BF6dnßtiio in uppasništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼urJi dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. tlS. Naročnina listo: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 K Mesečno.................... 1 K. Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 8t. 139 Maribor, dne 29 novembra 1909. Letnik I. Deželna meščanska šola v Celju. Kakor smo izvedeli, ima deželni odbor že Statistiko »a razpolago, ki nam kaže, kjaki učenci so dozdaj oi^kovali to šolo. Po tej Štaftijsttki, ki je v podrobnostih jako zanimiva, je dognalo, da je večina učencev iz i jvencepjske Sols/ke občine,, in, izmed teb so Slovenci v veliki večini. Manj šija a učencev je iz celjske občine, in pri te(h ße je 'nazjnapjenih več Slovencev; faktično so pa tudi tukaj SpLojvenc»:, v jvečimi, toda radi odvisnosti ßta|ri/§ev so vpisani kot Nemci. Pravi ceüjski Nemci pošiljajo namreč svoje dečke na gimnazijo, na meščanski šoli šo bolj dečki obrtniških in delavskih stari Šev, ki so skoro izključno slovenski. Toda v Celju mora tudi vsak mestni cestni pometač vpisati otroke v nenišike šole in kot Nemce, četudi ziniti ne vedo po nemško. Potemtakem se bo večin? deželno meščansko šolo obiskujočih učencev odvzela lastna Šola, manjšina pa dobi svojo šolo, kiateri bo večina podvržena. Deželni odbor čuti to neprajvfdjnosjfc, zato se balvi z omenjeno Statistiko. K temu Še je ta večina slovenska, ki je imela posebne prajvice na deželni šefi, katerih ne bo imela na mestni. Ce že hočejo peljski Nemci za svojo manjšino imeti svojo meščansko 'šolo, tedaj je n ar avta a posledica, da tudi večina), to je jSlovjeihci, dobe svojo. Kaj tedaj naj zahtevamo? Z,htaftev se je že seveda stavilo velik£>. Toda Nemci nam sploh ne bi radi ničesar. Ker pa imamo do deželne meščajnske šole svoje pravice, zaje zdaj ugoden trenutek, ki ga naj porabimo, da dobimo v^sajl zdaj nekaj, ko nam rialih pravic ne smejo menj nič tebi nič odvzetij 4 Kaj definitivnega Šje zdaj nobena stranka, ni sklenila. Zadnji čas pa je že, da bo slovenska jasnost na jasnem, kaj naj v decembru store poš’ancl v deželnem zboru. Zakaj v decembru se že mogoče zadeva reši. Ko je svoj čas šlo za slovensko gimnazijo v Celju, se je izdaja parola: Iz Celja ne vun! Glede meščajnske šole velja pravzaprav; istjo. Celje je središče, iz celjßke okolice, zlasti iz Gaberja |n Hudinje, je največ meščanskih učencev, v Celju je dosti slanpvapj za tuje meščajnske »učence’. Radi’ tarjadov prihajajo stariši v Celje in pri tem lahko obisikjujejo in nadzorujejo svoje otroke. (Zato bi bilo marafvno, da se nam da slovenska mejščanskjh šola v Celju, četudi v celjski okolici kjerkoli na| primernem prostoru i ^Slovenčev“ dopisnik od 25. novembra t. L pa je nekako mnenja, naj bi se kot kompenzacija za ,deželno meščansko Šolo v Celjta zahtevala realka v Trbovljah in pa ena meščanska šola v Žalcu ,a3i St. Jurti ju ob južni železnici. !To bi bilo Judi nekaj. Ce se nam že središče odvzame, pa sfc naj da posameznim delom ravno to, česar najbolj potrebujejo. V tnbpvijski občfmt so fjri Šole, dna ge celo osem-razredna ljudska šola. !T]am je tedaj že doma učencev dovolj, ki bi najbolj potrebovali realko. Pa tudi iz drugih krajev bi prišlo precej učencev. Za kraje nad Celjem pa bli se za zdaj (na) dala, Še vsaj ena meščanska šola, Ker sta y bližini Cfelja naj večja kraja Žalec in St. Jurij, ki sta zdaj ideala največ učetacev na deželno meščansko šolo, tzajjb prideta gotovo ta d v ,- , kraja v poštev. Toda kateri prej. Kolikor nam je znano, je v St. Juriju zdaj dajlepša ljudska šola, na -novo zidana, v celem celjskem okraju j lin v tej ljudski išol|i so že pripravljeni) prazni prostori za meščansko ,šolo. Tam se tedaj lajbko z. imetaovr pu-a meščanskih učiteljev takoj otvogi meščanska Šola. V, Žalcu pa imajo že kupljejn prostor za novo ljudsko Šolo. Tudi tukaj se tec|aj lahko ob etnem sezidajo prostori za meščansko šolo. Učencev bi bilo dovolj takih, ki bi od doma pr|i— Majštoerg, Poslanec Ozmec je Imel v nedeljo dne 28. t m. dva shoda, predpoldne v Sv. Lovrencu na Dr. ipolju s kakimi 100, in popadke v MajŠbergu z 200 —800 zborovalci, zastopniki celih gorenjih Haloz. Ko jim je razložili nameravaj vinski davek, kazalo se je med vinogradniškimi posestniki veliko ogorčenje. Posamezniki so vzklikali: Potem nam ne preostaje drugega, kakor zasajene vinograde izsekati in v palšnike pustiti, saj 'že zdaj ne mo.remo v dein ar spravljati svojega viita,: samo odplšeijo se najj nam tudi ogromni dolgovi, ki jih imamo na