GEOGRAFSKI OBZORNIK metodološki prispevki, v sklopu Metode geomorfološkega proučevanja pa najdemo kar štiri. Največ prispevkov prinaša sklop Terciarna in kvartarna geomorfologija, kjer devet avtorjev predstavlja rezultate svojih raziskav z raz- ličnih koncev Jugoslavije. Sesti, zadnji sklop Geomorfolo- gija in geološke strukture sestavlja šest prispevkov, ki se večinoma ukvarjajo z gcotektoniko. Zbornik je vzbudil precejšnje zanimanje, med dru- gim je bil predstavljen v več radijskih in televizijskih oddajah, pa tudi v dnevnem tisku, v oceno javnosti pa je bil prvič ponujen na javni predstavitvi v Zemljepisnem muzeju Slovenije 29. januarja 1991. Glede na visoko kvaliteto prispevkov, aktualnost geoekologije, obilico slikovnega in tabelaričnega gradiva in dobro tehnično opremljenost zbornika bralcem Geo- grafskega obzornika priporočamo, da si ga ogledate in preberete. Zbornik lahko dobite na Geografskem Inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Novi Trg 5, prav tako tudi v Zemljepisnem muzeju, Slovenije, Trg francoske revolu- cije 7, cena pa je 290,00 din. VODNIK Z A TERENSKO D E L O Drago Perko Ob 5. znanstvenem posvetovanju geomorfologov Jugoslavije od 18. do 23. junija 1990 v Krškem je poleg zbornika izšel tudi vodič z naslovom Vodnik za terensko delo. V prvem delu je predstavljeno terensko delo v oko- lici Krškega, v drugem terensko delo v vzhodnem delu Posavskega hribovja in v tretjem delu ekskurzija po Dolenjski. Vodič, ki ima zelen ovitek in 50 notranjih strani, priporočamo predvsem učiteljem, saj si z njim lahko pomagajo pri ekskurzijah v ta del Slovenije, poleg tega pa je v vodiču tudi precej slikovnega gradiva, ki ga je mogoče uporabiti pri pouku. Vodič, ki ga je uredil mag. Karel Natek in oblikoval mag. Drago Perko, je zaradi nizke naklade 100 izvodov že pošel, vendar ga je na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, ki je vodič izdelal, mogoče za potre- be šolskega pouka fotokopirati. K R A Š K I ROB IN B R Z A N I J A Darko Ogrin Ob priložnosti proslavljanja 500 - letnice hrasto- ^fresk je v maju 1990 izšel krajevni zbornik IOB IN BRŽANIJA (izdajatelj Pokrajinski V*S=IOZO-llJ iHVfltnn * l O, i r a oW i V ^ j « » a A . l t n S muzej Koper). Namen zbornika je predstaviti Breg (Brža- nijo) in Kraški rob, to je pokrajino na prehodu iz kraške- ga v flišni del Istrske Slovenije, ki jo pokriva krajevna skupnost Črni kal. Kraški rob je novo ime v geografski literaturi. Z njim nekateri avtorji v zborniku označujejo apnenčaste stopnje s katerimi se zaključuje Podgorski kras. Menimo, da je vpeljava novega imena nepotrebna, ker za sam kraški rob že obstaja ljudsko ime Stena. Prav tako je tudi neupravičena širitev imena Kraški rob na sosednje prede- le Podgorske planote, Bržanije in Rižanske doline, kar je v zborniku prisotno, ker te pokrajine že imajo svoja imena. Zbornik je zastavljen monografsko. V njem so zbrani prispevki iz geografije, arheologije, zgodovine in etnologije, s področja varstva naravne in kulturne dedi- ščine, botanike in ornitologije. Na koncu je tudi prispevek o prostorskem razvoju KS Črni kal. Kljub široki zasnovi pa je težišče na zgodovinskih prispevkih, ki sestavljajo dve tretjini zbornika. Geografski opis KS Črni kal je prispeval Raul Šiš- kovič. V njem najprej spregovori o položaju in velikosti KS ter o kameninski sestavi in površju. Sledi opis posa- meznih pokrajinskih er.ot (Podgorski kras, Breg ali Brža- nija in Rižanska dolina). V nadaljevanju so predstavljene podnebne in vodne razmere ter prst in vegetacija. Poglav- je pa avtor zaključi s prispevkom o prebivalstvu. Geogra- fe, še zlasti tiste, ki se ukvarjajo s problemi prostorskega načrtovanja, bi radi opozorili tudi na poglavje o prostor- skem razvoju KS Črni kal, s kartami zasnove namenske rabe, prometne infrastrukture, zasnove krajinskega parka Kraški rob in ureditvenim načrtom vasi Hrastovi je. Zbornik je bogato opremljen s številnimi barvnimi in črno-belimi fotografijami, med njimi so tudi reproduk- cije kart iz 17., 18. in 19. stoletja. D R Ž A V E SVETA 1991 Milan Orožen Adamič Že sam naslov knjige zgovorno govori o njeni vse- bini. To