji od primerljivega lani, vendar še vedno zmeren. Zadolžitev se je povečala za približno 300 milijonov evrov. 17 DYNAMICS OF DEMAND IMPROVED, STABLE GROWTH IS MISSING Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak The dynamics of demand has been gradually improving. In March, private consumption, public consumption and investment demand increased; the increase was however seasonal. Foreign demand grew rapidly. One can however not consider the growth being stable, as long as demand of households for durables does not normalize. Expected dynamics of final demand is gradually improving and the dynamics of exports and households demand might persist. Growth of foreign trade calmed down at the volumes much bigger than a year ago; relative speed of exports and imports and relative trade deficit change from month to month. Business climate improved slightly in May; this time due to increased confidence in retail trade and construction. Business climate in EU27 worsened slightly mainly due to smaller orders in manufacturing. 18 In March, industrial production increased again; in the first quarter of the year it was 9 percent bigger than a year ago, which is considerably more than in EU27 where the growth was half slower and production in March decreased. Industrial production decreased in eleven and increased in nine reporting countries. The value of construction works continued to decline while the fall in tourism stopped and turned to growth. Most transportation branches improved, maritime transport in particular. The situation on the labor market improved slightly, as number of active population and employed increased while number of jobseekers decreased which also diminishes yearly rates of growth of unemployment. Unemployment rate in the euro area and EU27 remain unaltered; compared to the same period last year unemployment decreased slightly; the lowest being in Austria and Netherlands, the highest in Spain. In May, costs of living increased, so did the long run dynamics; the growth of prices is faster in goods than in services. Inflation in Slovenia, measured by harmonized price index lags behind inflation in the euro area. Core inflation remains at the zero growth rate. Growth of producer prices and price expectations strengthened considerably. Stagnation hinders transfer of high prices of raw materials into retail sale prices. The world prices of raw materials increased in May, food raw materials the most, metals the least, while oil prices dropped. Long run reduction of wage dynamics continues while average wage being influenced by high volatility of the number of paid working hours. Current increases of wages by sectors differ considerably; wages in public sector stagnate. The increases in labor costs in the first quarter of 2011 was observed in all sectors while relative wage structure has not changed; the differences are apparently determined by the differences in economic performance. The growth of labor cost in the public sector, which blew due to wage reform, now lags behind the average in the business sector. After enhancement in April, public revenues increased in May, as well. Direct taxes contributed most, particularly the profit tax while income tax decreased slightly in May. Following a drop in April indirect taxes returned to the level in March. The credits to non financial companies and households fluctuate on the unchanged level. Longer run dynamics of credits lags behind their dynamics in the euro zone. Growth of deposits stopped, longer run dynamics being lower than in the euro zone. Lending interest rates for households increased slightly though the credits remain cheaper than in the euro zone. The interest rates for non financial corporations did not increase. Among deposit interest rates only the rates for short term deposits increased in April. Current account deficit in the first quarter exceeds the corresponding deficit a year ago for fifty percent but remains solid. The indebtedness increased for 300 millions euros AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Dinamika trošenja se še naprej počasi izboljšuje Domače trošenje je marca opazno poraslo (za 18 %), vendar je bilo povečanje sezonsko, saj se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala (impulzni trend je padel na 2.5 % letno). Marca se je povečalo trošenje prebivalstva, države in investicij v osnovna sredstva. Bolj dolgoročno pa je naraščalo le trošenje države, čeprav se je dinamika opazno umirila v primerjavi s februarjem, padla je samo še na 2 % letno. Bolj dolgoročna dinamika tako -|g trošenja prebivalstva kot investicijskega trošenja se je marca sicer opazno povečala, vendar je ostala negativna. Trošenje prebivalstva Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti Da je trošenje prebivalstva še zelo šibko, potrjuje tudi struktura njegove dinamike. Trošenje netrajnih dobrin, ki je že sicer najmanj padlo v krizi, ima že tri četrtletja (tudi v 2011/I) normalno dinamiko okoli 3 %-4 % letno. Istočasno se trošenje trajnih dobrin, ki se je v sredini 2009 zmanjševalo po medletnih stopnjah okoli -15 %, še naprej krči (v prvem četrtletju letos po medletni stopnji -6 %). Investicije v osnovna sredstva so marca nominalno še padale trendno po okoli 5 % letno (v celotnem prvem četrtletju so se zmanjšale nominalno za 3.4 % glede na isto razdobje lani). Vendar so razlike v dinamiki osnovnih segmentov investicij ogromne. Medtem ko se dinamika investicij v opremo in stroje opazno povečuje in je že skoraj enaka kot v letih najvišje rasti (v prvem četrtletju letos je bila medletna stopnja realne rasti malo pod 20 %), se investicije v gradbene objekte še naprej hitro zmanjšujejo (medletna realna stopnja rasti je v prvem četrtletju letos padla pod -20 %). 20 Izvozno trošenje še naprej hitro narašča. Tudi marca se je močno povečalo, za razliko od domačega trošenja se je povečala tudi bolj dolgoročna dinamika izvoznega povpraševanja, rast impulznega trenda se je povečala na preko 25 % (medletna stopnja rasti se je zmanjšala zaradi zelo velikega skoka v izvozu v lanskem marcu, torej osnove primerjave). Čeprav je rast izvoznega trošenja visoka, pa o vzdržni rasti končnega trošenja še ni mogoče govoriti, dokler se ne bo normaliziralo trošenje prebivalstva za trajne dobrine in povpraševanje po gradbenih objektih. Dober indikator enega in drugega bo povečanje transakcij na trgu stanovanjskih nepremičnin. Investicije v gradbene objekte in stroje ter opremo Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti Pričakovana dinamika končnega trošenja v naslednjih nekaj mesecih se še naprej počasi popravlja. Če sodimo po pričakovanjih predelovalne dejavnosti se dinamika izvoznega povpraševanja ne bo spremenila, saj so pričakovanja stabilno na dolgoletnih povprečnih vrednostih. Tudi dinamika trošenja za blago prebivalstva naj bi ostala nespremenjena, saj so pričakovanja v trgovini na drobno že nekaj časa na dolgoletnih povprečnih vrednostih. Trošenje prebivalstva za storitve bi moralo v naslednjih nekaj mesecih pospeševati, saj se pričakovanja v storitvenih sektorjih vztrajno popravljajo, čeprav še opazno zaostajajo za dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi: presežek anketiranih, ki pričakujejo izboljšanje povpraševanja po storitvah nad tistimi, ki pričakujejo poslabšanje, je še pol manjši kot pri normalnih (dolgoročnih povprečnih) vrednostih. Hitrost popravljanja pričakovanj je takšna, da bi pričakovano povpraševanje po storitvah doseglo normalne vrednosti približno konec letošnjega leta. Celo pri gradbeništvu se pričakovanja izboljšujejo, čeprav so še zelo nizka: presežek anketiranih, pri katerih se pričakovana skupna naročila povečujejo, nad tistimi, pri katerih se zmanjšujejo, zaostaja za normalnimi vrednostmi za približno 20 % vseh (tistih, ki pričakujejo izboljšanje pri povpraševanju je približno toliko, kot tistih, ki pričakujejo poslabšanje). Razen pri gradbeništvu je pričakovano trošenje v Sloveniji praktično enako kot v EU. 21 2. Rast blagovne menjave se umirja Letošnje vrednosti blagovne menjave krepko presegajo primerljive lani in ostajajo rekordne, razmerja med medletnimi stopnjami rasti izvoza in uvoza pa se v mesec spreminjajo; tako je bila medletna rast izvoza marca nižja, aprila pa višja od ustreznih medletnih stopenj rasti uvoza. Rast trgovinske menjave se umirja, relativna velikost blagovnega primanjkljaja pa se iz meseca v mesec spreminja. Marca 2011 je znašal skupni izvoz 1868 milijonov €, kar je 14.2 % več kot marca 2010, aprila pa 1669 milijonov €, kar je 14.6 % več kot aprila 2020. Uvoz je bil marca 2014 milijonov € (18.1 % več), kar je dalo primanjkljaj 146 milijonov € oziroma 92.7 % pokritje uvoza z izvozom, aprila pa 1753 milijard, kar je bilo 11.2 % več kot aprila lani, in kar je dalo primanjkljaj 84 milijonov evrov oziroma 95.2 odstotno pokritost uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU v marcu 1368 milijonov € (17.1 % več kot v enakem mesecu lani), v aprilu pa 1206 milijonov € (13.3 % več), prejem blaga iz EU je bil marca 1585 milijonov € (medletno povečanje za 15.0 %), aprila pa 1330 milijonov €. Ustrezna primanjkljaja z EU v marcu sta bila 227 milijonov € v marcu in 123 milijonov € v aprilu.. V menjavi z nečlanicami EU je bil marca izvoz 500 milijonov € (medletno povečanje 7.1 %), aprila pa 463 milijonov € (17.9 %), uvoz pa marca 429 milijonov € (povečanje kar 31.4 %), aprila pa 424 milijonov € (26.2 %), kar pomeni presežek 71 milijonov € in 39 milijonov €. Po prvih štirih mesecih skupaj je bil skupni izvoz 6651 milijonov € (18.2 % več kot v enakem obdobju 2010), skupni uvoz 7101 milijonov € (18.9 % več kot v enakem obdobju lani lani), kar pomeni primanjkljaj 450 milijonov €. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 4915 milijonov € (18.9 % več kot lani), prejem blaga iz EU 5478 milijonov € (16.9 % več), kar da primanjkljaj 563 milijonov €. Izvoz blaga v nečlanice EU je znašal 1736 milijonov €, uvoz iz nečlanic EU 1623 milijonov € (medletno povečanje za 26.4 %), kar pomeni presežek 113 milijone €. 3. Se v gradbeništvo vrača optimizem? 22 Gospodarska klima se je v preteklem mesecu na splošno nekoliko popravila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se gospodarska klima postopoma krepi. Njen kazalnik še naprej zlagoma narašča; v maju se je zvišal za eno odstotno točko glede na predhodni mesec, od maja lani pa je višji za 6 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost naprej za 3 odstotne točke zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Na malenkostno zvišanje vrednosti kazalnika gospodarske klime je vplivalo zvišanje vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu in trgovini na drobno. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v maju za 2 odstotni točki nižja kot predhodni mesec, glede na maj lani je bila njegova vrednost višja za 5, glede na dolgoletno povprečje pa za 7 odstotnih točk. Kazalniki stanj in pričakovanj so se v primerjavi s prejšnjim mesecem večinoma poslabšali, od teh najbolj skupna in izvozna naročila. Optimizem se krha tudi v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v maju za 2 odstotni točki nižja kot pretekli mesec, hkrati pa še vedno za 16 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z majem lanskega leta pa je bila njegova vrednost višja za 7 odstotnih točk. Slaba polovica podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedla nezadostno povpraševanje, dobra tretjina podjetij pa finančne ovire. V maju se je nekaj zaupanja vrnilo v gradbeništvo, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v primerjavi s predhodnim mesecem višja za 5 odstotnih točk, v primerjavi z lanskim majem za 14 odstotnih točk, a hkrati za 32 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov stanj v gradbeništvu so se v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma znižale, med kazalniki pričakovanj pa se je glede na prejšnji mesec zvišala le vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno se je v maju povišala za 3 odstotne točke glede na predhodni mesec, glede na maj lani pa je bil kazalnik višji za 13 odstotnih točk. V maju je bil delež podjetij, ki pravijo, da jih tare nizko povpraševanje nizko, 42 %, kar 45 % podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 42 % podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev pomenili visoki stroški dela. Gospodarska klima se je v celotni EU27 malenkostno poslabšala. Po podatkih Eurostata so se v maju 2011 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej znižala za 1,2 odstotne točke, glede na maj lani pa so višja za slabih 17 odstotnih točk. Glede na april so se v maju za slabe 3 odstotne točke zvišala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v trgovini na drobno poslabšala za desetinko odstotne točke in so hkrati dobre 4 točke višja kot maja lani. Splošni poslovni optimizem se je v maju 2011 v celotni sedemindvajseterici znižal in sicer za 1,2 odstotne točke, v primerjavi z lanskim majem pa je bil za 6,5 odstotne točke višji. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija višja, prav tako zaloge industrijskih produktov Industrijska produkcija se je ponovno zvišala. Po podatkih SURS-a je bila v marcu za 2 % višja kot mesec prej, hkrati pa 7 % večja kot v marcu lanskega leta. Produkcija v prvem 23 četrtletju letošnjega leta je bila za 9 % višja kot v enakem obdobju lanskega leta, impulzni trend pa kaže, da se je v marcu mesecu industrijska produkcija povečevala po stopnji 1,49 %. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile za slaba dva odstotka večje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim marcem so se zvišale za slab poldrugi odstotek. Dejavnost rudarstva se je v marcu zvišala za 3 % glede na februar, v primerjavi z marcem 2010 se je rudarstvo skrčilo za slabih 5 %, impulzni trend pa kaže, da se je v marcu mesecu rudarstvo zmanjševalo po stopnji 6,27 %. V prvem četrtletju letošnjega leta je bila dejavnost rudarstva za 2,8 % nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. Predelovalne dejavnosti okrevajo, saj se je njihova aktivnost marca glede na mesec prej zvišala za 3 %, glede na marec 2010 pa za slabih 8 %. Prav tako se je dejavnost v predelovalni industriji povečala v prvem četrtletju letošnjega leta glede na enako obdobje lani in sicer za 9,4 %. Aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo se je glede na predhodni mesec skrčila za 2,2 %, glede na lanski marec pa je bila produkcija tega sektorja večja za 3,3 %. V marcu v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za pol odstotka nižja proizvodnja proizvodov za vmesno porabo, za poldrugi odstotek višja proizvodnji proizvodov za investicije in za 3 odstotke višja proizvodnja proizvodov za široko porabo. Podatki Eurostata kažejo, da se je v marcu glede na februar industrijska produkcija skrčila za 0,3 % v EU27, na območju evra (EA17) pa za 0,2 %. Glede na marec lansko leto pa se je industrijska produkcija v EU27 povečala za 4,6 %, na območju evra pa za 5,3 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v marcu glede na mesec prej padla v enajstih, zrasla pa v devetih državah in sicer največ v Estoniji (2,8 %) in Sloveniji (2,2 %). Največji upad industrijske produkcije so zabeležili v Litvi (-4,6 %), in na Danskem (-1,7 %). 24 5. Solidna rast turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih marca, za 7,5 % nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v februarju. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem marcu v primerjavi z marcem lani zmanjšala za skoraj 31 %, pa tudi impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže navzdol in sicer -1,93 %. Padanje števila turističnih prenočitev se je ustavilo. Marca jih je bilo za 6,7 % več kot v enakem mesecu leta 2010, skupno število prenočitev pa se je v tretjem mesecu zviševalo po trendni mesečni stopnji 1,23 %. V marcu se je število turističnih prenočitev tujih gostov glede na marec 2010 povečalo kar za 11 %, impulzni trend prenočitev tujih gostov v marcu kaže rast po stopnji 0,66 %. Tudi število prenočitev domačih gostov se je v marcu povečalo in sicer za slabe tri odstotke glede na enak mesec v lanskem letu. Podatki o SURS-a o transportu za marec kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 6,4 % manj, v zračnem prevozu pa za 4 % več potnikov kot v marcu lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za slabo dvajsetino manjše, v zračnem prevozu pa za 3,8 % večje. V cestnem mestnem prevozu je bilo marca prepeljanih za 2 % več potnikov kot v istem mesecu 2010. Potniški promet na brniškem letališču se je v marcu glede na marec 2010 povečal za 0,2 %. V pomorskem prevozu je bilo v marcu prepeljanega za slabih 12 % več blaga in opravljenih za 1,3 % manj tonskih kilometrov kot marca lani. Glede na enak mesec lani je bilo v marcu v register vpisanih dobrih 7 % manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za 8,5 % manj osebnih avtomobilov. 6. Stanje na trgu dela se je nekoliko popravilo Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a marca zmanjšalo na 937052 oziroma za 225 oseb glede na mesec prej, glede na lanski marec pa se je število aktivnih prebivalcev povečalo za 0,1 %. V marcu je bilo v Sloveniji 823104 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na februar se je število delovno aktivnih povečalo za 1435 oseb ali 0,2 %, glede na marec lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za 1,6 %. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v marcu dobrih 92 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od marca lani zmanjšalo za 2,4 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na marec 2010 zmanjšalo za 9,1 %. Med samozaposlenimi pa je bilo 58 % samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v marcu povečalo za 268, od marca lani pa se za 3,5 %. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v maju registriranih 108634 brezposelnih, kar je za 2927 oseb oziroma 2,6 % manj kot v aprilu ter za 10,4 % več kot maja lani. V maju se je prijavilo največ brezposelnih, dobri dve petini, zaradi izteka zaposlitev za določen čas, drugi najbolj pogost razlog izgube zaposlitve pa je stečaj podjetja in trajno presežni delavci. V maju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6366 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z aprilom porast za 2,47 %, v primerjavi z majem 2010 pa je bil priliv nižji za 6,2 %. Po podatkih Eurostata je bila aprila 2011 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 9,9 %, kar glede na mesec poprej nespremenjeno ter 0,3 odstotne točke manj kot v aprilu 2010. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v aprilu letos 9,4 % in se je glede na enak mesec lani zmanjšala za 0,3 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v aprilu 2011 v EU27 22,5 milijona brezposelnih oseb, od tega 15,5 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v aprilu 2011 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem in v Avstriji (4,2), najvišjo pa v Španiji (20,7 %). Glede na isti mesec v letu 2010 se je v aprilu brezposelnost povišala v devetih državah članicah, od tega največ v Grčiji, zmanjšala pa se je v sedemnajstih državah članicah, od tega največ v Estoniji in Latviji. Stopnja brezposelnosti v ZDA ostaja na visoki ravni, v aprilu je znašala 9,0 %, kar je za 0,9 odstotne točke manj kot leto poprej. 25 CENE IN PLAČE 7. Cenovna pričakovanja proizvajalcev hitro rastejo Maja so življenjski stroški porasli za 0.8 %. Bolj dolgoročna dinamika se je opazno povečala (medletna stopnja rasti se je povečala z 1.7 % v aprilu na 2.4 % v maju). Ponovno se je bolj podražilo blago, tako da so cene blaga že za 3.4 % presegle ustrezne cene v 2010, medtem ko cene storitev še zaostajajo za ustreznimi lanskimi. Maja so se povečale cene v vseh skupinah, v dveh pa opazno več od povprečja. Najbolj so se cene povečale v skupini hrane in brezalkoholnih pijač ter skupini obleke in obutve (za preko 2.2 %). Hrano so navzgor pognale predvsem cene sadja, cene obleke in obutve pa konec popustov. K mesečnemu povečanju skupnih življenjskih stroškov so največ prispevale cene sadja (0.3 odstotne točke), drugi prehrambeni izdelki ter podražitev obleke in obutve (po 0.2 točke). Povečanje cen, ki je primerljivo med državami EU, je merjeno z harmoniziranim indeksom. Ta se je maja prav tako povečal za 0.8 %, v letu dni pa je porasel za 2.4 %. V EU je bila maja medletna rast harmoniziranega indeksa cen višja, 2.7 %. Podatki za osnovno inflacijo (ki ne obsega zelo nihajočih cen hrane in energentov) so dostopni za april, ko je osnovna inflacija porasla za 0.6 % in ostala bolj dolgoročno še naprej praktično na ničelni rasti. Osnovna inflacija se je tako v Sloveniji še dodatno (za 0.45 odstotne točke) znižala glede na EU, kjer je aprila osnovna inflacija dosegla medletno rast 1.8 %! Podatki o proizvajalčevih cenah segajo do aprila, ko so se proizvajalčeve cen povečale za 0.4 % in so bile za 5.7 % višje kot pred letom dni. Tekoče povečanje proizvajalčevih cen se ni dosti razlikovali med proizvodi za domači oziroma izvozni trg, medtem ko so bolj dolgoročna povečanja precej različna; v letu dni so največ porasle proizvajalčeve cene za izvoz v evro območje (za 7.9 %), najmanj pa za izvoz izven evro območja. Še naprej pospešujejo predvsem proizvajalčeve cene surovin in energentov (aprila so se povečale za 0.7-0.8 %), medtem ko so cene proizvodov za investicije celo padle. Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Povprečje 2009 je 100 Objavljeni so podatki o cenah stanovanj in hiš v prvem četrtletju 2011. Čeprav se obseg transakcij ni opazno spremenil glede na raven, okoli katere je nihal po koncu 2009, so se cene, po praktičnem stagniranju v 2010, povečale v vseh delih Slovenije in za vse vrste stanovanjskih nepremičnin (nova stanovanja in hiše ter rabljena stanovanja in hiše). Najbolj so porasle cene novih stanovanj (za 6.2 %). Cene so dosegle raven, ki so jo imele v prvem polletju 2007. V letu dni so se cene stanovanjskih nepremičnin povečale za 4.1 %, najbolj cene novih stanovanj, za 8.7 %. Ohlajenost gospodarstva še naprej zadržuje hitrejše prenašanje stroškov visokih cen surovin v končne cene. Cenovna pričakovanja kažejo povečan prenos stroškov predvsem v proizvajalčeve cene, saj cenovna pričakovanja v predelovalni dejavnosti še naprej hitro naraščajo, in so že dosegla najvišje vrednosti, ki so jih imela po 1996. V storitvenih sektorjih cenovna pričakovanja sicer počasi naraščajo, vendar še zaostajajo za dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi. Pri maloprodajnih cenah je, zaradi še vedno šibkih cenovnih pričakovanj pri storitvah, pričakovati cenovne pritiske predvsem od cen blaga, pa še tam ni opaziti dodatnih cenovnih impulzov navzgor. V trgovini na drobno so cenovna pričakovanja že nekaj časa precej nad dolgoletnim povprečjem, vendar tam stagnirajo, v zadnjem času celo malo pešajo. Svetovne cene surovin so se v zadnjem mesecu (do konca maja) povečale za 1.7 %. Najbolj so se podražile surovin hrane (za 3 % v evrih), najmanj pa kovine (0.1 % v evrih) in nafta, ki se je celo opazno pocenila (za 6 % v evrih). V letu dni (od konca maja 2010 do konca maja 2011) so se cene surovin (merjene z evrskim indeksom) povečale za 24.7 %; najbolj cene neprehrambenih kmetijskih surovin (za 40.9 %) , najmanj pa zlato (za 6.6 % v evrih). Cene hiš Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: Povprečje 2009 je 100 8. Nadaljevanje umirjanja bolj dolgoročne dinamike plač Povprečne bruto plače so se marca povečale za 2 %. Navkljub opaznemu tekočemu povečanju, se je bolj dolgoročna dinamika plač zmanjšala (medletna stopnja rasti je padla na 1.7 %, rast impulznega trenda pa na 3.6 %). Tako se počasno umirjanje bolj dolgoročne dinamike plač nadaljuje že četrto četrtletje. Dinamika povprečnih plač je na začetku leta praviloma precej pod vplivom velikega nihanja števila plačanih ur. Število plačanih ur se namreč opazno zmanjša januarja in februarja, marca pa je pravilom nadpovprečno. Letos je bilo marca (glede na nizko februarsko vrednost) povečanje ur še zlasti veliko, bilo jih je kar za 11 % več kot februarja. Zato v tem delu leta plača za plačano uro ustrezneje kaže dolgoročnejše gibanje enotnih stroškov dela. Medletna sprememba plače za plačano uro je marca (zaradi enkratnih vplivov) sicer padla na 1.4 %, vendar rast impulznega trenda (2.4 % letno) kaže, da se bolj dolgoročna dinamika enotnih stroškov dela že obrača. 28 Tekoče povečanje bruto plač po dejavnostih se je tudi februarja zelo razlikovalo. Najbolj so se plače povečale v kmetijstvu, rudarstvu, oskrbi z električno energijo, gradbeništvu, informacijski in komunikacijski dejavnosti ter poslovanju z nepremičninami, medtem ko so se plače zmanjšale oziroma stagnirale v sektorjih države. Da ne gre le za sektorsko različno sezono, kažejo velike razlike v medletnem povečanju plač, kjer prav tako štrlijo plače kmetijstva, rudarstva ter poslovanja z nepremičninami (z rastjo preko 5.7 %) , zaostajajo (stagnirajo) pa plače sektorjev države. Stroški dela Vir: SURS; lastni izračuni Opomba: desezonirani podatki; 2005/I = 1 Podatki o stroških dela so dostopni do prvega četrtletja. Trendno povečanje enotnih stroškov dela je bilo v prvem četrtletju 3.8 % na letni ravni. Opazno povečanje stroškov dela v prvem četrtletju je bilo prisotno skoraj v vseh dejavnostih, vendar se bolj dolgoročna relativna dinamika stroškov dela, ki jo odlikuje razdobje po krizi, ni opazno spremenila (medletna stopnja je 2.1 %). Kako močno pogoji poslovanja posameznih dejavnosti diktirajo rast stroškov dela, ilustrira rast stroškov dela v treh dejavnostih s tipičnimi trajektorijami aktivnosti v obdobju pregrevanja in krize, ki je sledila; gre za predelovalno dejavnost, finančno posredništvo in ožjo državo. Stroški dela v predelovalni dejavnosti po izbruhu krize sistematično prehitevajo povprečne stroške dela, saj gre za dejavnost z daleč največjo dinamiko povpraševanja v po-kriznem obdobju. Finančno posredništvo, ki je v času velikega pregrevanja pred krizo povečevalo stroške dela daleč nad povprečjem gospodarstva, je v krizi zaradi velikega padca aktivnosti in drugih dodatnih (regulatorskih) omejitev tudi stroške dela stisnilo na relativno raven (glede na celotno gospodarstvo) izpred obdobja pregrevanja. Stroški dela v državi, ki so v času pregrevanja zaostajali za povprečjem gospodarstva in jih je plačni zakon v 2008 pognal visoko navzgor, pa po začetku krize, zaradi reševanja fiskalnega neravnotežja, opazno zaostajajo za povprečjem gospodarstva. 29 FINANČNA GIBANJA 9. Ali zagon v javnofinančnih prihodkih začenja pešati? Podatki o fiskalnih prihodkih so dostopni do maja. Po opaznem povečanju javnofinančnih prihodkov v aprilu (za 2.7 %) so se maja prihodki ponovno povečali za 1.3 %. Tudi bolj dolgoročno povečanje je bilo visoko, še zlasti aprila, ko so javnofinančni prihodki presegli ustrezne prihodke v 2010 za 12.5 % (v maju je bila medletna stopnja 6.6 %). Zaradi velikega nihanja timinga vplačil je bolj zanesljiv indikator bolj dolgoročne dinamike javnofinančnih prihodkov porast kumulativno zbranih javnofinančnih prihodkov; ta je bil do vključno maja 7 %! Neposredni davki in ostali prihodki javnofinančnega sektorja so aprila močno porasli, medletna stopnja je poskočila na 28 %. Razlog je bil predvsem davek na dobiček. Visok april je namreč posledica sprejetja večine zaključnih računov za 2010; ker poračunov zaradi prenesene izgube ni bilo več veliko, je davek na dobiček v letošnjem aprilu prinesel v javno blagajno kar za 174 milijonov več kot lani (še lani so bili poračuni zaradi prenosa izgube večji od plačanega davka). Tudi maja je davek na dobiček (zaradi že omenjenega razloga in povečanega pavšala) opazno presegel lansko vrednost (za 48 milijonov). Po drugi strani je dohodnina aprila ostala nespremenjena, maja pa celo zaostala za ustreznimi vrednostmi v lanskem letu. Za takšno dinamiko dohodnine so možni trije razlogi. Ker so to meseci poračunov, je lahko zmanjšanje medletne rasti posledica prenizkega pavšala v 2009 (visokih dodatnih vplačil v aprilu in maju lani), relativno visokega pavšala v 2010 (torej 30 majhnih dodatnih vplačil v aprilu in maju 2011) ali pa posledica zniževanja dolgoročne dinamike plač, kar kaže, kot smo omenili, sama dinamika plač kot tudi umiritev dinamike prispevkov. Za dokončno oceno bo potrebno počakati še kakšen mesec. Domači davki na blago in storitve (posredni davki) so po aprilskem padcu maja ponovno porasli na raven iz marca. Posredni javnofinančni prihodki so bili maja za 12.2 % večji kot pred letom dni! Maja so se popravile predvsem trošarine, ki so tako nevtralizirale močno zmanjšanje v aprilu. Navkljub temu je skupno pobrana trošarina v prvih dveh mesecih drugega četrtletja zaostala (za 1.6 %) za lansko. Donosi davka na dodano vrednost po obračunu, zaradi premikanja timing vplačil še naprej močno nihajo. V aprilu in maju so zaostajali za lanskimi vrednostim, kumulativno (od začetka leta do maja) pa je davčni donos od davka na dodano vrednost po obračunu porasel za 3.7 % glede na isto razdobje lani. Bolj stabilen indikator je sicer pobrani davek na dodano vrednost od uvoza, ki kaže, da je rast prihodkov od davka na dodano vrednost še naprej krepka (tako v aprilu kot v maju je bila medletna dinamika večja od 10 %), vendar pri obratu v dinamiki ta indikator donosa davka na dodano vrednost praviloma malo kasni. Za končno oceno bo potrebno počakati še kakšen mesec, saj so znaki nejasni, vendar je možno, da se je popravljanje dinamike domačih davkov na blago in storitve zaustavilo. 10. Krediti še naprej stagnirajo Krediti nefinančnim korporacijam in gospodinjstvom praktično samo še nihajo na mestu. Aprila so se tako krediti podjetjem kot gospodinjstvom sicer povečali, vendar so komaj dosegli raven kreditov iz februarja, zato se medletne stopnje rasti še naprej hitro zmanjšujejo, pri podjetjih so že postale negativne. Krediti podjetjem so aprila porasli za 0.25 odstotka (35 milijonov). Vendar se je bolj dolgoročna dinamika še zmanjšala, krediti podjetjem so bili aprila že za 0.9 % nižji kot pred letom dni. Bolj dolgoročna dinamika kreditov podjetjem tako že četrti mesec zaostaja za dinamiko kreditov podjetjem v evro območju. Krediti nefinančnim korporacijam 6 1 4 - 0 - -2 - 31 2009q3 2009q4 2010q1 2010q2 2010q3 2010q4 2011q1 Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti 2 - Krediti gospodinjstvom so aprila porasli le še za 0.3 %. Tudi bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja rasti) se opazno zmanjšuje; še junija lani je bila 12 %, v letošnjem aprilu pa je bila le še 7.6 %. Depoziti nefinančnih subjektov brez centralne države Vir: ECB; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti Praktično stagnacijo kreditov dokumentira tudi dinamika depozitov podjetij in prebivalstva. Rast depozitov se je v prvem četrtletju praktično ustavila, tako pri podjetjih kot pri gospodinjstvih. Depoziti podjetij so se aprila že zmanjšali pod raven v aprilu lani (medletna stopnja je bila -0.7 %), dinamika depozitov podjetij je tako padla na raven prvega polletja kriznega leta 2009. Medletna stopnja depozitov prebivalstva se je znižala na 2.6 %, tekoče vrednosti depozitov prebivalstvu pa padajo ali, v najboljšem primeru, stagnirajo (aprila in marca so bili nižji kot januarja in februarja). Bolj dolgoročna dinamika skupnih depozitov je tudi nižja kot v evro območju že vse od tretjega četrtletja lani. 32 V aprilu so se posojilne obrestne mere za prebivalstvo še malo povečale (za , v povprečju, 0.1 točke pri potrošniških in stanovanjskih kreditih), tako da so se krediti prebivalstvu podražili od decembra za približno 0.3 odstotne točke. Istočasno so se krediti gospodinjstvom v evro območju podražili za, v povprečju, 0.2 odstotne točke. Stanovanjski krediti so v Sloveniji še vedno cenejši kot v evro območju. Krediti podjetjem se v zadnjem mesecu niso podražili. Po decembru so tako obrestne mere za kredite podjetjem porasle manj kot pri prebivalstvu (le za 0.1 odstotne točke in še to pri manjših kreditih, pod 1 milijon) in manj kot v evro območju. Od depozitnih obrestnih mer so se v aprilu povečale le tiste za ročnost pod enim letom (za 0.1 točke), medtem ko so v evro območju mirovale. Po decembru so depozitne obrestne mere tako porasle, v povprečju, za 0.2 odstotne točke za manjše ročnosti in 0.3 za večje. 