vinogradih, kot brezobrestna posojila od države in dežele. Protestna resolucija se je sprejela soglasno. Slov. Bistrica. Shoda se je udeležilo nad 200 mož. Predsedoval je Peter Piveo iz Brežrjce. Poslanec Novak je govoril o deželnem zboru, državni poslanec Pišek pa o nameravanem davku na vina» Gospod Sagaj iz Laporja je nagjlašal krivice, ki jih d ek vlada Slovanom in stavil tozadevne resolucije, O jem lepem shodu poročamo prihodnjič obširneje » Konjice. V, nede|Tjo se jg vršil v kapljali ji prav dobro obiskajn shod S. K. Z. TMbornilc posestnik Rudcll otvqri (zborovanje in povdarja pomen shoda. Deželni poslanec dr. Verstovšek govoni obširno ob splošnem pritrjevanju o položaju v državnem zboru in pojasni nameravani davek na vino. Sprejela se je nato resolucija, ki protestira odločno proti temu davku. Na splpšho željo govori Še na to poslanec o deželnem zboru in biča z ostrim»! besedami nemšiko večino in tiste poslance, katere vedno hvali („Star jerc“, češ, da tako skrbno varujejo težnje slovenskih spodnještajerskih kmetov, Govornik dokaže na raznih dejstvih, da je ravno naspjrOtao resnicia. Posestnik Napotnik jn vikar preiglej opozarjata na de’0 varaj e S. K. Z. in: predlagata v toplih besedah zaupanje Slovenskemu klubu deželnega in državnega, zbora. Posebno se Še izreče zahvala poslancu dr, VerstovŠeku, ki tako vneto deluje za ljudstvo v okrilju S. K. Z. Kostrivnica. Veliko ljudstva se je zbralo včeraj po rani maši v gostilni našega vrlega pristaša gospoda Lindiča, da posluša izvajanja svojega državnega in deželnega postajne a dr. Korošca. Shodu je predsedoval gospod Jože T ajdina. Poslanec je dal kratek pregled o narodnem gospodarstvu pa Slovenskem, o pridelovanju vina, o vinski trgovini ter nazadnje (o nameravanem novem vinskem dafvku. Shod se je vršil v najlepšem redu. Sv. Peter na Medv. selu. Sil je zares velik shod. Ne samo domača župnija, ampak tudi Zibilda, Sv. Ema, Šmarje, Sladka gora in Sv. Križ so bili dobro zastopani. Shodu je predsedoval šmohorski župan gospod Debelak, podpredsednika sita Rila župan šentpeterski gospod Strašek in zibijšfkl gospod Smole, zapisnikarja Šentemski posestnik gospod Anderlič in šmarski gospod Stoklas. Državne in deželni poslanec dr, Korošec je v daljjšem govoru omenil različne ipofave v vinogradništvu ter se nazaldnje bavil z noyiim davkom. V živahno debato, ki je na to nastala/, so posegfli župan Debe’ak, Jurij Pevec iz ’Zibike in domači župnik Gomilšek- Poslancem se je izrekla zaupnica. Državni zbor* V petek, dne 26. t. m, je zbornica nadaljevala razpravo nujnih predlogov. Poslanec} Malik je glede narodnega vprašanja tožil o poslovanju Avstrije ter izjavil, da bo glasoval proti vsem nujnim predlogom, o katerih se razpravlja. (Za poslancem Baxom je govoril nemško-nadikaini poslanec Stransky. Ta je očital nemškim socialnim poslan ceni, da nimajo nikake-ga narodnega čustva in da podpirajo Slovane, dočim tirajo neneinški socialni demokratje narodpi Šovinizem, Med posamičnimi nemškimi radikalci, zlasti med poslancem Kroyem in socialnimi demokrati je. prišlo do hrupnega prepira, Socialni demokrati,; med temi poslanec Daszynski, je zaklical poslancu Kroyu: Ko-rupcionist! — Nemški radikalci so odvrnili poslajicu Daszynskemu: Vi komedijant ! Medklici so bili vedno živahneji. Socialni demokrat Löw je zaklical nemškim radikalcem: Vi ste komedijanti!' Vi varalje nemško ljudstvo! — Ti mcjklici sio silno razburili nemške radikalce. Nemški ograrec Goli se je silno razburjen hotel zagnati v poslanca L8wa: le posredovanju njegovih pristaševi se je posrečilo, da so preprečili na- silnost, — Potem ko se je hrup nekoliko polegel, je zamogel poslanec Stransky nadaljevati svoja izvajanja. Poslanec Stransky je izjavil, da sei ne posreči ni Cehom ni socialnim demokratom, da bi' razbili slogo nemeev, ,, I Poslanec dr, Bugatto je naglašal, da se je celo po govorih voditeljev strank zdelo, kakor bi se bilo pri večini zborničnih strank pojavilo o,svedočenje, da ni le možno, ampak potrebno, da se izvolil poseben odsek, ki naj po medsebojnem sporazumljenju odstrani ovire, ki so na poti plodonosnemu delovanjmparla-menta. Govornikov klub pozdravlja to im izraža nado, da bodo vse; stranke za to, da se izvoli tak odsek. Tudi Italijani in Romuni imajo narodne nasprotnike in so tudi v skrbeh za narodno posestno),stanje Zato želim najisk^eneje, da ponehajo narodni spori in da se. delavna sila, uporabljena sedaj za narodne boje, uporabi za narodno-kulturno in gospodarsko delo. Govornik smatra pa za potrebno, da se