Obsega

učitelj na c. k. vadnici v Ljuolj'

Prva knjiga.

. V Ljubljani, 1888.

V založbi in na prodaj pri Janezu Giontini-ju, bukvarji.



Obseg razkazovalnih taML

Tabela L

Šolska oprava in šolsko orodje.

a.  Šolska deska (tabla),

b.  stojalo,

c. pločica,

d.  perb (jekleno),

e. peresnik (peresni nožek),

f.  svinčnik,

g.  ravnilo,

h.  črtalnik (risarsko perb),

i.  krožilo (cirkelj),

k.  peresnica (puščica za
peresa),

l.  tabla s podobami,

m.  učiteljska stolica (kateder),

n.  stol,

o.  šolske klopi',

p.  zemlja (globus).

Tabela II.

Hišna oprava.

a.  Okrogla miza,

b.  stol z blazinico,

c.  sofa (mehka klop),

d.  postelja,

e.  ogledalo (zrcalo),

f.  podoba,

g.  predčlna omara (kbsen),

h.  pisalnik,

i.  oblačilna omara,

k.  podnožnik.

Tabela III.

Namizno in drugo orodje.

a.  Posoda za juho,

b.  pladnik ali krožnik,

c.  velika žlica,

d.  žlica,

e.  nož,

f.  vilice,

g.  sklenfca (butelja),

h.  vinska sklenica (za vino),

i.  kupica,

k.  kozarec,

l.  kelih,

m.  vrček za pivo,

n.  vrč za vodb,

o.  skudelica (čašica za kavo),

p.  vrček za kavo,
g.  vrček za mleko,

r.  svečnik,

s.  utrinjavec (ščipec).

Tabela IV.

Kuhinjsko orodje in kuhinjska
posoda.

a.  Bakren lonec (pisker),

b.  kotel,

c.  trinog,

d.  ponev,

e.  pisker,

f.  škaf,

g.  kuhinjske klešče,

h.  kuhalnica,

i.  penjenica,

k.  zajemnica,

l.  solatna umivalnica,

m.  možnar,

л.  valjar,

o.  krhljač (ribežen),

p.  žrnek za kavo,

q.  lopar,

r.  lijak,

s. sekalce,

t.  svetilnica,

u.  lučirna (laterna),

v.  sveder,

w.  kladivo,

x.  klešče,

y.  škarje,

z.  vesa (tehtnica, vaga),

ch.  likalnik,

sch.  jerbašček (pletarček).

Tabela V.

Poljedelsko in vrtno orodje;
posode.

a.  Kosa,

b.  srp,

c. grablje,

d.  pinja,

e.  lopata,

f.  oralo (plug),

g.  brana,

h.  kola (voz),

i.  cep,

k.  vevnica,

l.  škropilnica,

м.  krempež (kopača),

n.  sekira,

o.  robilnica (drevača).

2

Tabela VI.

Kmetijsko orodje.

a.  Vejalnica,

b.  vejača,

c.  vinogradne škarje,

d.  vinorez (kosir),

e. kibla (kablica, bedenj),

f.  brenta,

g.  vinska rašpa,

h.  vinska kad,

i.  vinska preša (tiskalnica).

Tabela VH.

Godbeno orodje.

a.  Harpa ali plunka,

b.  gosli in lok,

c.  gvitara,

d.  klavir,

e.  trobenta ali tromba,

f.  velika tromba (za debeli
glas),

g.  trobenta za visoki, tenki
glas,

h.  piščel ali flavta,

i.  klarinet,

k.  citre.

Tabela VIII.

Vojno orožje.

a.  Puška (mušketa) z bajo¬
netom,

b.  puška jaškica,

c.  samokres,

d.  karabinka (kratka puška),

e.  revolver,

f.  top (kanona),

g.  granata (strelivo),

h.  konjiška sablja,

i.  kriva sablja,

k.  meč,

l.  veliki meč,

m.  kopje (sulica),

n.  ces. kr. avstrijsko-ogerski
grb,

o.  red (križec),

p.  desetica,

q.  dvajsetica,

r.  četrtgoldinar,

s.  goldinar (prednja in zadnja
stran),

t.  spominsk novec.

Tabela IX.

Poslopja.

Veliko gosposko poslopje ali
palača; navadna gosposka hiša
v mestih; gledališče; kmečka
hiša.

Tabela X.

Notranji hišni deli.

Soba ali izba; klet; stolbe
(stopnice); kuhinja.

Tabela XI.

Cerkev sv. Štefana na Du-
naji. Spomenik cesarja Jožefa
II. na Dunaji. Vodnjak. Most
na verigah.

Tabela XII.

Zvon, krstni kamen, orgije,
oltar, prižnica.

Tabela XIII.

Človek.

a.  Kmečka deklica nese otroka;

b.  deček se igra z obročem ;

c. kmet;

d.  kmetica;

e. beračica z otrokom;

f.  gospod;

g.  starček;

h.  oslabljeni vojak (invalid).

Tabela XIV.

a.  Vojak (pešec),

b.  vojak (lovec),

c.  častnik pešcev,

d.  cesarski lovec,

e.  konjik (husar),
/. dragonec,

g.  ulanec,
k.  lovec,

i.  mornar,

k.  rudokop,

l.  žandarm,

m.  železnocestni čuvaj,

h.  pismonoš,
o.  rokodelec.

Tabela XV.

Čoln; gondolina ali beneška
ladjica; ladija ali barka; paro-
brod.