je razširjena in z novimi podatki dopolnjena na- slednica pred dvema letoma natisnjenih Držav sveta 1989. Obsega 345 strani in je kar 75 strani debelejša od prvih "držav sveta". Avtorji obeh knjig so isti mag. Karel Natek, mag. Drago Perko in Milojka Žalik Huzjan. Zalo- žila jo je Zveza geografskih društev Slovenije. Prva izdaja je med bralci doživela izredno topel sprejem, natisnjena v več kot 3.000 izvodih jc bila izred- no hitro razprodana. Očividno so "države sveta" uspešno 44 GEOGRAFSKI OBZORNIK zapolnile vrzel v pomanjkanja take literature. Na to so velikokrat opozorili učitelji geografije, ki knjigo s pridom uporabljajo v učnem procesu. Napisana je kot priročnik, informator z najvažnejšimi podatkih o vseh državah sve- ta. Namenjena ni le geografom, temveč najširšemu krogu bralcev. Avtorji so si prizadevali, da bi postregli s kar se da ažurnimi in točnimi informacijami. Posebna odlika knjige je, da so vse države sveta obravnavane na enak način in ne tako, da bi nekaterim večjim ali pomembnej- šim državam odmerili več prostora. To je bilo za avtorje nedvomno zelo težko, ker je za manjše, oddaljene države na voljo le malo podatkov, ali pa so ti pomanjkljivi. V knjigi je predstavljenih 175 neodvisnih in mednarodno priznanih držav, ki si slede po abecednem redu. Prvič je predstavljena tudi Slovenija kot 176. država na poti v popolno neodvisnost. V zadnjih dveh letih je prišlo v svetu do velikih sprememb, v izredno kratkem času je iz zemljevida Evrope izginila Nemška demokratična repu- blika, spremenile so se razmere v vzhodni Evropi in drugod. Avtorji so si zavestno prizadevali, da bi se izogni- li razlagam teh sprememb. V knjigi predstavljeni podatki so ovrednoteni iz geografskega vidika, to je kar se le da celovito in objektivno. Predgovoru, kjer so pojasnjena osnovna izhodišča knjige, sledi kratko poglavje o pisanju zemljepisnih imen, navodilo za branje knjige in pregled uporabljene literatu- re. Lega vsaka države je predstavljena z manjšo pregled- no skico. Sledi kratek oris najvažnejših podatkov o posa- mezni državi, ki vsebuje: kratico države, originalno ime, uradno ime, površina, število prebivalcev, gostoto prebi- valstva, prebivalce, verstva, uradni jezik, glavno mesto, denarno enoto, družbeni proizvod, družbeni proizvod na prebivalca in povprečno realno rast družbenega proizvo- da. V skladu s klasično zasnovo reginalne geografije je naslednja skupina informacij posvečena naravnim razme- ram, opisane so osnovne značilnosti površja, podnebja in rastja. Družbene razmere in prebivalstvo predstavlja 8 rubrik: politične razmere, poselitev, mestno prebivalstvo, večja mesta, letna rast prebivalstva, rodnost, umrljivost in nepismenost. Gospodarstvo predstavlja 7 rubrik: gospo- darske razmere, kmetijstvo, rudarstvo, industrija, uvoz, izvoz in pokritost uvoza z izvozom. Na enak način je predstavljena tudi Slovenija, tako si bralec lahko ustvari podobo in položaj naše dežele v primerjavi z drugimi neodvisnimi državami. Za nekatere zvezne države, kot so to na primer Avstralija, Združene države Amerike itd., so še dodatni prikazi enot in to v preglednih tabelah. Pri večini številčnih podatkov so dodani tudi rangi, to je mesta države glede na ostale države v posamezni rubriki. Posebna in dodatna odlika knjige je, da je v celoti urejena z računalnikom (program STEVE) in so tako podatki dostopni tudi v digitalni obliki. Vzporedno z razvojem računalniških komunikacij jih bo zato razme- roma lahko prenesti v geografski informacijski sistem (GIS). Ob vse večji potrebi vključevanja Slovenije v sve- tovne tokove je vedno bolj pomembno znanje o svetu in položaju naše dežele v njem. Države sveta so postale nepogrešljiv priročnik, orodje, informator. . . Zbranih je izredno veliko podat- kov, ki bi jih sicer morali iskati v številnih virih. Ob tem bi naleteli na neusklajenost podatkov, avtorji so opravili objektivno in strokovno pretehtano selekcijo, kar nikakor ni bilo lahko. Prav v tem pa je poglavitna vrednost in odlika nove izdaje Držav sveta 1991. Opravljeno je bilo izjemno obsežno in vse hvale vredno delo, ki zasluži priz- nanje prve vrste. 45