zedinijo vse stranke v (tem, da se med posvetovanj em odseka nadaljujejo normalne razprave zbornice, Ker se njegov kjub nadeja, da prid,e do toga, zato kjoče priznati nujnost predlogom, o katerih se razpravlja, Poslanec Renner je izjavil, da se zamore mirno sporazutaljenje narodov Avstro-Ogrske omogočiti le potom narodne avtonomije, 'gociajlni demokratje storijo vse, kar je v njih moči. Potem ko sta govorila še poslanca Marchl in Dobernig, je poslanec Stölzl, omenivši, da mora končno zbornica po neplodnih bojih preiti na plodonosno delovanje, stavil sledeči predlog: Izvoli naj se odsek 52 članov z nalogom, jda se glede1 ureditve narodnih stvari in tozadevnih zakonskih načrtov in predlogov, ki se odkažejo v bodoče temu odseku, posvetuje, oziraje se na različne razmere, obstoječe v raznih kro-novinah in deželah in o tem poroča zbornici tekom treh mesecev. Govornik je izjavil, da stavi ta predlog edinole v nadi, da se drugi predlagatelji prilagode temu predlogu. Klici pri čeških radikalcih: To ni nikak sklepni predlog’ To je nov predlog! Kršenje poslovnega reda! Poslanec Glombinski je izjavil,, da» bo poljski klub glasoval za ta predlog. Konstatirati pa mora, da po pravnih nazorih Pbljskega kluba me pripada razprava narodnih vprašanj pred državni zbor, in da ne sme tvoriti to glasovanje prejutdiea. Generalna govornika Seitz in Fuchs sta izjavila, da bosta v interesu normalnih parlamentarnih razmer, in narodnega (miru glasovala za* predlog Stöjlzlby. — Sledili so stvarni, popravki, h katerjflfii se je oglasil tudi dr. Korošec, ki j'e, kakor poročamo na drugem mestu, krepko zavrnil Markhla. Po dejanskih popravkih je imel sklepčno besedo poslanec dr. Kramarž, ki je izjavil, da se prilagodi Stölzlov'emu predlqgnu Naglašal je„ 'da ,hočejo Cetlii pošten mik, zfljhlevatio pai, ehajkoipravjnost in enakoveljavnost svojega naroda z nemškim narodom. Tudi drugi predlagatelji so se prilagodili StöMove-mu predlogu, nakar je bila vsprejeta nujnost in meri m Stölzljoivjega predloga. Politični pregled. Položaj. Te lani mirujejo pogajanja, ker so se čez nedeljo, skoro vsi voditelji podali na svoja bivališča Kratko označena je sedaj situacija tade: Slovanska Jjednota vstraja na svojem stališču, da se mora, spremeniti sistem, in vsled tega (tudi sedanja vlada, Na vse strani uljudno odgovarja, vendar svojegai stališča, ne spremeni. Nemci za kulisami zagotavljajo slovanske voditelje, da priznavajo opravičenost njihovih zahtev, toda tega si ne upajo javno prizma,ti, a tudi na .tihem nočejo podpisati Slov. Jednoti menice,, 'da. j im bodo iz-pplnili zahteve v, slučaju, da ,odstopi Sliovanska Jed-nota od obstrukcije, Poljaki, ki so prej z vnemo vodili pogajanja, so v zadnjem Času postaji v tem oziru bolj hladni, to pa z ozirom na nejasne razmere, ki vladajo v poljskem klubu.. Se vedno si predsedstvo poljskega kluba ne upa pripustiti glasovanja o kaki resoluciji, s kojo bi se pokazalo, ali je večina kluba na strani Stapinske-ga,, ali proti njemu. Od vseh strani pa se opazuje in priznava, da vladi ni nič ležeče na sporazumljenju, ampak da Še nastopa celo oviralno. Prijatelji, ki veliko občujejo z Bienertjiom, šepetajo v kuloarjih, da si želi vlada par. 14, ker bo ž njim tudi uveljavila nov oprayilnik državnemu zboru in oktoirala jezikovni zakon za Češko.., Dr. Korošec je v petkovi seji med splošno pozornostjo v velikem število okoli njega zbranih poslancev zavračal nemškega celjskega zastopnika Mpitkhla, Rekel mu je, da njegovo, zgražanje, nad Škotovo brošuro ni nič drugega, nego politična hinavščina, ker sicer njemu sorodni elementi ne poznajo v domovini takih ozirov, kakor jih je on ta/dan v zbornici navajal, da se je lahko hitreje splazil mimo brošure. . Potem je zavračal Markhlove napade na našo stranko in njegov napad na dr. Kreka zaradi znanega izreka: Na naši zemlji je še dovolj prostora za grobove naših sovražnikov. Dr. Krek je na shodu« ko je govoril te besede, vabil vse Slovence v vse- slovensko stranko, jim ponujal mir ter, rekel:; Ce pa nočejo, dobro, poiem naj vedo: na naši zemlji je Še vedno dovolj prostora za grobove naših nasprotnikov! Naravnost smešno pa je, misliti, daje dr. Krek pri tem mislil na sekiro, s kojo bi pobil sovražniku in jih potem zgkopal. Pa tudi Nemcem velja dr. Krekov izrek, Ce bodo prihajali Nemci med nas,, nam jemali našo zemljo in jezik, pa blatili vero In pokvarjali dobre narodne šege, potem tudi njim lahko rečemo, da je naša zemlja dovolj velisca za njih grobove. Mi bomo varovali svoj narod in svojo last, ker