Splošne vesti — Pedagoška biblioteka Jugoslavenskog učiteljskog udružen.ja. Že v prejšnji številki »Učiteljskega tovariša« smo omenili, da je začel izdajati izvršni odbor JUU v Beo^radu Pedagoško biblioteko JUU. V prvem zvezku je priobčen »Učni načrt za narodne šole v Jugoslaviji«, ki ga je sestavil tov. Vramc Ernest iz Studencev pri Mariboru. — Cena knjižici je Din 3.50 in se razpošilja le proti predplačilu zneska po poštnočekovnem računu štev. 53.081 na naslov: Jugoslovensko učiteljsko udruženje Beograd, Kralja Miljutina 66.  Zahvala. Vsem tovarišem, ki mi po- šiljajo letaik katereSa omenjam na drugem mestu, se toplo zahvaljujem na zaupanju, ki ga izkazujejo s item meni in stvari. Iz tega tudi vidim zdravo jedro učiteljstva. da sta stanovska zavest in čut resnice vedno jačja od neresnice in intrige. V Ljubljani, 1. maja 1935. — Ivan Dimnik. — Učitelji kandidati v ostalih banovinah. Na listi piredsednika vlade kandidiraio še naslednji učitelji: V zetski banovini: Nikola Jovanovič, upokojeni učitelj iz Medurečja; Salko Drljevič, učitelj iz Bilječa; Todor Mihajlovič, upokojeni učitelj iz Kosovske Mitrovice; Vučič Labudovič, upokojeni učitelj iz Drenovca. V dunavski banovini: Milorad Stankovič. učitelj iz Darosave. V savski banovini: Ivan Ciperšak, učitelj iz Oglja.je: Ilija Krkovič. učitelj iz Čeliča. V vardarski bano vini: Živko Popovič, šolski nadzornik iz Gnjilana; Radivoje Nanovič, učitelj iz Valandova. V moravski banovini: Boirivoje Antic, učitalj iz Salaša; Sofronije Stamkovič, učitelj iz Salaša; Dorde Žikič, učiteli iz Vratarnice; Dragomir Milanovič. učiteli iz Sirče; Aleksandar Stankovič, učiteli iz Babušnice; Velimir Marinkovič, učitelj iz Gorčinaca; Bora Živanovič, upokojeni učitelj iz Pokrine; Čeda Mil<> ševid, upokojeni učiteli iz Pirota. V drinski banovini: Radomir Cvijovič. upokojeni šolski nadzornik iz Caaka; Svetozar Leposavič, upokojeni učiteli iz Mrčajevca. V primorski in vrbaski banovini ne kandidira niti eden učitelj. Iz navedenih imen se razvidi politični vpliv učiteljstva. — Poročila se je tov. Zdenka Schillerjeva iz Semiča z g. L. Rothom. Cestitamo! — Obrtno nad. šole in počit. tečajL Ne bo več dolgo, pa bo zopet šolsko leto za nami. Učilnice se bodo za dva meseca za- prle, učitelji pa odromali na potreben oddih. Eni domov, drugi na planine. pa v kolonije, mnogi pa bodo porabili počitniški čas, da si pridobe novega znanja za u&pešnejše delo v prihodnjem šalskem letu. Kmalu bomo čitali o različnih dvo, tro- in tudi štiritedenskih tečajih. Eni bodo krenili v tega, drugi_ v drugega, večina nas pa, ki smo lani obiskovah I. del. ris. tečaj za obrt. nad. šole, bomo šli pa v II. delnega. Vsak, ki poučuje na obrt. nad. šoli pač ve. da mu je nemogoče uspešno delovati, če ni obiskoval teh tečajev. In da je str. risanje med najvažnejšimi predmeti, je pač jasno. — Letos se bo II. del. ris. tečaj vršil najbrže dva meseca. Je to najnapornejši tečaj in povsem umestno bi bilo, da bi se skrajšal vsaj na 6 tednov. Tako bi imeli tečajniki vsaj 14 dni še oddiha. Vem, kako je bilo lansko leto in zato vem, da je