Tabela XVI.

Tramvaj; pokrita ladija, ki
jo vlečejo konji; železnica čez
most; poštni voz s postiljonom.

Tabela XVII.

Živalstvo.

a.  Volk je divja, zeld pogoltna in požrešna,
mesožertna zver. Podoben je velikemu me¬
sarskemu psu. Ima špičasto glavo, po koncu
stoječi ušesi, ploščato čelo, rumeno-sivkasto
dlako in dolg, zelč kosmat rep. Napada
divjačino in domače živali, posebno ovce;

kadar je v velikej sili, napade tudi človeka.
Volčja koža nam daje kožuhovino, pa tudi
dobro in trdno usnije. Pri nas se potikuje
največ volkov po Notranjem Kranjskem, a
še več nego pri nas je volkov po Hrvat-
skem, Ogerskem, Erdeljskem in v Galiciji,
a največ na Ruskem.

b.  Doga ali angleški pes se lehko pozna
po širokej glavi, tumpastem gobci, na de-

3

belih visečih ustnicah in majhenih ušesih.
Dlake je navadno kratke in gladke, pa raz¬
lične barve. Doge so prav dobri čuvaji..

c. Lovski pes ima zbočeno glavo in veliki
zaokroženi in mahadravi ušesi. Dlake je
navadno bele ali rumenkaste, časi tudi
rjave s črnimi lisami. Ti psi imajo neizre¬
čeno dober voh, urni so, močni in učljivi.

d.  Lisica je zvita tatica; ima špičasto glavo,
šibko in gibko truplo, tenke in kratke noge,
košat rep in rjavo dlako. Prebiva najrajše
v listnatih gozdih, kjer si pod zemljo iz¬
koplje brlog. Hrani se od majhenih živali,
lovi pa tudi miši, ptice in kuretino. Več¬
krat celo po dnevi pride na dvorišče in lju¬
dem izpred oči odnese kokoš. V vinskih
krajih zahaja jeseni rada v vinograde in
se tam do sitega nazoblje grozdja, pa tudi
druzega sladkega sadja ne zametuje. Njena
koža daje dobro kožuhovino. Mlada lisica
se da ukrotiti in postane domača, da gre
kakor pes za človekom.

e. Rjava kuna je vitkega trupla, ima kratke,
močne noge z ostrimi kremplji, majheno
ploščato glavo, velike oči, široki ušesi
in posebno ostre zobe. Rep ima dolg in
metlast. Rarve je kostanjevo-rjave, le na
grlu ima lepo, rumeno liso. Kuna je zelo
gibka in urna, ročna in skočna žival, splazi
se lehko skozi najmanjše luknje in raz¬
poke, zna izvrstno plezati in tudi dobro
plavati. Ta žival je zelb krvoločna; nobena
manjša čveteronožna žival ni varna pred
njenim ostrim zobovjem, bodisi zajec ali
miš, veverica ali polh, kokoš ali golob, —
vse podavi in pokolje.

/. Podlasica je najmanjša divjih zveri ku-
njega plemena; živi v grobljah in luknjah
pod zemljo, pa tudi v hlevih in svislih.
Da-si majhena, vender je zeld krvoločna in
pogumna. Večkrat napade celo take živali,
ki so mnogo večje od nje, kakor zajce in
kuretino, a navadno davi le miši, podgane
in krte.

g.  Divja mačka je mnogo večja od domače.
Ima gosto, sivo dlako in povsod jednako
debel rep. Koža daje dobro kožuhovino, si¬
cer pa je divja mačka zelo prekanjena in
močna zver, ki je divjačini, posebno zajcem,
mladim srnam, fazanom i. t. d. škodljiva.

i h.  Ris je večji od divje mačke, ima rudečkasto-
rjavo dlako, ki je posuta z rjavkastimi
lisami in pikami. Ima močne široko - capaste
in visoke noge, žareče oči in po koncu štr¬
leči, zašpičeni ušesi. Živi po samotnih, go¬
ratih gozdih in je najnevarnejša zver v Evropi.

i.  Veverica je prijetna in lepa živalica. Dlake
je rjavkaste, na trebuhu belkaste. Posebno
lepo jo dela dolgi in metlasti, na dvoje raz-
česani rep. Živi po gozdih . in se hrani ob
sadji mnogoterih dreves. Njena hišica je na¬
vadno kje na visokem drevesu med rogo¬
vilami, redkokedaj v duplu. Po zimi se za¬
rije v zemljo in zaspi.

Tabela XVIII.

a.  Vidra ima široko, ploščato glavo, okroglast
gobec z dolgimi brki in močen na koncu
ploščat rep. Telo ima stegneno, dlako temno-
rjavo, noge kratke s plavno kožico med
prsti. Po dnevi je skrita v luknjah na bregu
voda, zna izvrstno plavati in se hrani naj¬
več z ribami. Ker je jako požrešna, naredi
večkrat mnogo škode v rekah in ribnikih.
Zavoljo kože in mesa jo ljudje zelo pre¬
ganjajo.

b.  Domača mačkaje pokrita z mehko, tenko
dlako. Rarve je različne. Imamo črne, bele,
sive, rjave in lisaste mačke. Mačka ima
gibično telo, okroglo kratko glavo in dolg
rep. Jezik ima oster. Punčica v očesu je
podolgasta in špranji podobna. Na sprednjih
nogah ima pet, na zadnjih štiri prste, ka¬
tere lehko stegne ali pa skrije. Mačka je
čedna in gibična žival, ki se rada igra.
Renči, gode in mijavka; pa tudi rada grize
in praska. Lovi miši, podgane in majhene
ptiče, ki je skokoma zgrabi.