za nas veljajo besede italijanske pesmi: Le cape le nostre son latte per noi. Naše hiše smo zidali zase. Med govorom je prišlo večkrat do burnih prizorov med Slovani in Nemci. Slovanski) poslušalci so govorniku živahno pritrjevali. Napad na ruska konzula v Perziji. Iz Teherana se poroča o napadu na ruska konzula Paseka in Rladetovskega sledeče: Ruskega glavnega konzula Paseka je napadlo 250 roparjev. Karavana, v Wa,teri je bil Pasek, je bila popolnoma oropana. Prišlo je do hudega boja, v kaj e de m sjb bili ubiti od konzulovega spremstva trije kozaki in dva ranjena. Atrhiv Jn blagajno glavnega konzula so rešili. Konzul je moral bežati. Ta dogodek je zelo nevšeeen Angležem, ker so Angleži nap ram Rusom vedno povdarjali o miru v Perziji, pod novo vlado. Drobne politične vesti. Iz Soluna poročajo, da se na zaprtega bivšega sultana Abdul Hamida vedno bolj pazi. Pisma, ki 'prihajajo njaraj, sje strogo nadjzirajo in se mu iz-roče samo ona, ki so popolnoma nesumljiva. Stražnica vile, v kateri je suitam zaprt, je zvezana tele-foni/čno z rajznimi vojašnic'aroj. Vsled vsakega najmanjšega ptjvoda se straža podvoji, Z a s 1 ij š a n j ,e glede upora pomorskih častnikov na Grškem so končana. Preiskovalni sodnik je poslal akte državnemu pravdhištvu v Patras. Nekega turškega častnika so zaprli radi vohunstva. VNikaragui so zaprli zopet 17 Ameri-karacev. Am,erij kanske bpjne ladij e so dobile ukaz, naj izkrcajo v Nikaragui moštvo. V o j s k 'a v (Maroku. Špansko ivojno ministrstvo javlja, da se operacije pri MeiTili jv kratkem zopet pricno. Ruske vojne priprajve proti Avstivji. Dunajski vojaški krogi potrjujejo, da se Rusija ob zahodni spoji meji obsežno vojaŠjko .pripravijla. Važnosti ne pripisujejo ruskim pripravam, če)š, da je že dolgo časa znano, da hoče Rdteijaj svojo operacijsko bazo prenesti bolj v notranjo Rusijo. Zb strupljenje častnikov. Policiji se je po hudem naporu posrečilo, za sačiti zločinca v osebi nadporočnika 14. pešpblka v Linču, Adolfa Hofrichterja. Tiakoj, ko je bil stotnik Maden zastrupljen pd ciankalija, j© pričela policija poizvedovati o tem. Takoj se je sumilo, 'da mora biti zločinec kak častnik,1 katerega se je pri povišanju prezrto. Preiskavanje je bilo pa zelo težko, ker je od zadnjega avanzmaja ostalo 80 takih Častnikov istega letnika vojne Šole. Na vsa polkovna poveljstva, kjer so uvrščeni jti častniki, so odšle vprašalne pole, akb je dotični, z imenom navedeni častnik imel od 13. do. 14. t. m. dopust na' Dunaj. Večina) častnikov ni odšla' iz garnizije. Le nekaj, med njimi tudi nadporočnik Hoififichior, j(iji je! odšlo iz svtoj'ijh igarni!žjj v (kritičnom času. Posebno okoli Hofrichterja so se zgostile sumnje, ker so jdobili tudi njegovi tovariši, ki so neposredno pred njim v avanzmaju, omenjene krogljice. Te sumnje so se pričele pa reallizovati, ker se j,e dognalo, da se Hpfriehter ni odpeljal na Češko,, za kamor si je izprosil dopusta,, ampak na Dunaj. K tem sumnjam se je pridružilo tudi jdejs|tvo,i 'da je dobil nadporočnik {Hofrichter Jažje ciankalij, ker je bilo v obče znano, da je izvrsten amajer-fotograf. Javil se. je policiji tudi nek častnik, ki ji je izročil malo škat-ljico, vi kateri mu je daroval Hofrichter za god peresa. Ta Škatljioa je bila pa ravno taka kot' one,, v kar. terih je bil poslan ciankalij. Tudi pisava je izkazovala veliko sličnost, Med tem’ je pa tudi vojalška (oblast delala na svojo roko. Preiskala je stanovanje pri nadporočniku in našla mnogo obtežilnih stvari. Mreža osumljenj se je vedno bolj zadrgala okoli Hofrichterja in nazadnje je nastopilo vojaško sodišče.! Nadporočnik Hof-richter je obdolžen» Ha jd povzročil smrt stotnika Maderja in da je nameraval tudi umor na tolikih in tolikih tovariših. To so za njegja prav težke obsodbe. Vse Čaka z napeto pozornostjo, kako se bo težko osumljen častnik zagovarjal. Nadporočnik Hof-richter je jako dobro absolvirali vojno šiolo. Na podlagi tega! je bil dodeljen leta 190|5. generalnemu šta-/ bu, odkoder je bil pa zopet poslan k Četi. Hofriohter' je Šele) eno leto oženjen. Njegova žena je iz neke jako ugledne rodbine, njegov oče je pa stotnik) na Dunaju. Hofrichterja so seveda aretirali in prepeljali v,-soboto na Dunaj, in ga izročili garnizijskemu SOdi- ŠČU. - , . : - ■■■■-' ' ■ Rabite le vžigalice: V korist obmejnim Slovencem! Raznoterosti. Železnica Polzelaj-Kainjnik. Kakor znano, se je shod interesentov za to železnico na Gomilskem odločno izrekel za progo PolzelarMobnik-Kamnik, Za to progo so nastopili naši poslajnqi v dežjelnem