11. Tekoči plačilnobilančni primanjkljaj v prvem četrtletju večji od primerljivega lani Tekoči primanjkljaj je v prvem četrtletju letos za dobro polovico večji od primerljivega lani, vendar še vedno zmeren. V marcu 2011 je bil dosežen presežek tekoče bilance 23.1 milijonov € (marca 2010 je bil presežek 39.9 milijonov €). Pri tem je znašal blagovni primanjkljaj -96.0 milijonov € (-26.6 milijonov € ), storitveni presežek 95.5 milijonov € (84.6 milijonov €), saldo v dohodkih faktorjev -44.3 milijonov € (-43.9 milijonov €) in neto priliv tekočih transferov 67.8 milijonov € (marca 2010 pa 25.7 milijonov €). V prvem četrtletju 2011 je bil dosežen primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance -166.3 milijonov € (v enakem obdobju lani -106.8 milijonov €). Dosežen je bil namreč blagovni primanjkljaj -283.2 milijonov € (-135.4 milijonov €), storitveni presežek 235.0 milijonov € (233.7 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev -1168.8 milijonov € (-151.8 milijonov €) in presežek v neto transferjih 50.8 milijonov € (lani primanjkljaj -53.4 milijonov €). Na kapitalskem in finančnem računu je prišlo v prvih treh mesecih 2011 do rasti zadolžitve za 279.8 milijonov € (v enakem obdobju lani za 89.1 milijonov €). Pri tem je bilo neto tujih neposrednih naložb za 89.9 milijonov € (v enakem obdobju lani neto zmanjšanje za -38.7 milijonov €), naložb v vrednostne papirje za 2600.5 milijonov € (v enakem času lani le za 1105.7 milijonov €), ostalih naložb -2413.0 milijonov € (-1063.1 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se povečale za 8.6 milijonov € (v prvih treh mesecih lani za 61.5 milijonov €). Statistična napaka po treh mesecih znaša -113.5 milijonov €, v enakem obdobju lani je bila 17.7 milijonov €. V februarju 2011 se je neto zunanji dolg Slovenije povečal v primerjavi z januarjem 2011 za 133 milijonov € na 11492 milijonov €. To je posledica nižjega zneska terjatev za 197 milijonov € (znaša 30430 milijonov €) in manjšega padca bruto zunanjega dolga za 64 milijonov €, tako da znaša 41.922 milijonov €. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so znašale konec marca 959.4 milijonov €, od česar je bilo za 356.3 milijonov € deviznih rezerv, za 103.1 milijonov € zlata, za 209.4 milijonov €SDR, 85.5 milijonov € pa je znašala rezervna pozicija pri MDS. 33 Plačilna bilanca (milijoni evrov] januar marec marec 2010 2011 2010 2011 I. Tekočiračun -106,8 -166,3 39,9 231 Blago -135,4 -283,2 -26,6 -96,0 2 Storitve 233,7 235,0 84,6 95,5 3 Dohodki -151,8 -168,8 -43,9 -44,3 4+ Tekočitransferi -53,4 50,8 25,7 67,8 II. Kapitalski in finančni račun 891 279,8 -43,7 234,8 A. Kapitalskiračun 45,5 -7,0 54,8 0,7 B. Finančniračun 43,6 286,8 -98,5 2341 1 Neposrednenaložbe -38,7 89,9 -211 167,7 2 Naložbe v vrednostne papirje 1105,7 2.600,5 195,0 1.671,3 3 Finančniderivativi -21,9 0,8 -18,7 7,2 4 Ostalenaložbe -1.0631 -2.413,0 -257,3 -1.593,7 4.1. Terjatve 2611 -1.443,6 46,8 -828,5 4.2. Obveznosti -1.324,2 -969,4 -304,2 -765,2 5 Mednarodne denarne rezerve 61,5 8,6 3,5 -18,5 III. Neto napake in izpustitve 17,7 -113,5 3,9 -257,9 NOVA GEOEKONOMIJA: SVET VELIKIH DRŽAV Vlado Klemenčič ABSTRACT 34 Geo-economy - the New World of Big States With setbacks, political turmoil and other obstacles, a new geo-economy of the world is emerging. On the horizon are two gigantic countries: China and India, having 40 % of world population. The share of Western countries in world's GDP is decreasing. Many of them can't compare any more by its population, territory and also less and less by overall product with new countries. In the new world, EU-27 is therefore strategic opportunity for Europeans. All together eleven countries (excluding EU) have now more than 100 millions inhabitants, and some in Asia and Africa are near to reach that number. Their influence in the world is changing. However, it would be wrong to make a conclusion too early. China could be biggest economy in less than 20 years, but western countries have many advantages which could not be overcome in two decades. 1. Uvod Svetovni šahovski podprvak in elektrotehnik Milan Vidmar je pred desetletji zapisal, da se težišče razvoja v svetu premika od vzhoda proti zahodu. Pred tisočletji se je začelo na Kitajskem, nadaljevalo v Indiji, selilo proti Perziji, v Mezopotamijo, Egipt, preskočilo v Grčijo, Rim ... Nizozemsko, Anglijo in pristalo v ZDA in na Japonskem. Šlo je bolj za bistroumno opažanje kot znanost. A novejši podatki avtorju dajejo prav. Težišče se čedalje bolj premika na azijsko celino. Kitajska, Indija in J. Koreja že proizvajajo petino svetovnega BDP merjenega po kupni moči. Vendar stvar ni tako preprosta. Dokaj hitro gospodarsko rast dosegajo v delih Južne Amerike. Ne gre spregledati tudi odmevne izjave nigerijskega predsednika pred nekaj leti, da naj se Afričani nehajo ukvarjati s svojo težko kolonialno zgodovino in se naj predvsem vprašajo »kaj lahko Afričani naredijo za Afriko«. Resda zmanjšanja hude revščine - pod 1,25 dolarja dnevno - do ciljnega leta 2015 očitno ne bodo dosegle podsaharske države (44 držav), vendar posamezne afriške države dosegajo opazen napredek. Prispevek v nadaljevanju je omejen na države, čeprav vemo, da novo geoekonomijo sveta v marsičem oblikujejo tudi banke in podjetja, ki so postala, globalna in so; poljudno rečeno, nekakšne organizirane gospodarske svetovne države. Drugo, ker je zdaj odmevno predvsem družbeno preurejanja arabskih držav, kamor je usmerjeno zahodno posredovanje, in katastrofa na Japonskem, so drugi vidiki geoekonomskih sprememb nekoliko zasenčeni. Razvoj je nestanovitno dogajanje z mnogimi nepredvidljivimi premiki. Znanost je zato na trhlih nogah, ko je treba napovedati dogajanje za več desetletij naprej. Zanimiv primer navaja Joseph. A. Schumpeter: leta 300 p. n. št. je zmagovito krščanstvo zavrglo dosežke antične civilizacije. Gorečim krščanskim vernikom še dolgo ni bilo možno pojasniti najbolj očitnih resnic antike, po drugi strani pa so bile najbolj očitne zmote potrjene in sprejete. Drugače povedano, nedokazane ideološke, verske in druge zmote, prepričanja, lahko dolgotrajno prevladujejo nad gospodarskim dogajanjem v družbi. Ti vplivi lahko tako zasenčijo sicer značilno racionalno in koristoljubno delovanje ljudi v gospodarskih zadevah. Včasih se gospodarske razmere toliko poslabšajo, da prodrejo racionalnejše družbene rešitve. Drugič so nasprotovanja spremembam toliko zakoreninjena, da premik na boljše ni možen. Nevzdržno stanje se tako ohranja in novo družbeno spoznanje dozori, ali se nasilno prebije mnogo pozneje. 35 Prispevek je torej omejen na čas in spremembe v svetu, katerih izid je možno napovedati z več gotovosti. Poglavitna napoved je, da nastaja nova geoekonomija sveta, v kateri postopno izstopajo velike, do včeraj tako rekoč ne-vplivne države. 2. Prebivalstvo in ozemlje V svetu je sedaj 11 držav, ki imajo več kot sto milijonov ljudi, z Evropsko Unijo 12. Kar nekaj držav v Aziji in Afriki pa je blizu tega števila. Na obzorju sta dve državi-velikanki. Kitajska in Indija imata skupno 40 % svetovnega prebivalstva. Prebivalstvo in ozemlje 36 Država prebivalstvo leta 2008 v milijonih prebivalstvo leta 2030 milijoni ozemlje v 000 km2 Kitajska 1.337 1.462 9.598 Indija 1144 3.287 EU-27 501 515 4.324 ZDA 304 374 9.632 Indonezija 227 271 1.905 Brazilija 192 217 8.515 Nigerija 151 924 Rusija 142 129 17.098 Japonska 128 115 378 Nemčija 83 81 357 Francija 62 67 549 V. Britanija 61 71 244 Kanada 33 39 9.985 Avstralija 21 26 7.741 Slovenija 2 2 20 Opombe: Nigerija je federalna država; v tabelo je vključena kot afriška država z največjim prebivalstvom; po obsegu BDP je na tretjem mestu. Viri: za Evropsko Unijo Eurostat; projekcija prebivalstva se nanaša na leto 2050. Za druge države sta vira: The World Bank 2010 in OECD Statistics. Svetovnega prebivalstva je po zadnjih podatkih 6 milijard 870 milijonov (vir: statistična ura, Statistični urad R Slovenije). 3. Deleži držav v svetovnem BDP Kitajska naj bi po BDP presegla ZDA verjetno prej kot v dvajsetih letih (vir: CIA World Factbook). Res ima EU sedaj največji BDP, sledi ZDA, vendar se delež Zahoda v svetovnem BDP zmanjšuje. Zahodni svet je obenem v zaposlitveni in finančni krizi, poglavitne vzroke le počasi odpravlja, izhoda še ni na vidiku. Geoekonomske spremembe sicer potekajo z zastoji, turbulentnim političnim dogajanjem doma, napetostmi s sosedi - krize, vojne bodo tudi sestavina tega stoletja. Toda, do včeraj velike države kot so Italija, Francija, Velika Britanija, se v svetu postopno pomikajo po lestvici navzdol. Niti po prebivalstvu, niti po veličini ozemlja in čedalje manj po obsegu tega, kar letno proizvedejo, se ne morejo primerjati z novimi velikimi državami. Indija letno proizvede že precej več kot vsaka posamična od omenjenih evropskih držav. Vendar se Indija ne more primerjati s Kitajsko, ki letno proizvede znatno več kot vse tri omenjene države skupaj. Tudi Brazilija se pomika navzgor, ima skoraj 200 milijonov prebivalcev in je tem državam po obsegu proizvodnje že blizu. Indonezija ima blizu 230 milijonov prebivalcev ter je na polovici francoske proizvodnje. Poleg teh novih kandidatov za gospodarsko moč in vpliv v svetu sta tu še Rusija z nekaj čez 140 milijonov prebivalci in Japonska. Kitajska, Indija, Brazilija in Rusija so se povzpele med svetovne tehnološke sile znane po inovacijah zato mednarodna podjetja selijo tja svoje raziskovalne centre. Nekatere od novih velikih držav se že vztrajno potegujejo/borijo za svoje mesto v svetu, ali v svojem delu sveta (Iran), druge se še bodo. Kitajska bo verjetno kmalu največja gospodarska sila - EU in ZDA za njo, a tudi vrstni red prve deseterice držav bo spremenjen. Deleži držav v svetovnem BDP Država delež BDP v svetovnem BDP / 1990 2009 U-27 28,7 21,2 ZDA 24,8 20,2 Kitajska 3,9 12,6 Japonska 9,9 6,0 Indija 31 51 Rusija 3,0 Brazilija 3,3 2,9 Indonezija 1,2 1,4 Nigerija 0,39 0,49 Nemčija 6,1 4,0 Francija 4,4 3,0 V. Britanija 4,1 31 Kanada 2,3 1,8 Avstralija 1,3 1,2 Slovenija 0,08 37 Vir: IMF: World Economic Outlook, Recovery, Risk and Rebalancing, oct. 2010. Udeležba posameznih držav v svetovnem BDP je izračunana na podlagi kupne moči. Večjo udeležbo v svetovnem BDP so leta 2009 imele še: Italija z 2,5 %, Španija in J. Koreja, obe 1,9 %, Iran z 1 %, pri čemer se je udeležba obeh evropskih držav v tem času zmanjševala, obeh azijskih pa naraščala. 