c. Medved je naša največja in najmočnejša
ropna zver. Truplo je z gosto, kocinasto,
rjavo kožuhovino pokrito. Oči ima majhene,
ušesi kratki, močen kratek vrat in kratek
rep. Na nogah ima široke, gole, žuljaste
podplate, po katerih hodi, a na prstih jako
močne in ostre kremplje, s katerimi se brani.
Prebiva v visokih gozdih in skalnatih brlogih.
V hrano so mu mnogotere gozdne živali,
ovočje (sadje), med in žuželke. Časih po¬
grabi tudi kako domačo živino, a človeka
se loti samd takrat, ako je posebno lačen

4

in razdražen. Koža daje dobro kožuhovino.
Mladi medvedki se dado ukrotiti in naučiti
mnogo umeteljnostij.

d Jazbec ima špičasto glavo, ki je proti zad¬
njemu koncu čedalje debelejša. Dlake je de¬
bele, zgoraj rumeno-belkaste, na glavi malo
ne popolnoma bele, spodaj črno-rjavkaste;
na obeh straneh glave mu gre črnkasta proga
čez oči in ušesi. Kremplje ima močne. V
hosti med obrasenim skalovjem globoko pod
zemljo ima svojo jazbino, katero si sam
izkoplje. V živež mu so različne korenine,
ovočje, žuželke, črvi, žabe, kače, miši, tičja
jajca, mladi zajci i. t. d. Iz trdne jazbečeve
kože delajo lovske torbe in tudi popotne
kovčege (skrinjice) obijajo ž njimi. Dlaka
se podela v krtače in kiste (malarske čo¬
piče). Največ pa je vredna njegova mast,
ki se prav drago plačuje po lekarnah.

e. Ježevec ima po hrbtu in bokih med šče-
tinasto dlako 30 — 40 cm dolge, votle, s črno-
belimi kolobarci opisane bodice* Je jako lena
in počasna žival. Kruli kakor prašič. Love
ga zaradi mesa in bodic, na katere nati-
kujejo jeklena peresa.

/Prašič je jako nesnažna in požrešna do¬
mača žival. Ima stisneno truplo, koščeno
hrbtišče in kratek, zasuknen rep. Noge ima
tenke, kratke in suhe. Na koncu gobca ima
rilec, s katerim v zemljo rije. Prašič nima
dlake nego ščetine, ki so po hrbtu daljše
in trdejše. Daje nam meso in slanino, a
tudi ščetine, ki se na mnogi način lehko
obrnejo v prid.

Tabela XIX.

a.  Opica je človeku najbolj podobna žival. Ima
večidel okroglasto glavo, nazaj stisneno čelo
in zelo dolgi prednji roki. Razun lica in
dlani je po vsem životu pokrita z dlako.
Prebiva v toplih deželah Azije, Afrike in
Amerike. Nekatere opice imajo dolg, na koncu
gol rep za prijemanje, ali pa do konca kos¬
mat za ovijanje in guganje po drevesnih
vejah. V hrano jim služi večidel ovočje,
tičja jajca, različni mrčesi, nekatere jedo
tudi majhene ptiče. Po ravnem se opice jako
težavno in nerodno premikujejo, navadno se
opirajo na palico ali pa po vseh štirih tekajo
in skačejo.

1).  Netopir je pol tiča in pol miši, zato mu
tudi po nekaterih krajih šišmiš pravijo. Ima
kratko, zgoraj dimasto, spodaj rjavkasto-
sivo dlako, dolgi ušesi in ostro zobovje.
Med sprednjimi podaljšanimi štirimi prsti
je razprežena tenka gola mrenica, ki mu
služi za letanje; kratki prsti na zadnjih
nogah so oboroženi s kremplji in nimajo
vezalne mrenice. Po dnevi se netopir skriva
v zidovja, pod strehe, v drevesna dupla in
razpokano skalovje; v mraku in po noči pa
leta urno okrog in si lovi žuželke, hroste,
metulje in mušice v živež.

c.  Krt ima valjasto truplo, gosto, mehko dlako,
ki je črne barve in se nekoliko preminja
na modro. Prednji nogi ste kratki, močni,
široko-lopatasti in na stran obrnjeni. Rep
je kratek in tenek. Oči in ušesa so neznano
majhena in se ne vidijo iz dlake. Krt ima
jako dober nos in tenek sluh, pa je tudi
čudovito uren, posebno pod zemljo. Največji
mojster je v rovanji in kopanji. Z rilcem
rahlja zemljo, z lopatastima prednjima no¬
gama koplje, z glavo in tilnikom pa suje
prst pred seboj, dokler je k višku ne izmeče
v podobi krtine. Njegova hrana so črvi in
hroščeva zalega, katerih mnogo pokonča, in
je zategadelj zelo koristna živalica.