zboru, a tudi v državnem zboru, in smo v zadnji Številki poročali, da je bil vložen v državni zbornici tozadeven predlog, Upanja je precej, da se ta železnica v kratkem čas(u uresniči. Le liberalni poslanec dr. Kukovec je v deželnem zboru zajvzel nasproti imenovani železnici naravnost nerazumljivo stališče. Zahteval je samo železnico do Vranskega. Sedaj se Sicer pere po pestih, a peuinjnost: je storjena, in zagovorne besede prihajajo prepozno. Dr. Kukovec naj rajje odkrito pove! Blamiral sem zopet sebe in svojo stranko! „Sloga“ postaja otročja in si bo tvsle'd tega sama kniva, akq se resni listi ne bodo več ž njo ba-vilijt Zdaj zajitjBvafjo liberalni Škjribonti naj jim deželni pofslanec gospod Ofzmec s svojo besed j avbo zagotovi, tni te,ga storil, kar poroča o njem „,Sta-jerc.“ To je vendar že skrajna drznost, da si Plo-je*v list upa o(d naših poslancev kaj takega zahtevati. Zadeva Ozmec-Kupčič-Ornig je bila v naših listih stvarno in vestno razložena, in če „.Sloga“ in „Stajero“ sedaj hočeta še nadalje; skup|aj lagati, — prosta jima pot! Smo prestali že druge atentate na našo stranko, kakor je skupen Slbgin-Stajerčev naskok. Tiskane peticije. Na splošno zahtevo na včerajšnjih shodih smo dali iifekati peticije o vin’SKem davku in se bodo danes in jutri razposlale občinam in .društvom. Družba sv. Mohorja v Celovcu. Nekateri čč. gospodje poverjeniki so nevoljhi, ker je letos druži-,ba sv. Mohorja poslala za novq upisahe ude molitvenike iz svoje starejše zaloge, posjehjno „Dušno pašo“ Baragovo. Daai je to zadevo že opetovano ustmeno, pismeno in po listih pojasnilo, naj se ponovi to Še tukaj: Med družbenimi knjigami je treba mo- litvenik najpred dovršite, da ga more 'knjigovežnica do ekspedicije vezati. Zato je treba že zgodaj dolomiti najkliado, to je, število izvodov te knjige; ali to je nemqgoče, ker prihaja obilo vpisovalnih pel jako pozno, V minuSiih letih se je 'določevala ta naklada po razmerju članov prejšnjega leta; molitvenikom se je pa tiskalo več, ker. smo se nadejali večjega Številih udov. Vsled tega je jelo prebstajati vedno Več molitvenikov, in ob koncu leta 19h8, se jih je nabralo okrog 33.000 izvodov, med njimi same .„Dušne paše“ okrog 10.000, Kaj stoijitj ? Razproda se molitvenik med letom jako malo, saj slo slovenske družine preskrbljene z njimi; za molje je to blago predraga krma, kupit,ala leži v njih par lepih tisočakov in prostora primanjkuje. Med temi knjigami so molitveniki, ki mnogim Članom posebno dopadejo, ker so večji ih tiskani z debelejšimi fčrk|ami. Ti in enaki razlogi so napotili odbor, da je sklenil, dati novim članom molitvenike iz te zaloge, saj jih itak nimajo ali pa že precej ali docela oguljene izvode. Tako dela tudi nemšjka družba sv, Jožefa v Celovcu, ne da bi se zaradi tega, pojavljal Kaki odpor, ali celo ta ali oni poverjenik pretil, da se bode odpovedal poverjeništvu, da ne bode več oznfanjal ali priporočal družbe z lece. Saj često žepe udje molitvenikov z debelejšim tiskjom, kar. je umevno, ko vemo, da je tak tisk najprimernejši osobino za starejše 'ljudi in v temnejš»;.h cerkvah. Seveda pri tem družba tudi nekaj Kronic prištedi, zato pa; rastejp stroškji za opremo knjig a ilusftrajcij'ami itd. Dela povzročuje ukrep nekaj več i upravi družbe i gospodom poverjenikom, toda ta. sitnost bo itak nehala v 2—8 leteh, ko bodo pošli preostali molitveniki. Da se ta sitnost zmanjša, je uredil odbor za bodoče leto vpisovalne pole tako, da, bodb preglednejše. Vise častite gospode poverjenike pa lepo prosi, da naj ji drlajge volje pomagajo izvršiti njen ukrep. Naslov „gospod“ so dobili nižji sodni uradniki. Dosedaj je bjia, n a veda, da solnazivaJi višjji nižje uradnike, posebno paznike, samo /z njihovim imenom. Historično razstavo iz Tren kove dobe so otlvo-rili včeraj dne 28. t. m. v Zagrebu v mestniem muzeju. Deželni arhiv je tu razstavil različne oitegi-nailhe slike Trenkovih panjdurjev in druge spominke iz tega Časa. Stavka zdravnikov. Dunajski cesarski zdravnik je odgovoril neugodno na neko spomenico zdravnikov v ddrtajškili bolnišnicah. Pretekle cini so se vršila; med gdrajvniM posvetovanja, na katerih so se izrekli, da odtpovedo .zdravniki v bolnicah s 1. decembrom službe. V slučaju,, da se to zgodi, bodo dunajske bolnice z novim letom brez sekundarjev in asistentov. Zdravniki dunajskih bolnic so dobili od raznih strokovnih organizacij avstrijskih zdravnikov zagotovilo, da bodo podpirale njihovo gibanje. Nov izum. Nek Hrvat je iznašel obleko, v kateri se more pla/at.,- spali, jesti, piči