4. O investicijah, plačilni bilanci, državnih dolgovih in javnem primanjkljaju V prid napovedanim spremembam govori še nekaj dejstev. Prednost večine novih velikih držav so znatna sredstva, ki jih namenjajo za investicije. Kitajska je leta 2000 namenila 34 % BDP za bruto investicije v osnovna sredstva in ta odstotek je naraščal ter je leta 2008 in 2009 presegel 40 %. Svoj delež investicij povečuje tudi Indija; od 23 % leta 2000 na prek 30 % v zadnjih letih (vir: OECD). Po drugi strani se je v EU delež bruto investicij v osnovna sredstva od začetka krize zmanjšal - od 21,1 % leta 2008 na 18,6 % leta 2010. Razlog je upad investicij privatnega sektorja. V ZDA so po navedbi A. Greenspana investicije na zgodovinsko nizki ravni. To je eden od osrednjih problemov zahodnega sveta. Te podatke na Zahodu zamegljujejo vesti o naložbah t. i. investitorjev na finančnih trgih. Toda cilj teh ljudi je zaslužek od kapitala in ne izhod iz krize, ali nove zaposlitvene možnosti. Med poglavitne vzroke sedanje krize sodijo svetovna gospodarska neravnovesja, veliki presežki in njim ustrezni primanjkljaji v trgovinski menjavi. Ta neravnovesja so ostala, oziroma nič ni ukrenjeno, da države ne bi vodile politike, ki vodi v svetovna neravnovesja. Naslednji vidik neravnovesij so tokovi špekulativnega kapitala, ki ogrožajo mednarodno denarno stabilnost. Vendar mednarodna pravila, kontrolni ukrepi, še niso usklajeni. Tekoči račun plačilne bilance (svetovna neravnotežja] tekoči račun plačilne bilance v mrd. USD leto 2009 tekoči račun kot odstotek od BDP 2006-2008 38 Kitajska 426 4,90 Japonska 142 3,97 Rusija 49 7,20 Nigerija 23 Indonezija 11 1,30 Brazilija -24 -0,17 Indija -36 -0,63 EU-27 -183 -110 ZDA -420 -5,37 Nemčija 168 7,03 Kanada -23 0,97 V. Britanija -29 -2,53 Avstralija -48 -5,20 Francija -52 -1,27 Slovenija -0,47 -4,50 Opomba: V prvem stolpcu je vir podatkov World Trade Organization. Pri podatkih za EU je izključeno poslovanje med članicami znotraj Unije. V drugem stolpcu je izračunano stanje tekočega računa plačilne bilance v odstotku od BDP na podlagi tekočih cen in v USD in sicer kot triletno povprečje 2006-2008; vir podatkov je OECD. Izjema je podatek za EU, ki se nanaša na leto 2009; vir: Eurostat1 V prid geo-ekonomskih sprememb govore tudi podatki o zadolženosti držav. 1 Metodološko pojasnilo. Pri ugotavljanju stanja tekočega računa plačilne bilance se standardna definicija sprejeta v začetku 70-tih let uporablja povsod (pri Mednarodnem denarnem skladu je le poimenovanje treh sestavnih delov tekočega računa drugačno). Tekoči račun potemtakem izkazuje neto stanje vseh transakcij iz posamezne države do drugih delov sveta, ki se nanašajo na: a) izvoz/uvoz blaga ter storitev; b) dohodke (od obresti, dobička, dividend, nakazila od dela); ter c) transferje (tuja pomoč, socialna varnost, darila, subvencije). Kapitalski račun pa izkazuje neto spremembe lastništva sredstev in sicer: a) neposredne tuje investicije; b) portofolio investicije (nakup delnic in obveznic); c) druge investicije (tokovi kapitala na bančne račune; posojila; pritoki denarja iz finančnih trgov, ko le-ti zaznajo možnosti, da v nihanjih obrestnih mer ali menjalnih tečajev lahko zaslužijo); č) rezervni račun (aktivnosti centralne banke, kot je finančno ukrepanje proti delovanju trgov ko pride do presežnega priliva domače valute). Vendar Mednarodni denarni sklad uporablja za večino teh transakcij naziv finančni račun in le za manjši del kapitalski račun; ta zajema oprostitev plačila dolgov, plačilo davkov na dediščino in še nekatere postavke, ki imajo značaj transferjev. Bruto dolg držav Država bruto državni dolg v % od BDP ocena 2010 Japonska 226 % ZDA 93 % Francija 84 % Kanada 82 % V. Britanija 77 % Nemčija 75 % Indija 72 % Brazilija 67 % Slovenija 35 % Indonezija 27 % Avstralija 22 % Kitajska 19 % Nigerija 16 % Rusija 11 % 39 Vir: Mednarodni denarni sklad; WEO: Recovery, Risk and Rebalancing, oct. 2010. Državni dolg se je po obsegu in odstotno povečal glede na leto 2009 pri Japonski, ZDA, Franciji in še nekaterih razvitih državah. Pri Japonski znaten del državnega dolga odpade na domače upnike2 S predhodnim je povezan primanjkljaj javnega sektorja. V EU-27 je primanjkljaj javnega sektorja v primerjavi z BDP leta 2010 doživel velik porast glede na leto 2009 in sicer na 6,8 %; v evro območju 6,3 %; Nemčija 3,0 %, Francija 7,5 %, V. Britanija 11,2 %, Slovenija 5,8 %; sicer pa je največji v Grčiji 15,4 %, sledi Irska 14,4 %, Španija 11,1 % in Portugalska 9,3 %.3 Za ZDAje Ben Bernanke opozoril, da je sedanji trend naraščanja proračunskega primanjkljaj nevzdržen; proračunski primanjkljaj ZDA v finančnem letu 2010 znaša 11 % BDP in ostaja na takšni ravni naprej (vir: Eurostat, Main Table. Podatek za ZDA: izjava guvernerja FED v Kongresu, jan. 2011). V prid novim gospodarskim silam so še podatki od deviznih rezervah. V zadnjem desetletju so le-te v svetu hitro naraščale in so leta 2009 dosegle 13 % svetovnega BDP. Na prvem 2 Bruto državni dolg je opredeljen kot celoten konsolidiran dolg v nominalni vrednosti na določen dan (brez premoženja države), vštevši naslednje kategorije državnih obveznosti: gotovina in depoziti, ne-delniški vrednostni papirji (obveznice) in brez finančnih derivatov in danih posojil. 3 Primanjkljaj javnega sektorja kaže kolikšen del letnih obveznosti ni pokrit z davki, ampak z izposojenimi viri. Skladno s tem je primanjkljaj javnega sektorja izračunan kot odstotek od BDP v evrih in sicer kot neto izkaz med posojili in krediti centralne države, držav, občin in socialnih skladov v danem letu; podatki znotraj javnega sektorja so konsolidirani. mestu po obsegu rezerv je Kitajska z 2.470 milijardami USD, sledi Japonska z 1.074 milijardami, Rusija 447 mrd, Tajvan 348 mrd, Indija 287 mrd, J. Koreja 270 mrd, Brazilija 245 mrd (vir: IMD WC Yearbook 2010). 5. Stvari niso tako preproste: vpliv drugih dejavnikov 40 Podatki o velikosti držav, veličini ozemlja, o naraščajoči udeležbi v svetovnem BDP, ali številčnosti mladega, za delo sposobnega prebivalstva, bi lahko privedli do napačnih zaključkov glede sprememb v svetovni geoekonomiji. Že podatek o bruto domačem proizvodu na prebivalca kaže drugačno sliko (kupna moč, leto 2008). Kitajska s 6000 dolarji po prebivalcu ali Indija z blizu 3000 dolarji sta še znatno za Rusijo (več kot 13.000 dolarjev), še veliko več jima manjka do povprečja Evropske unije (30.000 USD; Slovenija 27.800), do Japonske, Švice in ZDA s 47.000 dolarji na prebivalca. Obseg proizvodnje, število prebivalcev, veličina ozemlja bodo imeli pomembno vlogo v novem svetu, vendar ne gre pretiravati. Gospodarska moč je vezana za valute, dobrih 60 % svetovnih denarnih rezerv je v dolarjih in dobrih 30 % v evrih. Še znatno višji je odstotek vseh mednarodnih trgovinskih in finančnih transakcij v dolarjih (vir: IMF: Reserve Accumulation and International Monetary Stability, april 2010). Kitajsko, Rusijo, države-izvoznice surovin bremeni ta odvisnost od dolarja in njegovih nihanj, vendar pot do nove nadomestne valute ne bo kratka. ZDA pa so zavrnile predlog Kitajske in Rusije za košarico valut - dolar, evro, jen, juan, rubelj in funt - kot mednarodno merilo vrednosti. Prednost ZDA je za enkrat še v številnih znanstvenih disciplinah, katerih dosežki se iz vojaških in vesoljskih raziskav selijo v civilno uporabo. Ne gre podceniti pridobljenega političnega in gospodarskega vpliva zahodnih držav v svetu. Nadalje, obe novi državi-velikanki lahko doživita resne politične pretrese. Resda se nedavno organiziranje skupin "facebook" na Kitajskem ni pokazalo kot resna nevarnost. V Indiji pa se krepi maoistično gibanje v vrsti vzhodnoindijskih držav, vendar za enkrat, predvsem kot zdravstvena, varnostna in druga podpora revnemu podeželskemu prebivalstvu. Tu so še nove velike ovire in težave; na Kitajskem izpusti ogljikovega dioksida z izgorevanjem goriv naraščajo, tako da je Kitajska že prehitela doslej največjega onesnaževalca ZDA, a tudi podatek za Indijo kaže, da je v nenehnem porastu. Le v EU se količina teh izpustov postopoma zmanjšuje. Skratka, za marsikaj bo potrebno precej več kot dve desetletji. 6. Zaključek V ozadju odmevnih pretresov v arabskem svetu, japonske katastrofe in drugih izpostavljenih dogodkov, postopno nastaja nova geoekonomija sveta. V njej pridobivata gospodarski vpliv dve državi-velikanki, Kitajska in Indija. Resda, gospodarski dosežki Kitajske - doslej v zgodovini še ne doseženi rezultati glede izboljševanja življenja revnih ljudi, pri gradnji velikih cestnih, energetskih in drugih infrastrukturnih objektov vsedržavnega pomena ter njen gospodarski vpliv v svetu - znatno presegajo indijske. Sestavi del kitajskega uspeha je strateška vloga države v gospodarstvu in sploh organiziranost kitajske družbe. Poleg njiju narašča moč še nekaterih velikih držav, Brazilije, tudi Indonezije; 11 držav v svetu ima sedaj več kot 100 milijonov prebivalcev, nekaj azijskih in afriških pa se približuje temu številu. Zahodni svet je v gospodarskem zastoju in velike, vplivne zahodnoevropske države zmanjšujejo svoj delež v svetovni proizvodnji. V novo-nastajajočem svetu ima Evropska Unija zato za Evropejce strateški pomen. Obseg proizvodnje in mednarodne menjave, velike investicije, ozemeljska velikost, številčno mlado za delo sposobno prebivalstvo, so pomembni dejavniki. Kitajska bo verjetno postala največje gospodarstvo v manj kot 20-tih letih, EU in ZDA za njo. Vendar ne gre podcenjevati drugih dejstev in dejavnikov. Kupna moč evropskega BDP na prebivalca (EU-27) je vsaj 5 krat večja od kitajskega in 10 krat večja od indijskega. Večina trgovinskih in finančnih poslov se opravlja v dolarjih; velika večina deviznih rezerv je v dolarjih in sedaj tudi v evrih. Tu so še druge pridobljene gospodarske pozicije in gospodarsko premoženje Zahoda v različnih delih sveta ter napori za pridobitev političnega vpliva. A Kitajska je glede tega odprla novo poglavje v mednarodnih odnosih. Svoje pomoči ne pogojuje s spremembami družbene ureditve po svojem vzoru; zagovarja stališče, da je to notranje-politična stvar vsake države. Sedanje sile imajo še druge prednosti kot je vloga v mednarodnih institucijah, v razvoju uporabne znanosti, prevlada v mednarodnem medijskem prostoru pa vse do geostrateške vojaške moči. Vendar, deloma vidno, deloma prikrito, nastaja nova svetovna geoekonomija, svet velikih držav. 