d.  Jež ima špičast rilček in kratek rep. Med
vsemi našimi živalmi je on jedini, ki nosi
na hrbtu in ob straneh bodice ali trde
špičaste ščetine, po trebuhu pa je mehko
rjavkaste dlake. Jež se lehko v klobčič
zvije, skrije glavo in noge, našopiri bodice
ter se tako ubrani pred svojimi sovražniki.
Živi po grmovji in močvirnih gozdih. Po
dnevi je skrit, po noči gre na lov. Žabe,
miši, žuželke in polži so njegova hrana, pa
tudi ovočja in korenstva ne zametuje. Celd
strupene kače mu ne škodujejo. Na zimo
si izkoplje jamo, zvije se v klobčič in pre¬
spi vso zimo. Po nekaterih hišah si ga
drže, da jim lovi šurke in drugi mrčes.

e.  Svizec ali marmotica je velik kakor do¬
mači zajec in je rumeno-sivkaste dlake. Pre¬
biva po najvišjih švicarskih in tirolskih pla¬
ninah. Živi rad v družbi v podzemeljskih
luknjah, katere si vselej na solnčnej strani
izkoplje. Savojardi je nauče vsakoršnih ume¬
teljnostij in gredo ž njimi po svetu.

5

f.  Miš je mnogo manjša nego

g.  Podgana, katera živi povsod, koderkoli pre¬
bivajo ljudje, in je ravno tako ali pa še
bolj škodljiva kakor miš. Te ostudne živali

50 obče znane, prebivajo po luknjah in
zakotjih in preglojejo lesene stene, in celo
zidovja. Obe te živali ste jako škodljivi, po¬
sebno kadar se preveč zaplode.

h.  Bober je znan kot umeten zidar, ki si s
svojimi tovariši naredi' iz vej in mladih dre-
vesec prav umeteljno, kopičasto hišico ob
rekah in jezerih. Da jim voda hiše ne od¬
nese, napravijo si tudi zadej za hišo jez,
ki vodo ustavlja, da se nabira pred hišo.
Bober je izvrsten plavač in potapljač, naj¬
rajši je v vodi, na suho gre le takrat, kadar

51 mora zunaj vode iskati živeža. V kratkej
glavi svetijo se mu majhene črne oči, ušesi
se pa skorej ne vidijo iz dlake. Na pred¬
njih nogah ima ostre kremplje, na zadnjih
nogah so pa prsti zvezani s plavno kožico,
kar nam kaže, da je bober povodna žival.
Dlako ima dvojno, spodnja je rjavo ru¬
menkasta, gosta in mehka, gorenja je pa
daljša in svitlo-rjava. Bobri jedo listje in
skorjo mladega drevja in grmovja. Med bedri
imajo te živali dve žlezi, v katerih se na¬
bira neka rumenkasta, jako dišeča in zdra¬
vilna mast grenkega okusa, ki se imenuje
pibrovina. Zavoljo kože in pibrovine hudo
preganjajo bobre, zato jih je vedno manj
in še ti se pomikajo vedno bolj v samoto.

i.  Zajec ima dolgi ušesi, ki ste na koncu
črni; zadnji nogi ste daljši od prednjih, rep
je kratek in k višku zafrknjen. Živi po polji
in gozdih. Zavoljo dobrega mesa in zavoljo
kože ga zelo preganjajo. Ako se močno za¬
plodi, škodljiv je, ker objeda poljske sadeže
in mlada drevesca. Zajec spi z odprtimi očmi.

Tabela XX.

a.  Divji prašič (merjasec) je podoben do¬
mačemu prašiču. Živi v močvirnih gozdih,
kjer pobira gobe, korenine, črve, ogerce in
različni drugi mrčes. V jeseni se živi ob
želodu, žiru, lešnikih, kostanju in lesnikah.
Mes6 divjega prašiča ljudje rajši jedč nego
li od domačega, ker ima okus po divjačini
in je sploh prav tečno in okusno, posebno
od mladih prašičkov. V gozdih in po poljih

naredi veliko škode, ker s svojim rilcem
vse prerije in prevrne. Iz kože se nareja
mastno usnije

b.  Jelen ima lepo nazaj položeno, okroglo
rogovje. Dlake je rdečkasto-rjave, po zimi
rdečkasto-sive. Noge ima visoke in tenke,
oko bistro, dober nos in tenek sluh. Vse
vidi, vse čuje, ako pade list z drevesa, že
se ogleduje in vohlja. Živi v družbi po ve¬
likih gozdih Evrope in srednje Azije. V ži¬
vež mu so zelišča, gobe, listje, brstje in
žito; zatorej časi veliko škode napravi. Daje
nam dobro meso, kožo in rogovje.

c.  Lev je kralj čveteronožnih živali in je naj¬
močnejša in najpogumnejša divja zver. Oko
ima iskreno, pogled veliven in zelo mogočno
hojo. Velika griva mu pokriva vrat in pleča.
Dlake je rumene. Rep ima dolg in na koncu
čopast. Tudi ima v repu tako moč, da ž
njim lehko človeka ubije. Njegov glas je
votlo doneče rjovenje, pred katerim beži
vsa zverina in strahu skorej uiti ne
more. Zobe ima tako močne in ostre, da
ž njimi vse kosti zdrobi in da v gobcu lehko
celo govedo seboj vleče. Živi po žarečih
planjavah Afrike in tople Azije.

d.  Tiger ima dolgo stegneno truplo. Dlake je
rumene, na trebuhu bele s črnimi progami.
Rep je s črnimi kolobarčki opisan. Tiger
je neizrečeno močan in krvoločen. Živi samo
v južnej Aziji, posebno v vzhodnej Indiji,
kjer preži na zaraščenih bregovih na svoj
plen.