kaditi, pisati, čitati, streljati itd., a to vse v vodi, ne da bi postal moker. V tej oblaki se more tudi svobodno kjretati na kopnem. Izum je velike varnosti za sljuSaj, Če se ponesreči kaka Iadija, ker se more zdržati v tej obleki več kot ,131 dni nad morjem, ako se ne zgodi kaka druga nesreča. Kljub' velikim v a1 ovom se more v tej obleki vzdržati na površini, in kdor je plavač, tudj lahko plava. Novo hrvaško šolsko društvo. .Odbor, zla hrvaško šolo v Reki je sklenil, d)a se ustanovi1 posebno hrvaško šolsjko društvo, ki ustanavljaj šole, pred vsem v Reki in nje okolici, potem pa tudi drugod, kjer ne deluje družbla sv,. Cirjila in Metoda. Društvu bo ime Ljudevit Gaj, pravila pa so natančen prevod onih madžarskega Šolskega društva Julian, ki snuje svoje raznarodovalne Šole po hrvaških zemljah, razlika je seveda le v imenu in grbu, kakor tudi glede premoženja. Sedež društva bo na Sušaku. Pravila so že poslana vladi in se bo društvo takoj konstituiralo, kajkor hitro pride vladho potrjenje. Konkurenca časopisom. V New-iYjorku se j)5 ustanovila *telef[onskja družba, ki namerama napraviti čajsopise nepotrebne. Družba bo vsako jutro po telefonu obveščala s|voje naročniške o vseh dogodkih zadnjih 24 ur. Poleg novic bode dobavljala tudi godbo in operno petje, ker bode v zvezi z vsemi gledališči, tako da bodo ljudje zvečer lahko doma poslušali. — V Budimpešti že imajo dalje časa enako družbo. v Štajersko. Narodni muzej v Mariboru se je včeraj otvo-ril z jhvnim predavanjem dr. Bogumila VjoŠnjaka o francoski gospodarski politiki v Iliriji. 'Muzej je odprt ob njed&uj.ah od 10. do 12. ure, ob četrtkih pia od 11. do 12. ure, na kar opozarjamo občinstvo. Več o tem Še bomo spregovrili. Požar. V petek, 26. f. m. zvečer, je nastal na Tržaški cesti štev, 19 v Mariboru ogenj, ki je uničil hlev in pad 100 meterskih stotov, krme. Ogenj je nastal vsled slabe izpeljave dimnika. Nevarnost za sosednje hiše je bila velika, vendar; se je posrečilo ognjegascem, ogenj omejiti in kmalu pogasiti, SJ.OV. Bistrica. Na semanji datu je prišel neki sleparj v Slov, Bistrico, ki je kaj dobro tržil s lem, da je menjeval denar in pri tem sleparil. Kupoval je v trgovinah ali; pa v gostijfrtah jtel in pri plačevanju si je dal menjati kak bankovec. Pri tem je menjalca; tako zmotili, da je zopet sam neopaženo skpil bankovec, nsa kar je zagotavljal da ga je že on (trgovec, oziroma gostilničar) shranil. Na kolodvoru je nekdo sleparja; pač prijel, ali žal, da ga ni izroči-! policaji. Slepar je zopet ušel. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Nagle smrti je umrl med potjo, ko je peljal domov voz- listja, posestnik Cernko. Bil je star 82 let. — Občinske volitve, p/roti katerim je bil vložen priziv;, so potrjene. "Vi Ptuju sta govorila na vinogradniškem shodu glavarja obte h liberalnih strank ur.' Ploj 'in dr. Kukovec. ■ ' • ■ - V Ptuju jp umrl v Četrtek dne 25š. t. m. 83- letni ranocelnik Rihard Starke). B)il je eden najstarejših meščanov,- j Sv. Barbara v (Halozah. Za Plojev shod proti obdačenju vina, ki se je vršil dne 28, novembra t. 1. v Ptuju, je 'lepake 'društva „Pozor“ dal pri nas nabiti . g, nadučitelj Ogoreiec po svoji 'deci. On bi seveda rad, da bi se Ploj ljudem zopet prikupil. Da bi bil Ploj resno zoper vladno nakano, se dosedaj še ni pokazar lo. Mi se zanašamo na Boljše agrarce, kot je uskok iz Kmečke zveze in njegovi liberalni prijatelji'. Prihodnjič bomo naprosili g. nadučitelja, da bo dal na šoli tudi našim lepakom prostora, ker enaka pravica za vse, a brez zamere. V Mestinju sta govorila , rta liberalnem shodu Špindler in dr, Karlovšek. Spjijndler je moral prebrati pismo šmohorskega župiajna gospoda Debelaka, v katerem je naznanil shodu,'da mlademu Drofeniku ni dovolil, da podpiše njegoko ime1 na vabila;. Nekaj stavkov iz pisma pa si Špindler) ni upal prebrati. Dr. KarPvšct se je izrekel za davek na vino, v slučaju ako bi vino bilo nekoliko dražje. Gospod župan Debelajk je bil predsednik (našega kmečkega shoda, v St. Petru v Medvedovem selu, Nova cerkev pri Vojniku.! Dvajsetletni Friderik Stimulak ni umrl, kakor so listi napačno poročali, pac pa je zelo malo upanja, 'da bi popolnoma o-zdravil. Mladeniči, pristopajte raje k bralnemu društvu in iščite tam zabave, potem se gotovo ne bodo več godile take surovosti. >— Na porodu je umrla žena Štoperca. N. v m. p.! Žalec. Pri nas se bo obhajal sv., misijon od 11. do 19. decemh|ra, to je od 8. dq 4. adventne nedelje pod! vodstvom oo. jezuitov iz Ljubljane. Gornji grad. „Narodni