Prvl proračun Z včerajšnjim dnevom — s 1. aprilom j— je stopil v veljavo in izvrševanje prvi proračun dravske banovine, ki bo veljal do 31. marca leta 1931. Potrdil ga je na predlog bana finan.ni minister dne 21. marca t. 1. Podati hočemo v glavnih potezah sliko prvega proračuna dravske banovine ter dodati v svrbo primerjanja zadnji proračun mariborske oblastl. Proračnn dravske banovine. Ta proračun izkazuje 136,062.286 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. — Predvideni so ti-le dohodki: Din Državne dotacije (založbe) 30,886.622 prebitek dohodkov bano- vinskih podjetij in ustanov 1,833.864 takse in doklade 85,680.000 razni dohodki 17,661.800 SkupaJ 136,062.286 Tzdatki pa se delijo sledefie: Banska uprava, cent. urad 11,904.249 kmetijski oddelek 14,337.871 prosvetni oddelek 8,891.418 tehnični oddelek 81,028.479 oddelek za socijalno pol. in narodno zdravje 41,357.189 oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,483.303 agrarne operacije 772.000 banovinski dolgovi 11,000.000 razni izdatki 13,287.777 Skupaj 136,062.286 Proračunl banovlnskih podjetlj in ustanov predvidevajo 29,342.739 Din izdatkov in 31,176.603 Din dohodkov. CiBti dobiček je izkazan v proračunu baHovinskih dohodkov. Kar se ti.e dohodkov, je državna dotacija za nekaj milijonov manjša, nego J« bila skupna založba in podpora drŽave obema bivšema oblastima. Znatno pa je višja postavka taks in doklad, ki znaša 85 in pol milijona dlnarjev napram 53.3 milijonom dinartev, kolii-or ao znesle te postavke v obeh lanskih oblastnih proračunih. Dohodki iz troSarin na alkoholne pijače so predvideni nckoliko nižje nego so bili v obeh lanskih oblastnih proračunih, kjer so »našali 39 miliionov dinarjev, dočiinje v banovinski prorafiun vpoatavljena svota 35.8 milijonov dinarjev. Upeljana je 40odstotna doklada k vsem neposrednim državnim davkom: 1. na dohodek od zemljišč (zemljarino), 2. od zgradb (zgradarino), 3. od podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnino), 4. na rente (rentnino). 5. na dobi&ek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbenl davek), 6. na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek). Donos te 40odstotne doklade k vsem neposrednim državnim davkom bo znašal 30 milijonov 800 tisoč dinarjev. Med izdatki zavzema najvišjo postavko oddelek za socialno politiko in narodno zdravje, in to radi izdatkov za bolnice in humanitarne ustanove. Na drugem mestu se nahaja tehnični oddelek, ki potr&buje velike zneske za vzdrževanje cest in potov. Na tretjem mestu se nahaja kmetijskl oddelek. Proračnn mariborske oblastl za L 1929. ProraCun dravske banovine je nekoliko večji, nego sta bila proračuna mariborske ln ljubljanske oblastne samouprave. Proračun izdatkov ljubljanske oblasti za leto 1929 je znaSal 69.6 milijonov D, mariborske pa 63,881.569 D. V svrho primerjanja hočemo navesti nekaj podrobnosti poslednjega proračuna. Med izdatkl v znesku 63,881.569 Din je bilo določeno med drugim Din za Javna dela 9,392.453 za kmetijstvo 6,172.329 za zdravstvo . 17,148.000 za socialno skrbstvo 1,528.000 za kmetsko-nadalj. Solstro 428.900 za šolstvo ln prosveto 954.000 za obrt, trgovlno, industrijo 796.000 Med dohodki mariborsko oblasti so bile te postavke: državna dotacija (založba) 11,037.043 obl. Imovina in obl. zavodi 25,593.528 davki, takse in doklade 24,586.000 razni dohodki 2,720.000 skupno 63,933.569 Kar se dostaje od samouprave naloženih davkov, taks in doklad, je bila upeljana davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn, barov in na kvartaijo, poclljšanje policijske ure in na plesa« prireditve; oblastna taksa na motorna vozila, na zakupnino lovišč, na električen tok, na zaposlitev mozemskih uslužbencev, na lovske karte itd. Naložena je bila 100%na oblastna doklada k državni trošarini na pivo (predvidena v znesku 3 milijonov dinarjev), 100odstotna doklada k državni troSarinl na žganje, rum in likerje (2,700.000 dinarjev), 100% doklada k državni trošarini na špirit (3,200.000 dinarjev), 50 par, naklade na 1 liter vina in 30 par na 1 liter vinskega mošta (predvidena v zna sku 5,500.000 dinarjev). K neposrednim državnim davkom p_ je mariborska oblast upeljala te-le doklado: 1. 50% doklada na davek obrti, trgovine in industrije (izvzeti so bili obrtniki in obrati, ki imajo manj kot 4 kvalificiranih pomočnikov, torej ˇ praksi vsi manjši obrtniki in trgovcl po deželi, krošnjarji itd.); 2. 50% doklada k državnemu davku na rente (predvidena v znesku 230.000 dinarjev); 3. 50% doklada k državnemu davku n» dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (predvidena v znesku 1 milijona dinarjev, plaCale so jo razne banke in velika industrija); i. 50% doklada k državnemu davku za dohodek od nesamostalnega dela in poklica (glasom zakona samo onim osebam, ki imajo mesečno kot samci vsaj 4000 dinarjev dohodkov; predviden znesek 600.000 dinarjev).