41 Literatura: EBRD: Transition Report 2010, Recovery and Reform; 17. Nov. 2010 Eurostat: Main Table 2010 Institute for Management Development: World Competitiveness Yearbook 2010; Laussane IMF: World Economic Outlook; Oct. 2010 IMF: Global Financial Stability Report; Oct. 2010 42 IMF: Reserve Accumulation and International Monetary Stability; april 2010 IMF: Working Paper on Historical Public Debt Database; 8. Nov. 2010 Vlado Klemenčič: Pogled v ozadje; prispevki o biopsihologiji in ekonomiji; Svet plus d.o.o., Ljubljana 2010 OECD: StatExtracts, Country statistical profiles 2010 »Resnično bogastvo držav: možnosti za človekov razvoj«; uredniško neodvisno poročilo, financira ga Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), New York/Dunaj, nov. 2010 Joseph A. Schumpeter: Lahko kapitalizem preživi?; Studia humanitatis, Ljubljana 2010 Amartya Sen: Development as Freedom; Oxford University Press 1999 UN: International Human Development Indicators Data Base 2010 UN: The Millennium Development Goals Report, UN 2010 UN: Millenium Declaration Development Goals 2000 The World Bank: World Development Indicators 2010 The WorldFactbook (CIA World Factbook) 2011 World Trade Organization: Statistics Database, Trade Profiles 2010 Skupno mesečna rast CO ■šT CD S CD IV CO CD IV CO CD OD CU OD O LTD CD IV cp O O CD OD o CD CO O CD OD co ■šT CD IV [v CD OD cp CD OD O ■šT CU o cp co UD oj CO [V CD o cu CD t is S £ le or p CO uj cn iv op o UD OD O [V CO O [V CD CD o CU UD CD CD CD CO CD UD ■ŠT CU CO OD O O ■šT CO CO cu CD CU o IV op IV ■ŠT CU CU up CO CD CD CD ■šT oj co CD 0Ü cu cu oi co cu CD IV iv oj cn UD OD cu o mi CO CO O ■ŠT CU co CO cn LTD CU CO ■ŠT O cn cu ■šT IV cu CO cu CO IV OD cu LTD UD LTD O CO CU CU CU CU OD ■ŠT CD CU CU co co CD CO OD ■ŠT CU O O CD CU o co IV cu co cu co IV O CO CD CU co cu UD CU CD ■ŠT CD CU ■ŠT UD CO IV CU co CD CU CD UD cu cu cn IV cu OD cn IV ■šT cu cu cu IV IV cu co CD UD cu co CD cn CD Širša država a n čt OJ m en p er m iv m o O LTD CD CD UD op CD LTD CU OD [V IV CD OD ■ŠT CD CO ■ŠT CU ■šT CD CO up cu OD cu IV CU CD o UD CD IV [V cp IV UD cp cn co cn CD cu cu UD oj co iv CD CD CD t i s S £ \ CD CU cu co 43 44 Izvozne cene EU27** medletna stopnja m OD co co LCD OG cvi ■šT CO o 7 OU LCD 7 op cp LÍD OU OD ■ŠT CD CVl LÍ3 0^ LCD CD 0^ a^ CD LÍ3 r-^ CD 03 CD LÍ3 03 Clj CO a^ o a^ a^ 7 a^ o rv LCD cn CD CD r^ CD r^ a^ O Li^ LÍ3 CD a^ J2 CD ■a in CD 0G cn ■šT co o OG ■šT o o CO o o rv o rv cvi CO OD o LCD OG o cp CO OG O op 0^ 03 03 03 03 ■ŠT 0^ OD c^ cu 03 0^ C^ C^ 03 r< c^ a^ r-< o rv Izvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. ■a o et E m ■šT cvi 03 cvi ■ŠT 03 cu CO LÍ3 rv cvi CO CO cp CD ■ŠT OD 0Ü ■ŠT CD CO c^ c^ 03 ■šT o 01. CD O ■šf CD a^ a^ 7 CD CO LCD r^ CD C^ O CO OD CO ■šT LCD CD LÍ3 LCD CO ■šT OD cu cu .7 7 o rv J2 CD d in m ■šT o ■ŠT CD o rv LCD CD 03 OT) CD CO rv o 03 O r< o CD o ou OG o LÍ3 [V O o c^ c^ C^ OG C^ c^ 0^ 03 LÍ3 c^ LÍD C^ cvi c^ c^ LCD OD c^ c^ LCD r-< LCD * * 7 cu U E z o v N a n ja t jn -2 a. ■a o et E <° LCD o o rv CD ■šT LCD CD CD CO CD cvi cu CO OD cvi OD CD LÍD o LCD cu O CVl ■šT LC^ c^ cu LÍ3 cn LCD cu CO c^ CO CU OD CD CU ■šT Li^ c^ cu 03 c^ CO CD c^ OG cu ■ŠT ■ŠT OD CU r^ ou o CD LCD CU O op OU CD CD OD CU 7 OD CD ■šT cn CO cvi CO CO cu r^ cu LCD CO cu E cn cn OD m o 03 03 CO CD LCD LCD CU rv CO cu o CD 03 CO O CO 03 CO 03 o 03 o ■šT o LÍ3 CO CO CO ■šT cu cu 7 7 o o 03 o 03 cn 7 rv CD CO O 03 ■ŠT CO CU CD CO CD o ■šT LÍD OD CD c^ CO LÍ3 CD cu cu CO 03 IV LÍ3 CO CO CD CD CU cu PÍ o CO CO OD OD CD 5D 5D CO 7 ■šT cu ou CO O CU CO CU 7 CO CO ou CU cn cu CD CD CO CD ■šT CO CD cu o CO o cu CO CD cn CD CO LÍ3 CD CD CD CO Izvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ■a o et E <° ou LCD rv 03 OD LCD o cn OG 7 o ni cu CD o CO CD CD CD r< LÍ3 CO OD CO O o ou 0Ú CD OG CD ■ŠT 03 CD 0^ 03 CO c^ cu ■ŠT C^ LCD LÍD CO 03 .7 CO C^ ■ŠT OD OG o cn 03 CU r^ OG CU o OG cu 7 cu ■šT LÍ3 C^ 03 CU E ■šT rv cu cn ■šT 03 ■ŠT CO LÍ3 CD s CD 7 o s CO IV rv LÍ3 03 LÍ3 CO CD ■šT ■šT CO o cu ■šT CD CD LÍ3 O CO CO CO CO ■šT LÍD CD CD LÍ3 LÍD OD LÍD CD 03 LÍ3 ■ŠT 5D CO rv LÍD CO CO CD cu rv LÍ3 CD CO LÍD O cn LÍD CO ■šT rv CD ■ŠT ■šT ■šT ■šT LÍD CD ■šT CD CD CO CD Izvoz Slovenije* a n >U -U U -U CD cn cn p CD m cn o cn Ol 7 co o LTD o cp 7 Í-V OD OU ■šT ■šT rv CD OU cn CD ai OD ■ŠT OD UD ai o cu OD CD CÍD cu c^ OD ■ŠT c^ 7 o CD UD cp a ai ■ŠT c^ OD UD ai ■šT ai a cn ai t i s s £ CD o p m OG OD CO o CD LTD CD CD ■šT cd UD OU cn ou CD UD O CD a CD ■šT 7 OD ■št 7 rv cci ou UD co cu cn OG cp ou OG OD Ci^ a ■št OD ■št u^ a^ CD OD cn ou ou a ■št ou OD ■št CD a a CD CD a UD cn ai a 7 ou co co ai a E a co ■šT m co OD co CD OD a OU CO ■šT CD CU CU OD 7 iv CD ■šT o UD cn CD UD CU co cn OD OD o iv CD UD OD ■šT co UD UD ■šT cu ■šT ■šT CD UD cu cn ■šT co OD CD CD OD co r^ CD OD co ■šT UD co co CD rv 7 co OD UD o cn UD cd rv ■šT CD a OD a OD UD o t e m o o a CD o o a iv o o a CO o o CU cn o o a o CD a | CD CU a OD ■šT UD CD 7 CO cn o a > \ CD a a OD 45 46 -u to o cd ni cd > o m cd cd ud cd ■št 4.4 o cd cu r^ o r^ cu r^ cu cu o cd r^ 0^ co od lid od ■št ■št od cd tO o co n cd m z) E _q cd 'c o -u en r< r^ ■št cu r^ o od lid od cd od o cd co od cd od cd od ■št od c^ od od c^ od c^ od ^^ od od od u^ od lid od lid od lid od cd od od od co od cd c -u cd c < 7 cu z) E r-v m ou od o cd c0 cd od o cd cu cd o cd cd r^ od lid od od od lid od co od od od od od od u^ od lid od lid od lid od o cd o cd od od o cd Trgovina na drobno EU27 a c cd 'p1 * [i "a o et E m cd ■št lid od co o cd cvi od o ■št cd od u^ j; co cvi r^ c^ cu c^ cd r^ c^ o od cd cvi co cvi co cvi c^ cvi lid cvi cd od c^ lid cd J2 cd d in o o o o cd o ■št o co 7 n o cd o cd 7 o 4 od cd co o cd o 7 od lid cd co r< o co c^ o cu 4 r^ o cd lid od o co c^ od o o c^ od o 7 od cvi o co o cu c^ od o co o cd cd ■št 4 od cvi 55 ud co cd ou 4 cd od o lid od od cd co co o 4 o ■št o -u to o c « F^ a c cd 'p1 * [i "a o et E <° ■št cd ■št i-v od r< cd cd ■št co cvi .7 cvi cvi c^ lid ■št cd cd u^ cu cu cd u^ cu ou .4 cd od o od ■št .4 ■št c^ na U a m b d cd r cd tO cd d in ■št o cd o co cu n o 7 cvi co 03 od o m co od cd lid co od co lid ■št od 7 cd cu lid 7 co cd od co c^ co co od c^ cd co lid cd o lid c^ o o cd 7 r^ od co lid od 7 cd u^ LiD cd cd cd od co co o od cd cu lid cd co od 4 cvi od 4 od od 7 cd ■št od 7 o li^ od co 4 c^ co -u to o n > cd cd d 7 cd cu a c cd £= S» ci "o o et e <° ■št cd ■št cd od ■št cu lid co r^ LiD cvi ■št ■št cd o lid ■št od od cd o od cd r^ cu od co ud cd r^ co r^ c^ od cu od od od r^ od LiD od cu UD co j= ZD aE o cd ■a cd r to cd ■a in o o ■št o co i-v od o ■št o od m o od o co 03 co cd r< cd Fš r^ co cd cd cu LiD od o co co od cd cd c^ u^ cd cd od od cd co o 4 cd od cd cd co od cd cu co ■št co 7 o ud o co cd ud cd rv r^ o cd u^ ud o 7 lid cd co od o 7 od lid cd cu c^ od cd cd od od o LiD .4 cd cd o d d o Z - a c cd čf ci "o o et e <° cu o ■št co od cu ou cu ud LiD cd cu cvi o ■št ■št cd ■št o od cu od cu od LiD od cu c^ od ud R c^ ud cd r^ ■št od cd cd ud LiD o lid od u^ a ^ —1 LLI ri -u to d d c CD CD in cd co cd o o o od o cd co od o co od co co r< cd LiD cd LiD cvi cd 55 od o o cd lid cd 7 od lid cd LiD cd r^ cd 7 od cd co cu od cd cd cd o co 7 cd cvi o cd ■št cd co .7 lid o cu co lid o o cu r^ cd cu cd cvi o cd r< cd 7 o od cd LiD cd co cd 4 cd cd Leto m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cd o o cu o cd cu cd cu cu co _ 4 LiD cd = 7 co cd o - cu > \ cd cu cu co _ E CD "E CD > CO CD co cu ■ŠT ■šT O ^ CU .5 .4 c^ .9 .7 c^ .3 .9 .4 .9 .5 .9 .9 0^ .9 .3 .7 CJ^ LiD CD 03 CD CD Lij oj Lij CD UD ou Lij OU oj oj c^ Lij oj Lij Li^ oj ou oj c^ N O ^ OU CU CU cu cu cu cu cu cu CU E in 1 -U cu o ZD C LU o CD cu cu CI3 9 o 03 Li3 3 .4 CD o .3 c^ c^ OD C^ OD op LiD C^ 03 OD OD LiD OD O CL ZD LU N 03 o CD CU Lij 03 CD CD LC^ - cp - 0^ oj Lij oj ■ŠT oj CD CD O £ E CD CD cu cn CU 9.57 9 CD -9.54 CU .9 9 .3 4 op o .3 .7 c^ .9 .5 OD .3 LiD CD C^ CU _Q O cu ZD =a E CD CD CU 03 ■šT CU r^ cu c^ cu r^ cu OD Lij cu OD Lij ou Oj c^ c^ CD oj ■šT ■ŠT £_ ■a LU CD E [i CD C Čl CO CD CD > C O ocena stanja > o £ CD >0 ■šT o j: co Li3 cu CU Q O op c^ OD .7 LCD C^ OD .9 CD 03 Li3 ■šT .5 LiD CU CU ■ŠT 03 03 CD Lij c^ oj ■šf cvi ou oj ou CD - ■šT c^ ■šT oj oj CD CD O iS >C0 S E CD m m CD Q 03 sj 7 9 O CO o CU o 0^ o C^ c^ ■šT c^ r^ CO OD CO OD c^ OD 'c CD =a E ee Lij .7 Op oj cu ou Lij OD oj ■šf c^ ou ou r^ oj oj ■šf ^^ r^ Lij Lij Lij oj _Q ■a E [i s CD CU OT ZD CD' LU >0 J2 iš r-v ■šT 7 ■šT CU r^ -45.33 5 cu 03 -4 CD CD .3 .5 .3 o .9 c^ .5 .9 c^ .5 c^ CO co o .5 C^ .3 o OJ ° cd CD O OD o c^ c^ ■ŠT ■šf Lij OU c^ c^ c^ OD ■šT CD ou ■šT C^ CD CD z I £ CD co -4 -5 -4 -4 -4 -4 -4 -4 -4 -4 -3 -4 -3 -4 -4 -4 -4 -4 -4 -4 -3 -3 a CD _c CD -O S E te e CD co cu ■ŠT CD CD 7 ■ŠT 9 4 5 CD OD .4 3 O .4 c^ op c^ .4 .5 .7 .5 CU .4 .4 .5 C^ CD > O CD -a r-v cu ZD LU =a E ee E [i Lij CD 5. oj -3 CO CU oj oj cu cu ■šf 3 ■šT 3 OD 3 3 oj 3 3 c^ 3 CD 3 ou 3 OD C^ 3 c^ 3 c^ 3 CD 3 Lij CU UD CD £_ -U co s o _CD C > >0 CD CD aa n jn ■šT OD r^ CD LO o o CD 03 CD .4 c^ .7 .3 c^ .5 c^ o .9 o ^ .3 .3 .9 C^ c^ co c^ 03 I— CD z ■a ct os 03 CU cn ou Lij 03 -5 ■ŠT CU OU -4 CD -4 -3 c^ -3 c^ -3 oj c^ oj c^ Lij CU c^ CD Lij r^ CD ■šf V c^ Lij c^ Lij op a CD S E CD OJ OD ■šT cu 7 CD 7 cu 03 CU 03 OD co CD LCD OD LiD OD c^ o LiD C^ 03 op Lip op C^ CD E =5 E ee O o CU OU OU OU oj ou oj oj oj oj oj ou ou oj ou OU OU CIU C^ C^ C^ CO E [i CD s C > ZD _0 LU co o CL ocena stanja CD O 5 Q 9 cu CO 03 5 Li3 5 CD ■šT ^ ^^ ■šT ■šT ■šT CD r^ r^ r^ c^ 03 03 cp Li3 Lip Lip op c^ O O CU CD CD cp C^ c^ c^ CD c^ C^ CD CD c^ c^ c^ CD 7 LO CD r^ CO 03 O ^ \ ot O O o O O te o o o O O CD CD o CU > O cu cu cu cu CU CU CU cu 3 — 4 5 CD 7 co 9 CU CU 3 — 4 5 47 48 Poslovni optimizem medletna sprememba O od co o co CJG LO CD CO O ou cu od co N cu CJG ou co OU OG r-v ■ŠT co 0^ OG cu cu ■šT OG cu cu Ci^ OG I-v o cu 0^ oj 0^ OG OG ou c^ c^ ■šT Lfj Ci^ oj Lf^ ou a ja fš ra O 4J os o co CJG CD CO OG ClJ CIU CJG o o CD 0G ■ŠT O CJG OU r-v LO oj Ci^ ou ■šT c^ Lfd r-^ ou u^ Ci^ N 0^ co r< co Lfj Lfj OG Lfj Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s CO ■šT j: CO ■ŠT ■ŠT o LO O OG CO ■ŠT cu CO CD co LO o cu CD od cu O N cu ■ŠT oj co CD co C^ ■šT co oj co c^ ClJ cu oj LO o cu LO O OG Ci^ oj CD c^ ou co CG ou oj I-v oj a a n jn S O +J os O Lfd UJ CD co CJG o ■šT LO o co o CG CJG ■ŠT cu OU O LO OU CU CJG CD cu LO CD CJG o ■šT ou co co CD cu oj co c^ oj o CD co co 0^ OG CU CO O co CU ^^ oj cu o r< cu o cu CD CD ■šT OG ou cu 0^ Lfj co Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =5 E ee E k. s ou r-v co ■ŠT OG LIG OG CIU Lfd LO F< CJG ■ŠT ou O CD co ■šT ■ŠT od OU ■ŠT ■šT LC^ C^ ou CD oj Ci^ oj I-v 0^ CJG OU c^ c^ ou ou 0^ 0^ oj Ci^ CD co oj ks čil OJ P 2 E ni ■ŠT CD o OG LO CD CD CO od CD O LO rv CD rv r-v od CO co OG rv CJG OG rv 0^ C^ rv o Ci^ Ci^ ou co ■šT Ci^ ■šT Ci^ 0^ oj CD Ci^ Lf^ LO r^ Lf^ oj CD c^ oj rv Lfj rv CI^ Lfj r-N ■šT 0^ oj Ci^ LO r< Lf^ Naročila, predelovalna dejavnost a ab S E te e =a E ee E k. s cu CO OG co OG CD N OU ■šT ou f F< co ■ŠT CD cu CD o co ou od ■šT LO co LO oj CD C^ LO Lij ■šT CJG ou LO ■šT oj ■šT ■šT co co co LIG CD co oj CU co cu u^ c^ co 0^ Lfj CU Lfj cu Lf^ CG cu oj cu C^ CD o CD a ja ft £ O +J os co ■ŠT LIG ■šT co co CO OG rs CD CD ■ŠT OU LO N f CO od f ■ŠT O up ■ŠT O f CD oj 0^ oj 0^ ou C^ C^ ou Li^ CIU co OG co r^ 0^ Lf^ oj CD oj Ci^ 0^ c^ oj OG LO CD ou co Gospodarska klima a a b S E te e =5 E ee E k. s OU od cd OU LO Lfd CIU CJG ou ou co co CD N cu cu r^ co r^ CD cu CD j: LO CD LO co LO co ■šT OG 0^ Lfj co CD a a n jn S 10 O 4J os CD ou CO o ■šT od OU ou co ou CIU CO co o o LO I-v j: Ci^ 0^ Ci^ Ci^ Lf^ Lf^ rv O cu Ci^ Ci^ 0^ CD ou o t e m o o cu co o o cu r^ o o cu co o o cu OG o o cu o CG cu CG CU cu CO ■šT LO CD co OG o cu ^^ o cu cu co ■šT LO STATISTIČNA PRILOGA ♦♦♦ Oskrba (el., plin, voda) mesečna rast cn o o CD o o CD CD o 0.00 ■šT CD cp CD o cp 0 cu CU ■šT OD r^ cp UD r^ 0. o cp cn co UD c^ co co ■ cn cn 0. UD r^ 0. cu CD cvi UD CD 0. ■šT C^ 0. CD r^ 0. ■ t is S £ le or p Lil cn o j; cn o ud N CD o Op CU OD OD o ■šT UD OD co ou UD 0Ü r^ cp a^ od od OD cvi OD CD ■šT ■šf .0 CD ud OD od ks CD ■a C cn o OD CD od cu cu ud cu CD ud N o co N O CD 0Ü op cn 0Ü ■ŠT 0Ü OD od cn 0 cn r^ r< cn .0 od cn c^ cn CD CD cn ^^ od o c^ o .0 cvi 0^ ud OD CD cu C^ od cu OD od a^ CD CD od Predelovalna industrija a n čt CD CO CO co er m •t cu o co LTD cd ud CD o co o cp r^ ■šT C0 0. 0 CD CD 0. co UD 0Ü ' OD cu 0. rv co cn 0. ■ OD c^ c^ cn co 0. ■šT OD cp ■ CD ■šT UD c^ 0. UD co od CD UD 0. cp CD r-v ' t i s s £ o t s o a n čt m in en p er m co o o cd o 0. cd ■št 0. 03 03 0. cu CD lc3 03 o 0 cd 0. 0 r^ ■št o 03 lc3 0. lc3 03 co r^ o r-^ o co o r^ c^ r^ 0. cd o o ■št C^ ■ lc3 r^ r^ C^ lc3 c^ g ih či a E o ■a e eitv či o z t i s S £ o o is ti co ■št 03 03 cu cu lc3 lc3 03 03 co 03 03 03 cd lc3 03 ■št 03 cu 03 CD 03 cd 03 cu 03 cu r^ cu r^ cu 03 0 55 co cd 03 cu 03 03 co ■št 03 03 cd 03 lc3 03 r^ 03 03 co cu cu 03 0 cd 03 03 lc3 cd 03 03 co cu 0 ou 03 03 ■št cu 0 03 co co co cd 03 0 o cu cu lc3 co cd cu 03 lc3 co cd o t e lc3 o 0 cu cd o 0 cu r^ o 0 cu co o 0 cu 03 o 0 cu o CD cu Si CD cu cu 03 ■št lc3 cd co 03 0 j: cu \ CD cu cu 03 Luški mesečna rast cu o ■šT op o cu o m ■šT o o I-v CD CD o cn C0 CD O OD CD co r-v od ■ LiD CU co Lid CD cd co co co 0^ cn 0^ CD CD CD od CD 0^ C^ CD LiD CD en op LiD LID t is S £ le or I-v ■ŠT LiD CTÜ CU LiD 0Ü LiD ■šT co od cu od CD cu CU O 0Ü CU CD CD cn cu op 55 co CD LiD CU od co OD 0Ü ■šT Lid c^ Li^ ^^ Li^ co od cn od LiD c^ Lid Ci^ 0^ 0^ o od co C^ č ° i— (n ^ ti o CD cu CO CD ■ŠT m CD ■šT co m ■šT m m CD CD m co co cn LCD ■šT cn LiD CD r^ CD cn 55 LiD CO co co co ■šT co cn cu cu o CD r^ co co ■šT r^ co cn LiD CO O LiD OD ■šT cu ■šT cu co LiD cn LiD LiD CD CO CD CO co CD O ■šT co co LiD CD r^ co Pomorski a n čt g k bi ae r p cu o cn CD co cn co cn ■šT o cn LTD r^ CD O OD ■ŠT CO CO LTD CU en co ■šT cu ■šT cn ■šT cu LTD ■šT ■šT cn co ■šT LTD LTD CO en LTD CO O ■ŠT ■šT en CD CD LTD cn co ou ■šT cn co CD LTD ■ŠT cn CU CD ■ŠT LTD ■ŠT en r^ cu co cn cu r^ CD LTD CO en cu cu co LTD CO en LTD cn r^ LTD CO en CD CD LTD CO CO en r-^ cu r^ co cn o cu LTD r^ co cn ■šT o co ■šT co cn o CD co co cn o cu co cn co o cu co co cn r^ co cu r^ co cn CD cn cn co cu cn co cn cn lo CO en r^ r^ cu r^ co cn cu LO o r^ co cn Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p LO V CD CD cn CD ■šT r< co ■šT CD i-v OD ■šT OU LO ■ŠT o OD ■šT 5D CD CD LTD lcd ■ŠT i-v co co OD cu cu cn OD ■št LCD OD ou ou co CD CD co co od cd LO cn LO cu lcd od ou c^ lo cd t >w cd CU CO CU cn cn co co cn cd CO CO LTD CO CD co co rv CD cij co CD co LTD co CD co ■šT o LTD O O LTD ■ŠT CO CO cd O OD CO CD CD co co co OD LTD ■ŠT cn cd ■ŠT ■ŠT LTD cn CU r^ cd cd en OD LTD cn cn ■šT co r^ cn cn co cn co co cn CD co cn cn CD ■šT co cn r^ co OD cn CD o ■šT co cn cu co o cn cn co o cn r^ cn co co CD cu o OD co co o ou o o CU CO lo CO 0 cd LO CO ■ŠT en co cd LO ■šT co CD co 0 Samozaposlene osebe t i s le or p co o r-v ou LO OD CD ■šf LO LO OU ou ■šT CD CD CD i-v CD o CD CO LO co lcd cn ■šT r-N ■šf ■šT i-v ou r-v cp cn CD op r-v op ■šT cp lcd C^ co ou iki ici S 2 cd o TJ CP S. ■ E cn co m cn ■šT CD ■ŠT CD ltd en lo lo CO O CO CO LTD cu ■šT ■šT LTD LTD r^ o LTD CO LTD ■ŠT CU CO en LTD en cd co LTD O ■ŠT O en LTD CD cn co cn LTD o CD cn LTD O O O O cd co cn LTD LTD CU CO en LTD cn cn LTD co CD LTD cn LTD CD LTD CU en LTD CD LTD cn co LTD r^ cn co co LTD LTD r^ cu cn LTD ■št cn r^ cn LTD co cu ■št o CD cu co co o CD cu ■št co o CD lo ■št ■št o CD ■št en cd 0 cd LO ■št en 0 cd 0 c^ cd Zaposlene osebe t is S £ le or p CO cp CO o r-v LO ■ŠT od O CD LO Op ■ŠT CD cu cn O CD ■šT CD LC^ C^ O CD cn cn CD cn LC^ cn CD cn LCD 0^ 0^ cn co co o cn ou cn 0^ CD C^ .0 CD 0^ N O _C ma S ° s s ri o p cu ■šT CD m CD CU CU ■šT LTD cd r^ cu LTD CD CD CO CO cn cn CD O O CO CU r^ r^ co cn r^ CD OD ■ŠT cd O CD CO cd cu S CD r^ OD CD CD r^ co LTD CD CD cd en co LTD CD en ■šT cd r^ cu co co CD o co co cu CD CU LTD cd CU cd cn cu CD CD cu cu CD OD OU cd cn co ■šT o co cd o CD cn o CD CD ■šT LTD o CD r^ o co cn LTD cn CD lo r^ lo ■šT co CD CD LO cu LO LO CD LO LO co cn CD LO t is £ £ le or p OD o CO ■ŠT op CO CO LO OU O OU op CO CO CO op LO ■ŠT 0^ r-^ op Cl^ 0^ r-^ OU ou ou LC^ LC^ LC^ op co cp cp c1u 0^ od ou od OU ■šT s ^ £ O tj a cd n TD 'c oa n CT > ¡5 m Fš co co CD O CO cd cd cd O CD O LTD r^ CD CD cd en cd ■šT cd ltd r^ rv ltd co ■ŠT en en cd co co r^ ltd co cd co co ltd cd cn cd cu co cd ■ŠT cn cd cd co cu ltd en cd ltd co r^ od cd O co r^ od cd ltd cu co r^ co cd o r^ co cd co cd ltd ■ŠT en cd co cd ltd en cu co co cd o ■šT co co cd cu cu cd co co cd en ■šT od co cd ltd r^ cu cd co cd en cd co ■šT co cd o cd co cd co cd cn ou cd co cd rv ■šT co cd co lo cn cu r^ cd cn 0 r^ o r^ cd od cu r^ cd cu cd o cu r^ cd o t e ■št o o cu ltd o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu en o o cu o cd cu Si o o cu co en o cu Si cd cu cu co ■šT ltd cd co en o cu \ cd cu cu co ■šT LO Goriva letni porast cn LiD co ■šT CD LID 0D cu O o ■šT o C0 OD CD LiD LID LiD r-v cci O co ci^ LiD 0^ OD ou CD [-v ou C^ co o ci^ ou 0^ ou Ci^ ou 0^ cvi cvi om s k CD U in o o o o m ■šT co CD O CVi ■ŠT CD 0U CU co CD ■šT 0D co CD 0U cci cu ■šT ■šT cu LID co on cu co CD cu cn co cvi co O CO ■šf co ■šT OD ■šT co co CD OD co a^ co ■šT ci^ LiD co CD CO ■ŠT CO ■šT LID Lij CO LID cn Lij co r^ a^ co CD [-v oj co CD cn cci co cu cvi ■šT o oj ■šT co o ■šT ■šT o oj ■šT o ci^ Lij ■šT Storitve t i s S £ le or p co oj LID CD CO ■šT C0 LiD ■šT 0U 0D co CVi on r-v on cvi cvi CD on OD OD o cn o o o c^ CD CD c^ o [-v c^ c^ ks CD ■a in o o o o cu LiD CD o LiD ■šT OD O CD 0U ■ŠT CD cn ■šT C0 on cu LID co OD co co cn co [-v oj cn ou on r^ □D CD ■šT O cu ■šT on cn ■šT ou co C^ cvi cu cn CD oj S o cu CD cn co co cu oj cu CD co c^ oj cu cu oj LID cn cu oj Blago t i s S £ a> o p cvi CVi 0U OD r-v LiD C0 o o CD cvi ■šT 0D CD o OD CD cvi ■šT cvi ou C^ OD ou oj oj oj Li^ cvi oj c^ oj co oj oj oj oj ou oj ks CD ■a in o o o o CD CD cvi o cn 0U LiD O co CVI LID co o co [-v 0D co LID O o O ■šT CD cvi co co ■šT ■šT CO ■šf CO ■ŠT o [-v CD co OD 0^ OD CD ou ■šT ■šT CD oj r^ co Lij Lij CD Lij s ■šT LiD ou Lij co co cci a^ Lij r^ c^ oj Osnovna inflacija a n čt CD 10 to p er E r^ o o r^ o r^ C0 O r^ C0 o LiD o o cu o o o o r^ o o co o o ■ o O ■šT o OU o ■ co C^ C^ r^ C^ C^ o o co o o CD c^ o o c^ c^ c^ co o o ■ r^ c^ t is £ £ le or p CD rs LID OD LID o cn LID o O O O o o o o [-v O CO CD ou o o o C^ C^ C^ C^ C^ c^ c^ c^ c^ c^ c^ CD o c^ o ks CD ■a in o o o o LiD LID o r^ O LiD O cn CD o ■št cvi co LID cvi ■šT co CVI ■šT C0 ou r^ LID co OU OD cn CO OD o [-v OD CD ■ŠT OD ou LID CO cvi LID ■ŠT OU cn LID cvi ■šT CD cvi cu cvi cn Li^ OU co CI^ cvi co ■šT CD cn ou CD r-v CD Li^ oj Življenjske potrebščine a n čt CD w to