Dnevnik“1 v svoji brezmejni, neumnosti piše, da je neznani tat okradel Mater božjo v Gornjem gradu; vzel ji je Bojda štiri zlate prstane in zlato.verižico. O tatu ni duhane sluha. Rajši bi pisal tisti zatejlebani „Narodni Dnevnik“ o znanih nadučitelje vi h sinovih, v katerih je veliko duha, še več pa sluha, Žaliboig silno slabega. Koroško. Kranjski liberalci za slovensko mejo. Pod tem naslovom piše „Mir“: „-Skoro vsi slovenski listi, krščanski in liberalni, so poročali o grdobijah, ki jih nemški nacionalni uprizarjajo na Koroškem proti Slovencem. iT.udi praška „linjon“ je pisala o tem. Le „Slovenski Narod“ ni imel prostora niti za par vrstic, ker ga je nujnejše rabil za gonjo proti ljubljanskemu škofu. Se-le dne 23. t. m. je objavil uvodni članek o koroških razmerah. Ne mislite si pa morda-, da je vsiag sedaj naslikal svojim čitateljem, ka- ko kruto ravnajo s koroškimi Slovenci c. kr. oblasti in' nemški narodovci. /To je kar tako mimogrede povedla!. V članku udriha „Narod“ le po koroških rodoljubih zlasti po poslancu Grafenauerju. Žalostna nam majka! V času, ko se branimo z vsemi štirimi proti nemškemu nasilju, piše („Slovenski Narod“, da hočemo — v kalnem ribariti. Res ne vemo, ali je kranjsko liberalno časnikarstvo bolj zabito ali bolj zlobno.« Spodnji Dravograd. Na tukajšnji železniški postaji je nahrulil službujoči uradnik dve stranki, ki sta zahtevali vozni listek slovenski. Eni stranki je celo grozil, da. bo <— po celovškem vzgledu — poslal po nekoga drugega. Zadel je pa na ra|vno prava moža: na poslanca Grafenauerja m dr. Brejca. Seveda sta se priitožilja y pritožni knjigi., (Zabliskalo se je tedaj uradnikom in letali so semlertje, kakor zmešani. Izborno! Stvar pa s tem Še ni končana.: Brnca. Okna je pobil nekdo na Tamburaškem domu. Zdrobljene so Štiri šipe. Ljudstvo je zaradi tega zelo razburjeno. Znano ni, kdo ?e to storil. Prepričani smo pa, da je to storil kak nemškutar, podkupljen od beljaških Nemcev, Prevalje. Svoječasno smo poročali, da je okrožna sodnija razveljavila zadnji občni zbor naše posojilnice. Proti temu je pa vlpžčl župan Pristou; znani nemško-nacionalni kanfdidat ter ljubljenec iti varovanec celjske Zadružne zveze, priziv. Mož hoče ohranite na vsak način skoro neomejeno oblast v upravi naše posojilnice ijn naj stane, kar hoče. S kakfcte sredst,vi pa hoče to dosečji, se je Jasno pokazalo pri c. kr. sodišču v Pliberku, kamor je bilo pozvanih' dvanajst mož. Prizivno sodišče je namreč zaukazalo, da naj se zaslišijo vsi stari odborniki v poizvedbo, če so r,es sklenili pred osmimi leti v skupni seji posojilničnega odbora, da smejo v vseh po-sojilničnih zadevah sklepati le trije odborniki Naši možje so to odjločno zanikali, ker ljubijo resnico in-niso tako kratkega spomina, kakor morda misli Pristou. Radovedni smo le, kako stališče bo pri novem občnem zboru zavzela celjska Zadružna zveza. — Menda |a ne bo poslala zopet kp|ga k nam, d« bo agitiral v prilog propadlega „stramm deutschfortschrittlich“ kandidata. Primorsko. Dva mrtva zrakoplovca so našli na Krasici v okrožju Reke. G stvari (se poročla, sledeče: Neka ženska jle zapazila v bližini Ostravioe v občini Kra-sici človeka z razbito lobanjo, ki je tačas Še živel. Obvestila je takoj o tem občinsko zastopstvo, ki je odposlalo na kraj nesreče komisijjD, ki je pa našla onega človeka že mrtvega, fne daleč od njega pa drugega mrtveca, ki je imel tudi popolnoma razbito lobanjo. .Zrakoplov nima imena, a se je konstatiralo, da pripada nemškemu zrakoplovnemu društvu: ..Luftschiffgesellschaft,“ Iz najdenih listin' so 'dognali identiteto ponesrečencev. Eden je arhitekt H. Franke iz Poznanja, drugi pa zdravnik dr. Viljem Bringv-mann iz Charlotfenburga, Vzrok nesreče je nežna,k». in ima cela zadeva nekaj tajinstvenega na sebi. Gotovo je moral biti zrakoplov defekten, ali je pa postal žrtev viharja, ki je v zadnjem času divjal (nad reško okolico. Razgled po svetu. Shod bosanskih’ odvetnikov se je mitnflo nedeljo vršil v Sarajevu. PrVa točka dnevnega; reda je bila sestava odvetniškega tanila. Najvažnejše pa je bilo posvetovanje o poročilu 'na vlado, V katerem zavzemajo bosansko-hercegovski odvetniki svoje stališče nasproti postavodji in sodni praksi. Ostro se je kritiziralp nedostatnost sedanjo postavodaje 'in zahtevalo med drugim, da se pomede s starimi postavami iz turških časotv in se uvede avstrijsko državljansko pravo. Sklenilo se je tudi ustanovitev odvet niških mest v Trebinjah, Ljubuški, Livnu, ' Brčki in Bjelini. Električni top. Aleksander F. Humphrey