Tabela XXI.

a. Divja koza ali gams je podobna našej
domačej kozi. Ima dolg vrat, kratko za-
trepano truplo, visoke in krepke noge. Brade
nima. Rogova sta gladka, na koncu klju¬
kasto nazaj zavita. Dlaka je gosta, siva ali
rjava, z dolgimi kocinami pomešana. Živi
po najvišjih naših planinah, koder po naj¬
strmejših čereh pleza in skače neznano
hitro in varno. Meso je prav dobro in
ukusno; iz kože delajo trdno usnije, in dolgo
hrbtno dlako si zatikajo lovci za klobuke.

b.  Domača koza ima srpasto nazaj zavita,
robata rogova. Dlako ima kocasto in dolgo,
glavo suho z dolgimi ušesi. Od spodnje če¬
ljusti jej visi brada, ki jo dela čestitljivo in

6

ponosno. Rep ima majhen, večidel zasuk-
nen. Parkeljci na nogah imajo ostre ro¬
bove, kar jo dela sposobno, da more spretno
plezati in skakati po pečevji. Koza obira
najraje mlada zelišča, drevesca in grmovja
po gorah in skalovji. Daje nam meso in
mleko. Koža je močna in strpna; strojarji
jo vstrojijo za irhaste hlače, pa tudi mehove,
rokavice in druge enake reči delajo iz nje.
Kozli so hudobni in trkajo radi.

c. Ovca je zelo koristna domača žival. Daje
nam volno, meso in mleko, iz katerega se
nareja maslo in sir. Oven ima velika, zvita
in robata rogova. Mlado ovco imenujemo
jagnje.

d.  Srna je manjša nego jelen; ima tenki
in visoki nogi, ki nosite lepo vzraseno in
zalito truplo brez repa. Dlake je po letu
rjave, po zimi rdečkasto-sive. Srnjak nosi
na glavi kratko rogovje, navadno s tremi
roglji, ki mu pozno na jesen odpade, v zimi
mu pa zopet na novo vzraste. Mlade srne
so prav krotke; človeka se tako privadijo,
da več ne gredo od njega. Srna prebiva
pri nas po vseh večjih gozdih, vender je
rajša v listnatih nego v jelovih; tudi jej
je gora milejša od ravnine. Srne streljajo
zaradi dobrega mesa, kože, dlake in rogov.

Tabela XXII.

a. Vol in

b.  Krava ste naši največji, najmočnejši in
najkoristnejši domači živali.

c. Kamela jednogrbava je večja in višja od
našega konja in ima jedno samo grbo, skoraj
v sredi hrbta. Glava nima rogovja in je
sploh ovčjej podobna. Vrat je dolg in zvit.
Telo je poraščeno z razmršeno, rjavkasto
ali sivkasto dlako, ki je na vratu, na grbi
in na prednjih nogah daljša nego li drugod.
Na nogah ima široke podplate, ki so z de¬
belo, žuljavo kožo prevlečeni. Kamela je
najimenitnejša domača žival Arabcev, ki
jim služi za popotovanje in tovorjenje po
vročih in peščenih puščavah južne Azije in
severne Afrike, za katere je kakor nalašč '
ustvarjena.

d.  Konj je gotovo jedna najlepših domačih
živali. Telo ima poraščeno s kratko, gosto ;
dlako, gobec ima širok in kosmat, vrat

dolg in z grivo olepšan. Noge so visoke,
tenke in močne. Na dolgem, pregnjenem
vratu nosi veliko kodrasto grivo, ki ga jako
ponosnega dela. Oči ima velike in žive, ušesi
kratki in špičasti. V repu ima debelo in
dolgo žimo. Konje imamo za ježo, pa je
tudi kot tovorno in vprežno živino rabimo.

e.  Osel je mnogo manjši od konja. Dlake je
sive in nosi čez hrbet in čez pleča črn križ.
Dolgi ušesi mu stojite po koncu, rep nima
žime, čopast je. Osel je jako zado¬
voljna žival; suho listje, osat in druga
osorna in bodeča zelišča so njegova navadna
krma. Koža daje zategljivo usnije, ki je
rabijo za prevlečec na bobnih.

Tabela XXIII.

a. Nosorog je velika okorna žival. Kožo ima
debelo, razpokano in nepredrljivo, ki je
trda kakor rog in z debelimi grbami pre¬
deljena. Na nosnih kosteh ima dolg, špičast
rog, s katerim se brani. Živi po močvirnih
krajih vzhodne Indije in se hrani večidel
ob drevesnem listju. Iz posušene njegove
kože delajo ščite, palice in jermene, iz roga
pa različne posode, kupice in kozarce.

b.  Slon živi v južnej Aziji in po sosednjih vehkih
otokih, in je največji sesalec na kopnem.
Glavo ima debelo, vrat kratek, ušesi dolgi
in viseči. Rilec je zelo gibičen in mu služi
za dihanje in orožje; ž njim se brani, pije
in nosi hrano v usta. Iz gorenje čeljusti
mu molita dva velika zoba (čekana), iz
katerih se dobiva tako imenovana slonova
kost. Živi se samo ob rastlinah.

c. Tulenj ali morski pes je poraščen z
umazano zelenkasto, na koncu belkasto
gosto dlako, ki se v vodi gladko k telesu
prilega. Glavo ima pasjo, zobovje pa zversko.
Na gobcu mu štrle dolgi ščetinasti brki.
Valjasto truplo se proti koncu stanjšuje.
Prsti na nogah so s plavno kožico zvezani.
Živi navadno v društvu v severnih morjih
in se hrani večidel ob ribah.