ito želja prav vseh. Sicer bi se znalo zopet zgoditi, da bo moral eden ali drugi po končanem tečaju zaprositi za dopust — v septembru. Pa saj tudi ni mogoče zdržati po 10 mesečnem šolskem delu še dva meseca risanja in predavanj. Tečajnikom daje kralj. b. uprava tudi podpore. Mnogo tečajniikov stanuje v počitnicah pri starših ali sorodnikih in prejemajo ravno toliko podpore, kot oni, ki se ie pripeljal mogoče iz Prekmurja ter plačuje v Ljubljani hrano in stanovanje. Tako porabi Din 1500.— najmanj, a onim drugim ostaja celo od podpore. Vendar bi bilo edino pfravjlno. da se da onemu, ki je prišel od daleč in mora vse plačati, več podpore, kot onemu, ki nima teh izdatkov. Tako ie dajala podpore tudi seikcija JUU v Ljubljani ko je vodila v 1. 1933. zadr.-knjigov. teča.j. Najmanj % nas pride, ki nimamo v Liubljaiii ali bližnji okolici staršev ali sorodnikov, da bi >pri njih stanovali ali se z vlakom vozili — in naše upravi-čene zahrteve naj se upoštevajo. Š. Ljubo. — Šolske hranilnice so na Češkem in v severnih državah zelo razširjene. V dravski banovini poznam le eno v P. (najforž jih je več). Delovala je skromno že pred vojno, samo z vinarji; po vojni j,e zelo napredovala in je imela 1. 1930. — 78 vlagateljev s skupno vlogo Din 2400.—. V krizi je neikoliko nazadovala in izkazuje konec 1. 1934. — Din 1080 vlog. — Uradujejo otroci najvišjega razreda sami in sicer navadno ob ponedeljkih. Spisujejo blagajniški dnevnik, vpisujejo v glavno knjigo dvige in vloge in dajejo potrdila. Ko- nec uradovanja seštejejo prejemke in izdatke ter ugotovijo stanje gotovine. Šolaki upravitelj P., priznan in vnet zadrugar samo nadzoruje. Odvišek gotovine nalagajo v ikrajevno posojilnico. Tu so šli otroci še daljc, kakor je splošen namen šol. hranilnic, obrestovali so satni vloge, nekoč dali posojilo na dolžno pismo in poroke, itd. Vsekakor poučno in zanimivo. Glavni namen je vzgajati k varčnosti in vzbujati zadružno misel, kar smatrajo strokovnjaki kot najzan.esljivejše sredstvo proti krizi. — Učiteljska tiskarna vabi k prednaročbi potrebnih tiskovin. da bo imela vsaka šola vsaj vzorce. (Cena Din 24.—). — Spominski dnevi, priročna knjiga. Izdal jo bo v 'kratkem Učiteljski dom v Ljubljani. Zbranega ima že mnogo gradiva. Prepričan pa je, da brani p. n. učiteljstvo v svojem arliivu še marsikaj originalnega. dobrega, primernega, uporabnega in še nepriobčenega. Zato prasimo, da pošlje Učit. domu gradivo do 15. maja t. 1. Priobčeno bomo honorirali. Snov je lahko obdelana v obliki pesmic, razprav. prizorčkov in se nanaša na vse spaminske dneve med šolskim letom. — Naznanilo in poziv. Načelstvo Učit. doma v Ljubljani obvešča učitelje-starše, ki študirajo svoje otroke v Liubljani, da bo s 1. septembrom 1935. otvorilo v svojem domu penzionat. Vanj bo sprejemalo ddjake in dijakinje. Uprava bo skrbela za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Cene zmerne. Načelstvo vabi ponovno vse one učiteJje-starše, ki še niso priglasili svojih otrok. da to sitore do 31. maja t. 1. Po tem terminu bo načelstvo inseriralo sprejem gojencev v dnevnikih. Podrobna pojasnila daje načelstvo Učit. doma v Ljubljani, Franciškanska ulica 6. — Tovariši — mariborski maturanti iz 1. 