iz Pittsburga, Pa., je izumili električni top) ( pri katerem je po njegovem zatrdilu smodnik popolnoma odveč. Novi'top je vsled tega velikanske vrednosti, ker tudi ne poka in po strei’|u ne udagja, Kakor navadni topovi. Kroglje se bodo izstreljevale iz novega topa izredno hitreje, kakor je to mogoče doseči s pomočjo smodnika ali kakega drugega streljiva. Tudi moč projektov bode izdatno hujša, kakor ona navadnih topov. Nov top se bode tudi lahko u]»nabijal kot brzostrelni top, kar se bode doseglo na ta način, da bode pri brzem streljanju treba dalj časa držati za gumb, kateri dovaja -yptrebno elektriko, Električni top ne bode odvisen od dovajanja 'elektrike. Več takih topov bode lahko naložinia oklopne avtomobile, na katerih’ bodo tudi vse potrebne električne baterije. 1 Ciganski glavar morilec- V Nyiregyhaza se je izvršil krvav dogodek. Ciganski glavar Karol Balog, ki je Znan kot komponist raznih napevov (na Ogrskem, je ubil s sekiro svojega edijnega sina;Ja-neseka. Balog ije storil svoje grozno defjanJie vsled ljubosumnosti zaradi muzil^lične nadarjenosti svojega sina. (Ciganski gjavar, ki se je pred kratkim vrnil s svojega potovanja, iz Parijza, Londona J r\ Primorja;, se je sam javil oblastim. Dražba cerkvenega vina = 250 hekt. = bo 1. in 9. decembra t. 1. ob 11. uri predpoldne pri Sv. Petru niže Maribora. Šumenjak 2f^r CeHkvevti si Svoji k svojim ] Peter Markovič Urar, očalar in zlatar akadem. slikar v Režek» na Keroškem MBureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. O Vil m oi/lTl P ® slovenskimi ploščami, č*stim in ctillUlUlit) jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. X K % K K K X K K 8e priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altarnih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različn h slogh, eele notranje poprave cerkvä (v tem slučaja poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce) Cene po dogovoru in brez vse konkurence. X X X X X % X X 23 X Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! Novosti I Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tndi razne žganjice. 226 Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celi« priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba! Xa debelo. üa «robno. B B B B gg Cerkvsnl in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat IH ARI BOR, Kasinogasse štev. 2. „ ej Za moške in ženske krasno zimsko blago pri Utr» Sa priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, drnštvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. :. : 63 Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! Druškovie* u v Slovenjgradcu. Ignac Božič narodni krojač v Mariboru, Tegethofova ulica 16, i Mši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji eerii. Zaloga 3 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. Hranilne vioge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni oipovedi po 4‘/a-Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1 j nitja vsakega let». Hranilne knjižice se sprejemajo kot g-tijv denar, ne da bi se njih obe-stovanje kaj prekinilo Za ralaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97 078) Rentni davek plača posojilnica sam». posojila s® dajejo le Članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4V4°/»i »a vknjižbo sploh po 6*/ft, sa vknjižbo in poroštvo po 5 '/,•/* in na osebni kredit po 6*/,. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodi h prevzame posojilnica v svojo iasž proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje »a vknjižbo dela posej iLaiea brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnita se. dajeja in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od W.~b. dopoldne. 6 PoKOjilnlea lena tudi na raspelujc« domare hranilne nabiralnike. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Viktor Cene*?. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive prči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. :— Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Velika božična prodaja po zelo znižanih cenah se vrši v narodni vele trgovski hiši B. Stermecki, Celje. Poštne pošiljatve crez K 20— franko. ^OOOC Restavracija XXX» Narodni dom v Niarifiioru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškat el ec, mozlec, vinarec, bizeijcan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tajce. Za obilni obisk ee priporoča 37 Lojzika Leon. taiersKa mm dosoh registrovana zadeuga z neomejeno zavezo Stolna uli©a št« 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).