d.  Kit je redko kedaj 20 metrov dolg. Velika
glava je proti koncu špičasta, dolenja čeljust
je brez zobovja in primerno velika, gorenja
je ozka. V gorenjej čeljusti ima namesto
zob mnogo roženih plošč, ki jedna tik druge
stoje in se vsi — navadno «ribja kost* —

7

imenujejo. Kadar žival zine, odpre se stra¬
šanska globina, v katero se lehko skrije
čoln po 6 ljudij. Teld se mu končuje v
prav široko repno plavuto, ki ne stoji po
koncu, kakor pri ribah, ampak je ravno
po vodi položena ter se giblje gori in doli.
Vrhu glave ima podolgasto zaviti nosnici
ali brizglji. Kit živi največ v morjih okolo
Grenlanda, časi se pa najde skoraj po vseh
drugih morjih. Od kita se dobiva ribja kost
in ribja mast.

Tabela XXIV.

Ptice.

a.  Beloglavi jastreb je ujeda. Glavo in vrat
ima poraščen s kratko, belo, ščetinasto pa-
volico, ki je na vratu daljša in ga obdaja
v podobi kreželjca. Ostalo perje je rjav¬
kasto, samo letalno in repno perje je črn-
kasto. Kljun je močen, debel in raven, na
koncu kljukasto zavit. Jastreb je jedna naj¬
večjih in najmočnejših ptic; prebiva po vsej
Afriki, v Siriji in južnej Evropi; časi prileti
celo blizu Dunaja. Neznano je požrešen,
in dostikrat se tako nažre, da se potem od
tal ne more vzdigniti. Mrhovino ima raje
nego presno meso.

b.  Kraljevi orel je črno-rjavkaste barve,
voščena koža okolu kljuna in prsti so ru¬
meni. Od korena raven kljun je na koncu
zelo zakrivljen; kremplji na prstih so močni,
srpasto zaviti in ostri. Ta lepa ujeda pre¬
biva po ravninah jugovzhodne Evrope in
na jutrovem. V našem cesarstvu se dobi
še precej pogostoma na dunavskih otokih
in ogerskih močvirjih. Zalezuje posebno mlade
jelene, srne, zajce in drugo divjačino.

c. Kregulj je šibkega, a vender močnega trupla;
zgorajfje siv, spodaj bel s črnimi progami.
Voščena koža okolu kljuna in nogi ste ru¬
meni. Kljun je že od korena zakrivljen in
na gorenjej strani pred kljuko izrezan. Pre¬
biva po vsej Evropi, posebno blizu vasi,
kamor hodi nad kure. Preganja vsakoršne
ptice, a posebno jerebice in golobe ter je
tako predrzen, da večkrat v pričo človeka
odnese kokoš od hiše.

d.  Sova je zelo čudna ujedna ptica. Ima de¬
belo, okroglo glavo, velike nepremakljive
oči, zakrivljen kljun in rahlo mehko perje.

Po dnevi živi skrita v pečevji, starem zi-
dovji in drevesnih duplih, a po noči tiho
leta okrog in lovi majhene živali, ob katerih
se živi.

e.  Žolna. Barve je zelene; ima dolg in špičast
kljun, s katerim kljuje na votla drevesa ter
napravi globoke luknjice, iz katerih privleče
mravlje in drugi mrčes, ki jej služi v hrano.

f.  Vran ali krokar je svitlo-črne barve in
prebiva po vsej Evropi. Gnezdo si nareja
na visokih drevesih in skalovjih. Pobira vse,
kar se da povžiti, posebno črve, žuželke,
žabe, mlade ptice, zajce, sadje, semenje,
zelenjavo in celo mrhovino.

g.  Kavka je razven pepelaste glave in vratu
svitlo-črne barve. Prebiva po zvonikih in
visokih drevesih.

7z. Sraka je vranine velikosti, le nekoliko ožja
je. Perje ima pisano in spreminjevalno.
Trebuh in pleča so bela, rep je zlato-ze¬
lenkast. Sraka je zelb živa in jezična ptica,
krade rada svitle stvari in je nosi na vi¬
soka drevesa v svoje gnezdo. Mlada se
lehko nauči žvižgati in govoriti.

i.  Kukoviča je ptica selilka, velika kakor
golob, zgoraj pepelasta, spodaj bela s črn-
kastimi progami opisana. Znana zarad svo¬
jega glasnega petja, živi po naših gozdih
in se redi ob žužkih in kosmatih gosenicah
ter je zategadelj jako koristna ptica.

k.  Lastavica, znana selilna ptica, je zgoraj
svitlo modro-črna, spodaj bela ali rdeč¬
kasta. Kljun ima kratek in ploščat, perotnici
dolgi in špičasti. Vnanja repna peresa so
daljša od drugih, zatorej je rep vilicam
podoben. Gnezdo si nareja iz blata. La-
stavice prebivajo najraje blizu človeka ter
glasno cvrče letajo okolo hiš in vrtov.
Znane nam so kot oznanovalke ljube vspom-
ladi.