CD CU cu co ■šT 53 54 Energija letna rast o o n m CQ m ■št 03 cd od cd o ■št od cd cd ■št cn od o cn cu n ■št cn o cu od cu dd od ud cd cd cd cd od dd cd ud ud dd r^ a^ o o r^ ■št cd r^ dd o oü cd up cd c^ dd o dd cd ■št Clü cd ud oü cd cu oü cd dd co c^ od ks cd d in o ■št 00 cd o o o o m ■št 03 o o oü ■št cd cvi cu dd r< cd ■št od dd ud cd od cd od cd cu cd co cd cu o dd od ud ■št dd cu cd od cu cd cu cd cu ■št ■št cu ud dd od cu cd dd oü dd o dd ■št dd ■št dd dd a^ dd ■št ud dd cd cd ■sf dd ud cd ud dd r^ dd cd r^ cd dd cu oü ■št o dd ■št co cd ■sf ■št o cd ud ■št Osnovna inflacija t s a r cd n t le m ■št cd CD m in ■št cd cd cn ■šf cd cd cd cd cd r-v r^ aD. ■ŠT O cd cd ■ŠT ■ŠT o ■št cd ■št cd cd ■ŠT cd cd dd c^ dd dd cd oü c^ ■št cd cd dd cd r^ cd ■ŠT cd cd CD c^ r^ c^ cd ■št c^ c^ co c^ c^ ud c^ cd cu cd cd ks cd ■a in cd cd cd cd o o o o m ud cd r^ cd ud o cu od cd o ■št 0ü cd ud oü od oü ud ■št oü cd 0u 0ü cd cd 0ü dd cd od ud oü ■št dd gü ■št dd 0ü cd cu dd cd dd od o r^ dd oü ud 0^ oü ud oü ■št oü cu oü CD ud Clü co ■št cd c^ oü co ud dd Storitve t s a r cd n t le m cd ud CD ou od cu ud cd co ■št ud c1j ud dd 0u dd cd od dd ■št o od CD 0ü ■št cd oü cd dd 0ü ■št oü cd cd 0ü o od PC 0^ cd c^ 0ü o CVI o od cd cd cd cd cd c^ cd ■št c^ dd ■št c^ cu cu cu c^ o ■št c^ s k cd d in m co cd CD o o o o cu ud cd cd CD ud od o CD c1j ■šf cd cd n dd od od r^ cn od CD ■št cd cu o CD od cd cd cd cd cd r^ ud cd cd cu ud od co co cd cd cd cd c^ od r^ od CD cd cu CD oü dd c^ oü cu cd od cd cd r^ cd cd r^ cu c^ c^ od cu F^ cu r^ od cu 0^ co o g la m t s a r cd n t le cd m oü r^ o cvi CD cd oü cd cd CD CD ud o ■št cd o CD 0ü o r-v 0ü ud ■št ud 01. ■št cu ud dd 0ü ■št o CD c^ 0ü a^ oü cd dd oü cd cd oü cd c^ dd cu c^ dd cu cu dd CD ■št oü c^ od CD r^ dd dd co od cu dd cu c^ dd ks CD d in r^ cd n cd o o o o CD cd 0ü o od ud o cd 0j ud co cd dd I-v dd r^ o cd cd od o cd cd cd ■št ud 0ü CD cd ud cd o cd ■št oü cd dd ■sf ■št r^ CD dd dd 0^ od CD ■sf ud ud ■št ■št ud c^ ud dd 0^ CD r^ cd co Skupni indeks t s a r CD n t le m cd od ■ŠT cvi ■ŠT ud 0ü CD I-v cd dd ud ud CD co cd cd cd 0ü cu cd o cu cd dd cd cd CD cd cu co dd 0ü ■ŠT od CD ud cd r^ cd a^ 0ü ■št oü cu ud dd oü cu oü CD c^ oü cd cd oü cu CD o c^ Clü dd dd oü dd cd oü co dd oü o c^ oü s k CD U in o CD n CD o o o o ■št ud oü o CD od CD cd cd c1j clj ud ou od cu CD ud cu ■št od cd ■št od r^ dd od ud dd r^ dd ■sf cd cd od ■št cu dd 5 dd CD ud cd CD cu ud a^ CD r^ cd cd cd dd cu a^ r-^ ud cd cd ud cu c^ cd od cd co co ud cu c^ ud ud r^ r^ dd od o t e ■št o o cu m o o cu CD o o cu r^ o o cu cd o o cu cd o o cu o cd cu 2fr o o cu cd cd o cu | cd cu cu dd ■št ud CD cd cd o cu cd cu cu dd ■št Življenjske potrebščine mesečna rast ■šT O co o cd OD OD CD OD OD CD LTD cd OD CD OD CD CD o CD CU CD LiD cd OD OD CD CD CD IV OD CD o OD CD o ■šT o cp co c^ c^ OD cu CD co CD IV OD CD IV OD CD t is S £ le or p CD up CU cd CD Lij ■ŠT cp cp ■ŠT CD CD CD LID o LiD o LiD o LiD cd LiD CD LiD CD o op CD Lip CD CD Lip CID I-v C^ 0Ü LID cu cd ks CD ■a in O O O O iv Lip o co IV ■ŠT O IV CD CD LTD cu CD CD op LiD IV CD CD IV CD co CD IV IV CD rv o LiD co CD co Lip LiD cp o op co CD CD [v CD Lip CD o cu OD op LiD LiD c^ cu OD CD CU co en cu OD IV o cd cu Repromaterial a n čt CD co CO

CD cu cu OD ■šT 55 56 Energija letna rast m ■št o co rs cd 0ü cid i-v co cu rs o ■št ■št cd CD -10.96 9 ■št c0 0 ■ŠT cu lcd c0 9 cd od od od cü is r^ o 9. lcd cu 9. co cci co co r^ c^ 6. s [s ■št lcd od cu en r^ 9 od CD co cd co CD od 13.04 lcd ■št 0ü ks cd d in co o en o o o co rs o lid CD cd ctü cu cu 0ü od CD cu s lcd is od co co 0ü ■št cvi co .6 od 6 .0 od lid 6 cu lcd cu od lcd lcd CD cu co cvi cü r^ r^ o cu co co o cu 6 .6 c^ cu cu c^ cü cu r^ cü co .6 cvi cu 9 ■št lcd cu ■št c^ c^ cu ■št od c^ co cu .6 od 3 6 lcd lid 3 Osnovna inflacija t s a r cd n t le o oü lid lip CD 0ü lcd ctü ■ŠT cd CD od cu od od cp 0 cp cu cd 0. 9 cd 0. rv 0. r^ cd 0. 0 o 9 r^ 0. co co 0. ■št cd 0. cu cd 0. ■št c^ 0. j: cu ■št o cd ■št 0 ■št 9 r^ ks cd ■a in m co en o o o cd cd cd od O cid O cd is o cd od o od od rs CD lcd cd rs CD cu co rs 01 co 0 6 .0 od 0 lcd co 0 9 0 is 01 co ■šT is 01 6 ■ŠT od 0 6 .6 od 0 r^ r^ od 0 co co co 0 cu od od 0 6 .6 od 0 cu .0 c^ 0 cu od c^ 0 9 c^ cd 01 0 r^ od 0 6 od od 0 od 0 co .9 c^ 01 0 .6 c^ Storitve t s a r cd n t le cd cvi co 0ü CD 0ü lcd 0ü lcd cvi CD 0ü od r^ op o co 6 i-v lcd r^ cu cd 0 cd ■št ■št ■št op 9 lcd r^ 6 cu op 6 op cu ■št r^ op lcd op cu op co c^ 0 lcd co cd 4 4 c^ 0ü s k cd ■a c co rs cd o o o CD 0ü o lid ■št o cu rs o ■št 0d o co CD od CD CD od co CD 6 lcd cd 01 cu .6 cd 01 6 od cd 01 r^ cu o 9 .6 cd 0 cu o co od o 9 cu o co ■št CD ■št .6 o 9 Lip 0 c^ 6 c^ 0 0 c^ co cd ■št op c^ 4 c^ 4 lcd cvi Blago t s a r cd n t le co 0ü co 0ü od CD ■šf cd cp cd o ■št cu ■št lid 6 r^ cu ■št 0 od -0. r^ ■št 0. co lcd 0. 9 ■št 0. 9 lcd r^ op o 0ü co cd 0 o 0ü 9 a^ co c^ 0ü r^ od 0ü ■št od 0ü r^ ctü co en 0ü cu c^ od cu ■št 3. 0 ■št 3. ks cd d in en rs en o o o co 0ü o cu ■št CD cu c0 CD od rs o od o lcd cd o cd cd CD 0 cu is 0 co lcd is 0 co 9 rs 0 co 9 rs 0 od cd 01 co 0 rs 0 9 .9 co 01 co r^ cd 01 9 co cd 01 lcd r^ cd 01 r^ cu od 01 od 0 9 lcd cd 01 co CD ltd c^ co cp ■št .9 c^ 0 od c^ cu r^ 0ü ltd od Skupni indeks t s a r cö n t le cvi ou 0ü ou 0ü cvi ■št od CD Lip lcd cd CD r^ cp co od -0. co cp co ■št 0. co cd 0. ■št cd 0. lcd co 0. 9 lcd ■št cd 9 cd 9 ■št co r^ co lcd co c^ lcd en cu en cü ctü cu od 0ü co 0ü co cd cvi 4 cvi s k cd U in cd rs en o o o cu 0ü o ■št ■št o c0 rs o od o c0 od o r^ r^ rs o ■št 0d o 6 od 01 od 01 ■št lcd od 0 co co co 0 9 9 rs 01 co co co 0 co lcd cd 0 co .9 cd 0 0 o 0 o co .6 cd 0 lcd c^ 0 9 c^ cu lcd CD cu .6 c^ 9 cu 0 lcd CD 6 .9 CD r^ .4 0ü 0 od o t e ■št o o cu m o o cu cd o o cu r^ o o cu c0 o o cu od o o cu o CD cu r^ \ od o o cu co 9 0 1 cu Si 10 cu cu co ■št lcd 6 r^ co 9 0 1 cu ^^ 10 cu cu 3 4 STATISTIČNA PRILOGA ♦♦♦ BTO plača za plačano uro mesečna rast UD o CD cp ■ŠT m CD CD UD o cn UD o CD o co CO CD cu cp CD m co CD UD CD O cp LTD CD CD UD CO CD ou o ■ŠT CD IV [V cu UD cp cu c^ ■šT 0^ CD t is S £ le or p ■ŠT CD CU oj iv uj ud oj CD ■šT m oj CD uj ■ŠT oj ■ŠT UD oj IV oj CD oj CD oj CD oj U^ OD oj oj c^ U^ c^ 0Ü c^ oj UD oj U^ cu CO CD ■šT m m [V cn co co UD oj iv CO oj co CO oj CD o oj CD UD oj cu CO oj s oj CD cn co LTD IV oj cu CO oj CD CD oj CO IV oj co IV oj cu IV oj UD c^ CD cu Ci^ oj CD IV oj ■šT oj ■šT IV ■šT OD CO Ci^ oj o CD Število plačanih ur a n čt oj m en p er m cu o m o o cu o cp o o OU o CD ' ' ' t is S £ a 5 p OU o o o CD OU CO o o CO o o CD oj OU CD CD CD CD CD CD CD Ci^ CD oj Ci^ c^ c^ oj c^ c^ c^ CD o CD C^ CD Ci^ C^ C^ lo > CD t >c0 o iv o iv o iv o iv co CD co CD ■šT CD co m m iv CD CD o IV m CD O IV co CD o IV o IV o IV o IV ■šT CD o IV UD IV o IV ■ŠT CD CO UD CD IV CD CD Skupaj neto a n čt CD W co p er m ■šT ■šT o ■šT ■šT CD ■šT CD CD co CD CD CU o co co CD CD cn ou CD CD iv CD CD IV CD CD CU CO CD CD c^ UD CD CD CD CO O co ou o CD cp IV O cp ■šT CD OU C^ t is s 2 le or p OU CD Lij en iv co iv ■ŠT oj CD oj CV¡ m oj O uj UD oj CO ■ŠT CU ■šT ■šT ■šT ■ŠT c^ uj oj ■šT oj u^ oj oj C^ 0Ü oj w co CD ni co iv en oj iv iv iv ■ŠT co co m CD oj cn co CD o CO cn cn CD CD CD cn iv iv CD co cn o o co cn cu co iv CD cn o IV ■šT ■šT CD cu o CD CD CD m UD CD LTD CD rv uj CD CD CD c^ CD CD ■šT c^ CD CD UD ^f CD CD ■šT oj CD CD ■šT 0Ü CD CD co ■ŠT CD CD Op o CD cn oj co CD UD ■šT CD CD co co Fš CD CU cn oj CD CD co o [V co CD CD ou CD IV CD Skupaj bruto a n čt CD W co

CD cu CU co 57 58 Carine mesečna rast m lo o o co 0ü lo cn rv cd o ■št ■št lo cu co ■št lo o cd o ■ lo cc3 co cc3 co Í-V co co cu cd 01. co co cd o co lo co ltd c^ rv 03 oj co c^ c^ c^ rv r^ cj cu t is S £ le or p cd o m rv 03 cu cd oj cu rv rv 0Ü o ■šf cu lo lo o ■št Lij 03 ■št cu cd cd cd oj op cu cu 0^ cl^ 0Ü oj 0^ oj co lo lo ■št co c^ cu c^ oj oj co cd cd o n co co ■šf co 03 n cu cd cd o mi rv cd on co cd o LO c33 co cd 03 o o cu o lo o 03 co cd o 03 03 cd lo cd co cd cu cd cd cd oj od cu oj rv 03 oj co cd oj co ■št cu cu ■št 03 rv od cu lo 0Ü cu o c^ od cd o r^ oj rv ^f cu 03 rv od cd rv ■šT cu co cu r^ oj cu cu DDV in trošarine a n čt oj m en p er m CD cp O cd O c33 O 03 op O cj lo O co cu o cu cd od ■ŠT oj co lo cd od cn cd od c^ cp o cn rv 0Ü lo od cu cd ■šT lo 03 cd ' ■šT c^ c^ o lo cu cu Li^ cu t is 5 £ cd cu cu co ■šT Zaposlovanje mesečna rast cu ■ŠT o co C1U cj m en o co cu ■ŠT CD CD OU LO Lij ■ CD CD cp co 0^ co r^ CD 03 0^ co cu 03 cu CD 0Ü co en c^ cu 03 oj cp CU OD C^ ■šT c^ CD ■ŠT t is S £ le or p OU CD co CD o on CD o co i-v ■ŠT o Od up O 0Ü cu LO lo cu 0Ü OU cu c^ 03 co 03 c^ oj U3 03 r^ uj r^ 0Ü o 0Ü c^ oj C^ ■šT OD oj UD 0^ uj cu o mi o ou co ■šT CTÜ cu m ■šT ■ŠT cu r< cu o OD oj cu o r^ cu CD ou 0Ü 03 OU o co 0Ü LO cu r^ r-v LO c^ 0Ü co 0Ü ■šT 03 cu 03 0Ü o 03 0Ü o 03 0Ü cu en o 03 0Ü 0^ 0Ü 03 U3 0Ü o cu cu 03 od O OD 0Ü 03 cu od 0^ CD co cu od Pokojninsko zavarovanje a n čt OJ in en p er m o lo o ■šT cj OD o r^ r-v o r^ OU cp OD o o ou o LO o o CD CD o ■ co CD o rv cj o c^ o c^ r^ c^ ■ LO c^ c^ o CD U3 C^ ■ ou c^ CO cp o c^ c^ UD c^ cp t is S £ CD cu cu co ■šT 59 60 Depoziti prebivalstva letni porast cd ■št ■št o cd i-v 03 03 o lo lo ■št 03 r-v 03 03 lo n 03 cu 03 en cd cu lo cd lo 03 lo cd cd ■št ■št cd lo 03 r-v ■št lo lo ■št o 03 0^ 03 03 lo 03 cu 03 03 03 03 lo 03 o ■št cd ^f 03 ■št 03 0^ 03 03 03 r^ 03 o 03 03 ■št 03 ou o mi m o cd en cd 03 o o ■št 03 o 03 o o cu 03 cu 03 cu cd 03 ■št r^ 03 03 ■št cd o ■št 03 cd lo cu ■št 03 ■št r^ r^ cu r^ lo lo ■št o cu ■št cu cd 03 ■št 03 l0 ■št 03 lo ■št cu ■št lo ■št 03 03 lo ■št ou ■št o 03 ■št cu r^ ■št lo 03 ■št 03 ■št cd o ■št 03 03 ■št r^ 03 03 ■št 03 03 03 ■št ■št 03 o lo o ■št 03 ■št Depoziti podjetij t s a r o ni t le o ■št cd 03 03 cd lo o ■št ou 03 i-v o ■št ■št lo ou 03 03 o cu cd 0u o lo 03 ou 03 03 o ■št 03 03 r^ 03 ou 03 c^ cd cl^ ■šf cd i-v ^f 03 lo ■št 03 en 03 03 en ou cd lo o 03 03 lo 03 03 o 03 c^ 03 03 lo lo o 0^ c^ v o mi cd 03 cu lo 03 o 03 03 03 cu 03 ■št cd 03 lo 03 r^ 03 03 cd 03 03 03 03 o ■št r^ lo r^ 03 ■št 03 o 03 r^ 03 o 03 03 cu 03 o r^ r^ 03 03 lo r^ 03 ■št 03 r^ 03 03 cd 03 03 cu 03 r^ 03 cu o r^ 03 03 03 03 cd 03 03 03 03 03 03 03 03 lo 03 03 cu 03 03 03 03 cu 03 03 cu 03 03 03 o o 03 03 o ■št ■št o 03 03 03 o 03 03 cu cu 03 03 Krediti prebivalstvu t s a r o ni t le lo ■št r-v 03 cu 03 lo cu cd lo cu ■št ou cu 03 ■št n 03 03 o 03 03 03 03 lo 03 cu 03 n o r< o o n 03 03 cd r^ lo lo 03 03 ■št n 03 03 n o o 03 cu 03 cu 0^ 03 o u^ 03 o 03 cd cd o o ■št 03 i-v c^ o 03 o lo lo c^ 03 03 o cd 03 03 03 03 lo 03 r^ v o mi 03 03 r^ 03 03 rv 03 ■št 03 03 ■št s 03 03 cu 03 cu 03 o 03 r^ cd ■št 03 r^ l0 03 lo lo o 03 lo 03 03 03 cu 03 lo 03 cu 03 lo ■št 03 03 03 03 cu lo ■št 03 o 03 ■št 03 E5 cd 03 ■št cd 03 c3 r^ 03 r^ 03 03 03 ■št 03 03 cu cd o 03 03 03 03 ■št 03 lo cu cu 03 cu 03 cu 03 cd cu cu 03 03 03 cu 03 cd cu 03 Krediti podjetjem t s a r o ni t le r< lo ou cu 03 ou cu 03 03 cu o 03 cu 03 03 o r^ o o 03 cd cu en 03 ■št ■št lo lo 03 ■št ■št cd r-v ou cu o 03 03 cd c^ ■št c^ cu en o o 0^ r^ 03 lo ou 03 en o cd 03 ■št r^ c^ c^ r^ li^ c3 03 c^ c^ o cd o o mi 03 03 r^ 03 03 lo 03 ■št 03 r^ cu 03 cu lo 03 03 ■št 03 o 03 r^ o cu r^ cu 03 o cu r^ o 03 o cu S 03 o cu cu 03 03 o cu 03 o cu 03 03 03 o cu cd lo 03 o cu cd 03 r^ o cu ■št cd r^ o cu cu 03 o cu cd r^ 03 o cu r^ 03 03 o cu lo lo c3 ciu 03 lo ou cu cu cu ou cu ■št cu ou ■št o 03 ou o o ou 03 03 ou 03 o ou o 03 03 o cu r^ cu 03 o cu lo 03 03 o cu 03 r^ 03 o cu 03 cu 03 o cu o t e ■št o o cu lo o o cu cd o o cu r^ o o cu 03 o o cu 03 o o cu o o cu ■št \ 03 o o cu lo cd 03 03 o cu Si o cu cu 03 ■št lo cd 03 03 o cu ^^ E5 cu cu 03