1910. Letos obhajamo 25 letnico, odkar smo ostavili naše učiteljišče v Mariboru. Kje — kdaj in kako naj budimo naše lepe, skupne spomine na lepe dijaške in sedanje težje službene dni? Marda ob času mariborskega tedna, ki bo od 3. do 10. avgusta t. 1.? Prosim, sporočite mi svoja mnenja! Tovariške pozdrave! Vauda Mirko — Šmarjeta ob Pesnici. — Tovarišicam in tovarišem murskosoboškega sreza! Prejeli ste položnice z označenimi zneski do konca šol. leta. Prosim, da čimprej nakažete članarino, kajti sklep fcbruarskega zborovanja se bo izvajal. Blagajnik. RAZPIS za sprejem v prvi letnik višje pedagoške šole v Zagrebu za leto 1935./36. Po čl. 6. in 7. uredbe o višji pedagoški šoli, 3. odstavka § 87. uradniškega zakona in v smislu odloka g. ministra prosvete od 8. fe- bruarja 1935. P. br. 1.791 bo sprejetih za šolsko leto 1935./36. v prvi letnik tega zavoda 50 rednih slušateljev — učiteljev in učiteljic narodnih šol. Slušatelji imajo v času obiskovanja tega zavoda pravico na popolne redne učiteljske prejemke. Prošnje za sprejem morejo vlagati do 15. junija 1935. učitelji in učiteljice, ki so v aktivni državni službi. Prositi istočasno za sprejem v Zagrebsl&o m beograjsko višjo pedagoško šolo ni dovoljeno. Prošnje je treba poslati rektoratu tega zavoda in priložiti naisledhje priloge: 1. Izpričevalo o učiteljskem zrelostnem lzpitu. 2. Izpričevalo o prakjtičnem izpitu z najmanje prav dob.rim uspehom. 3. Potrdilo o službenih letih in službeni oceni v tem času. — ProsJti morejo le oni, ki so bili^zaposleni najmanj tri leta na'osnovni aii meščanski šoli in so prejeli v času svojega službovanja najmanj trikrat odlično oceno. Zadnja ocena za letošnje šolsko leto naj se pošlje naknadno, ako se ne more priloži+i že k prošnji. 4. Krstni list ali po zajkonu predpisano potrdilo o dnevu in kraju rojatva. Kandidlat ne sme biti starejši od 38 let. 5. Zdravniško izpričevalo. 6. Kratek opis življenja v katerem naj se oznaci k.je in koliko časa. je prosilec služboyal kot učitelj (-ica), ali je oženjen ali ne (omožena ali ne), ali ima otroke. Prošnje kandidatov, ki ne priložijo vseh navedenih dokumentov se ne bodo upoštevale. Slušaitelji (-ice) višje pedagoške šole ne smejo biti iatočasno vpisani za slušatelje na univerzi. Vsak kandidat navede v svoji prošnji grupo v katero se želi vpisati. Grupe so naslednje: 1. Narodni jezik s književnostjo, zgodovinaj in zemljepis. 2. Tuj jezik (francoščina ali nemščina) in narodni jezik s književnostjo. 3. Prirodopis (zoologija, botanika im mineralogija s petrografijo) geografija in kemija. 4. Matematika (z geometrijskim in tehničnim risanjem) fizika in merkantilni predmeti. Trgovsko računovodsitvo in knjigovodstvo s korespondenco. 5. Vse vrste risanja, opisna geometrija in matematika. Na razpis se lahko jaivijo učitelji (-ice) iz vse Jugoslavije. Sprejeti kandidati bodo službenim potom obveščeni o sprejemu in o početku predavanj. V Zagrebu, 4. aprila 1935. Rektor: Dr. S. Bosanac, s. r.