Tabela XXV.

a.  Papiga zna izvrstno plezati po drevji; ima
velik zakrivljen kljun, debel in mesnat jezik
in se 'živi ob različnem sadji. Prebiva po
vročih krajih vse zemlje in je mnogih ple¬
men, ki so bolj ali manj pisanega perja.

b.  Škerjanec živi po vsej Evropi na ravninah,
kjer ni gozdov in pobira najraje semenje.
Gnezdo si naredi v majheno jamico na

8

zemlji. Znan je zaradi prijetnega petja. Ko
se od tal vzdigne, začne peti in pevajoč
se dviguje zmirom više in više, potem se
zopet počasi spušča na zemljo. Njegovo
meso je užitno.

c. Skvorec je živ in jezičen selilec, gnezdi
v otlih drevesih in po luknjah v zidu.
Hrani se ob žuželkah, katere celo z živine
na paši pobira. Vjet se nauči govoriti, toda
ne razločno.

d.  Kos je ves črn, samo kljun in očesni ko¬
lobarček je rumen. Prezimuje v naših gozdih,
redi se ob žuželkah in jagodah, poje prav
glasno in prijetno.

e. Ščinkovec je lepa, pisana ptica, prebiva
najraje po grmovjih in vrteh. Zaradi iz¬
branega, glasnega petja se je ljudem močno
prikupil. Redi se od repnega, zeljnega in
solatinega semena; pa tudi oves, proso in
konoplje rad pobira.

/.Kanarček je ves rumen in prav prijetno
poje.

g.  Slavec, naš najljubši pevec, prebiva v grmič¬
kih poleg kakega potoka ali pa žitnega polja.
Živi se ob mravljih jajcih, pobira muhe,
črvičke in različne druge mrgolince; a tudi
jagode rad zoblje.

h.  Senica ima kratek, kopičast kljun, tenko
voljno perje, prebiva v naših gozdih in nas
le redkokedaj zapusti v zimi.

Tabela XXVI.

a.  G o 1 o b je med domačo našo perotnino člo¬
veku naj večji ljubljenec.

b.  Pav je naj večja in najlepša kura. Imamo
ga zaradi lepote med kurami po dvoriščih.

c.  Fazan je velik kakor domač petelin in ima
zelo dolga repna peresa. Njegovo meso je
izvrstno.

d.  Kura s piščeti.

e.  Petelin.

/. Puran je nema in čmerna žival; iz tem¬
nega čmernega očesa mu srši sama jeza.
Na glavi in na vratu ima golo, nagrbančeno
kožo in je sploh začrnelo-sivega perja. Nje¬
govo meso je jako dobro in tečno.

^.Pegatka je kokošje velikosti; gladko, sivo-
plavkasto perje posuto je z belimi večjimi
in manjšimi pegami kakor z biseri, zato

jej tudi biserka pravijo. Po vratu ima malo
perja, na golej plavkastej glavi se vzdiguje
rdečkast mesnat greben, od- kljuna jej pa
ob straneh visi ravno tak mesnat podbradek.
Ta lepa kura je v zapadnej Afriki domž.
Pri nas — navadno pri boljših hišah —
si jo drže zaradi lepote med drugo domačo
kuretino.

Tabela XXVII.

a.  Noj je največja ptica. Majhena ploščata
glava je gola in je na dolgem, tudi golem
vratu nasajena. Truplo je kratko in z meh¬
kim perjem pokrito. Dolgi, goli nogi imate
le po dva prsta. Noj živi le v velikih tro-
pah po afrikanskih in arabskih puščavah.
Da-si ima kratka letalna peresa, da se ne
more od tal vzdigniti, vender tako hitro
beži, da ga konj komaj dohiti. Hrani se
z raznimi rastlinami, a tudi kamenčke in celd
žreblje, črepine i. t. d. brez škode pobira.
Plitva jamica v pesku mu je gnezdo, v
katero samica znese 15 do 18 belkastih,
po 1 • 5 kg težkih jajec. Jajca se vale po
dnevi od solnčne vročine. Noja love in
krote zavoljo dragocenih peres.

b.  Šlj uka je jerebici podobna in je ptica moč-
virnica. Perje ima rjavo z rumenkastimi
in temnimi progami. Kljun je raven, dolg
in tenek, na korenu mehek, na koncu pa
s čutljivo kožico prevlečen. Nogi ste kratki.
Svojo hrano, črve in žuželke, išče si z dol¬
gim kljunom po vlažnej, mehkej zemlji. Za¬
voljo posebno dobrega in okusnega mesa
jo močno zasledujejo.

c. Čaplja je zgoraj pepelaste, spodaj bele
barve, na vratu ima črne maroge. Prebiva
blizu ribnikov in jezer, ter preži na ribe
in žabe, ob katerih se hrani.

d Bela štorklja — tudi štrk imenovana —
je razven črnih perotnic vsa bela, in tudi
okolo očes ima gol, črn kolobar. Špičasti
kljun in visoki nogi ste rdeči. Štorklja stoji
lehko po več ur na jednej nogi in klopoče
s kljunom. Pobira žuželke, polže, žabe,
kuščarje, kače, celo majhene ribe, ptice,
miši in mlade zajce. Jeseni se zbirajo štork¬
lje v velicih tropah in potujejo v gorke
dežele.

e. Gos je znana domača plavarica.

9

f.  Labud je najlepša plavarica. Zaradi lepote
vidimo to ptico prav pogostoma na ribnikih
v vrteh. V živež so mu različne korenine,
semenje in črvi; zatorej je koristna žival.

g.  Raca je znana domača plavarica.

h.  Jerebica je zavoljo dobrega in okusnega
mesa obče znana ptica. Živi na polji v ve¬
likih družinah in se hrani z žitom in žužel¬
kami; vhudej zimi trpi večkrat pomanjkanje.

