v Sloveniji nekaj več kot 6000, pa standardizira postopoma in procesa še ni končala, saj ima zaradi razli- čnih razlogov kar petina vseh naselij sporna imena, ki bi morala biti popravljena. Na splošno so imena naselij sporna večinoma s treh vidikov: jezikovnega (če niso usklajena s pra- vili knjižnega jezika), zemljepisnega (če niso usklajena z zemljepisnimi okoliščinami) in pravnoformalnega (če niso usklajena z zakoni in podobnimi akti oziroma niso nedvoumno, enoznačno določena). Imena slovenskih naselij so večinoma sporna jezikovno, ker so mnoga zapisana narečno, in formalnopravno, ker zaradi podvajanja niso enoznačno določena. Knjiga, ki jo sestavlja 12 poglavij, prikazuje, kako je potekal četrtstoletni proces standardizacije imen naselij v Sloveniji med letoma 1996 in 2020. Prva tri poglavja obravnavajo temeljne izraze s področja zemljepisnih imen, še posebej imen naselij, in na kratko prikažejo glavne značilnosti naselij v Sloveniji. Naslednja tri poglavja se ukvarjajo z imeni naselij v slovenski zakonodaji, slovenskem pravopisu in razli- čnih priročnikih. Sledita poglavji z opisom metodologije določanja spornih imen naselij in s predlogi popravljenih imen za naselja s spornimi imeni, ki slonita na treh elaboratih, elaboratu Uradna imena naselij v Sloveniji, ki sta ga leta 1995 pripravila Drago Perko in Milan Orožen Adamič, elaboratu Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji, ki sta ga leta 1996 pripravila Matej Gabrovec in Drago Perko, in elaboratu Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji, ki sta ga ista avtor- ja izdelala leta 1997. Vsi trije elaborati so bili strokovna podlaga za začetek standardizacije imen naselij v Sloveniji. Zadnja poglavja prikazujejo imena naselij na zemljevidih v merilih 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 ter v Registru zemljepisnih imen REZI, največji zbirki zemljepisnih imen v Sloveniji, ki jih je Komisija že standardizirala do konca leta 2020. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610505365. Matija Zorn Matjaž Geršič: Krajevna skupnost Lesce: V prostoru in času Lesce 2021: Krajevna skupnost, 247 strani, ISBN 978-961-95304-0-5 (tiskana različica), ISBN 978-961-95304-1-2 (elektronska različica) V Sloveniji je izdaja monografij oziroma zbornikov, ki so posvečeni posameznemu kraju ali obči- ni razmeroma pogosta. Navadno uredniki poiščejo številne avtorje različnih strok, ki napišejo prispevke s svojega področja. Monografija o Krajevni skupnosti Lesce je v skupini tovrstne literature izjemna, saj jo je v celoti napisal en sam avtor. Tak pristop je omogočil enotnejšo in preglednejšo zasnovo, saj avtor v nasprotju z uredniki podobnih monografij ni bil odvisen od številnih sodelavcev, ki imajo pogosto različne pristope in poglede na obravnavan kraj ali pokrajino. Po drugi strani pa je bil avtor pred težko nalogo, da sam napiše poglavja z zelo različnimi vsebinami. S svojo široko izobrazbo mu je kot geo- grafu in zgodovinarju težka naloga nedvomno uspela. Matjaž Geršič knjigo po krajšem predgovoru začenja z imenoslovjem. Ta tematika mu je kot stro- kovnjaku za zemljepisna imena in predsedniku vladne komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pisana na kožo. Začenja s pokrajinskim imenom Dežela, končuje pa z imeni ulic in domačij. Pri zbi- ranju hišnih imen na Gorenjskem je avtor tudi sam aktivno sodeloval, zato je na tem področju še posebej suveren. Imenoslovje ne obravnava samo po sebi, ampak ga povezuje z identiteto prebivalcev. Drugo poglavje govori o razvoju lokalne samouprave od uvedbe katastrskih občin do ustanovitve Občine Lesce in nazadnje krajevne skupnosti. Matjaž Geršič je član Sveta krajevne skupnosti, zato mu je delovanje lokalne samouprave seveda blizu. Lesce so v omrežju slovenskih središčnih naselij nekoliko specifične. Naselje je danes popolnoma neagrarno, njegov hitri razvoj je povezan z železnico in industrijo, ki se je razvila ob njej, zanimivo pa je, da danes ni občinsko središče. 142 Književnost Geografski vestnik 93-1, 2021 vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 142 Prvo polovico knjige zaznamujejo geografske vsebine. Avtor tu sledi Hettnerjevi shemi geografske znanosti, začenja z naravnogeografskimi značilnostmi od površja do rastlinstva in živalstva ter nada- ljuje z družbenogeografskimi od poselitve do prometa in komunikacij. Ob prebiranju teh poglavij se bralec ne seznani le s posameznimi pojavi v krajevni skupnosti Lesce, ampak dobi širšo razlago. Pri prikazu površja tako na primer dobimo širšo sliko pleistocenske poledenitve na Gorenjskem, pri pri- kazu gibanja števila prebivalcev pa tudi opis in kritično analizo prvih popisov prebivalstva na Kranjskem. Za razlago geografskih značilnosti je značilen zgodovinski pogled. Pri opisu gospodarskih dejavnosti sledimo njihovemu razvoju skozi čas, pri industriji vse od ustanovitve posameznih podje- tij. Besedilu so dodane številne kopije različnih dokumentov ter arhivske in novodobne fotografije. Geografskima poglavjema sledi zgodovinski oris od antike do druge svetovne vojne oziroma nacio- nalizacije zasebne lastnine in kolektivizacije kmetijstva po njej. Popolnejšemu pregledu bi koristil še kak stavek o zgodovini druge polovice 20. stoletja in o času osamosvojitve Slovenije. Kot aktivni član župnijske skupnosti in cerkveni ključar je imel avtor še dodaten razlog, da posveti posebno poglavje župnijama in cerkvama na območju krajevne skupnosti. V tem delu je največ pozornosti posvečene umetnostnozgodovinskim značilnostim božjepotne župnijske cerkve v Lescah in podružnične cerkve brezniške župnije v Studenčicah. Sledita poglavji o društvenem življenju ter šolstvu in izobražencih, ki sta podobno kot predhodna poglavja opremljeni z zanimivimi dokumenti in slikami. Posebej dra- goceno je zadnje poglavje o starih zemljevidih in upodobitvah Lesc. Najstarejši zemljevid, na katerem so označene Lesce, je Florjančičev iz leta 1744. Sledijo izseki številnih zemljevidov iz konca 18. in 19. stoletja z ustreznimi komentarji. Na koncu so še slikarske upodobitve od Langusove do najstarejših kra- jevnih razglednic. Monografija z več kot 240 stranmi, ki jo avtor preskromno imenuje knjižica, nam res čudovito in vsestransko prikazuje Lesce v geografski in zgodovinski perspektivi. Njen avtor je tako res pripravil svo- jemu kraju lepo darilo ob 900-ti obletnici prve omembe. Matej Gabrovec 143 Geografski vestnik 93-1, 2021 Književnost vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 143