Tabela XXVIII.

Dvoživke.

a. Belouška je popolnem neškodljiva kača.
Rada je blizu vode, zna prav dobro pla¬
vati in zalezuje žabe, miši in druge maj-
hene živali, ter nam s pokončevanjem
škodljivega mrčesa mnogo koristi.

b.  Gad je jedina pri nas navadna strupena
kača. Drži se po gorah, na suhih skalnatih
krajih, solnčnatih senožetih in celo po moč¬
virjih.

c.  Slepec ima kačjo podobo, prebiva v vlaž¬
nih senčnatih gozdih v luknjah ali pa pod
listjem. Hrani se z žuželkami, črvi in polži.

d.  Gaščarica ali martinček živi povsod na
solnčnatih peščenih krajih. Hrani se z žu¬
želkami, pajki in glistami ter je zavoljo
svoje urnosti povsod znana živalica.

e.  Krokodil je velikanski, do 6 metrov dolg
kuščar. Truplo stoji na štirih kratkih, s plav-
nimi kožicami opremljenih nogah in je s
trdimi koščenimi ščiti pokrito. Rep ima dolg
in stisnen. Po vrhu je lepo zelen in črno-
lisast, spodaj rumenkasto-zelen. V širokem
žrelu ima dolge špičaste zobe. Krokodil je
najstrašnejša topna živa], ki živi v Nilu,
Senegalu in drugih afrikanskih rekah.

f.  Močerad je črn in ima velike, neredne ru¬
mene lise. Živi po vlažnih, senčnatih gozdih
pod kamenjem in pod listjem. Po dolgem
deževji se pokaže iz svojega zakotja in
se hrani z žuželkami, črvi in polži.

g.  Želva je s trdo, roženo črepino pokrita, iz
katere moli glava, noge in rep skozi po¬
sebne luknje. Daje nam dobro postno jed.

Tabela XXIX.

a.  Žaba krastača je po vsem telesu z več¬
jimi in manjšimi bradavicami posuta. Grdo,

neukretno truplo počiva na štirih nejednakih
nogah; zadnji nogi imate kratko plavno
pečico. Živi skoraj vedno le na suhem pod
kamenjem, v duplih, na temnih, vlažnih
ali senčnatih krajih. Hrani se z žuželkami,
polži in črvi; zatorej je koristna žival.

b.  Zelena žaba živi skoraj povsod v stoječih
ali mrtvih vodah. Stegna zadnjih nog se jedo.

c.  Jegulja ali dgor ima valjasto, kači podobno
truplo. Koža je jako polžka. Umazano-ze-
lena je, po trebuhu pa rumenkasta. Pri
nas na Kranjskem se dobi v reki Idrijci.

d.  Krap je najnavadnejša riba sladkih voda.

e. Ščuka je jako požrešna roparska riba. Živi
povsod v naših sladkih vodah in je črve,
vodne žuželke, ribe, žabe, kače in podgane,
celo kokoške, race in gost potegne pod vodo.
Jedna sama velika ščuka naredi v ribnikih
med krapi mnogo škode.

f.  Postrv je lepa, olivasto-zelena, na straneh
rdeče-pikasta riba. Živi v bistrih in urnih
gorskih potokih. Jegulja, krap, ščuka
in postrv dajejo prav dobro postno jed.

g.  Morski volk ali požerun je največja
prava riba in je tako požrešna, da vse po¬
žre, kar jej blizu pride. Še celo človeku ne
prizanese.

h.  Rak živi v rekah in potokih. Po dnevi se
skriva v luknje, pod kamenje in med dre¬
vesne korenine, po noči pa gre ali plava
okoli, ritensko veslaje, in si išče hrane, to
je majhenih rib, žab, polžev, črvov in drugih
majhenih živali. Najimenitnejši so pri nas
krški raki (iz reke Krke na Dolenjskem).

i.  Jedljivi polž živi na kopnem in prebiva
najraje na senčnatih krajih, v gozdih, vrteh
in nogradih. Daje nam dobro postno jed.

Tabela XXX.

a.  Hrost (keber).

b.  Govnjač ali govnobrbec. Črne barve je
in se sveti kot višnjavo jeklo. Počasi in
težavno hodi, na večer pa glasno brenčaje
leti. Prebiva v gnoji in v odpadkih različnih
domačih živali.

c.  Zlatokrilec.

d.  Polonica ali plevica (božji volek).

e.  Rogač.

f.  Bramor.

g.  Zelena kobilica.

10

h.  Kačji pastir je lepo pisana žuželka, ima
veliko glavo, dolgo tenko telo in mrežasta
krila.

i.  Svilna gosenica: 1. jaj'čika sviloprej-
ke; 2. murbov list; 3. ličinka; 4. ko¬
kon ali zapredek; 5. sviloprejka ali
svilni metulj.

k.  1. Metulj lastovičar; 2. mlečkovi ve-
černjak; 3. gosenica mlečkovega ve-
černjaka.

l.  Osa.

m. Sršen.

n.  Čebela; 2. čebelni panj (košnica)

o.  Čmrlj.

p.  Mravlja.

q.  Obad ali brencelj.

r.  Muha.

s.  Pajek.

t.  Muren ali strijček.

Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.