fiospodarske vesti. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš ima sroj toletni občni zbor v niedeljo, dine 2. novembra, t dvorani okrajnega zastopa. Začetek ob devedh. Cene letošnjemu vinskemu moštu v Slov. goricah. Cene letošnjemu slovenjegoriškemu vinskemu moštu se gibljejo med 24—26 K 1 1. Posebno sortiran mošt, ki mora biti že psrvovrstne kakovosti, se plačuje od 30 K naprej. »Slovenec« je krrvo poročal, ko je beležil, da prodajajo mošt v Slov. goricah po 52 K. Lansko leto so bile cene moštu v Slov. goricah ob ravno tem času 16—17—18 K 1 1. Tržni dan v Mariboru dne 25. okitofora 1924. Trg je bil vldjurjb deževnenvu vreimenu dobro preskrbljen in obiskan. Kupcev je bilo mnogo in posebno KoroSka cesta je bila napolnjena, čeravno je bila kaikor po navadi o tar kem vremenu, zelo blatna. Cene so biile sledeče: Slaninarji, ki so pripeljali 33 vozov na trg, so prodajali svinjino po 30 do 40 din., slanino po 35 in drob po 20 din. 1 kg; domači mesarji pa govedino po 23 do 25 di-n., teletino po 25 do 30 din., svinjino po 30 do 32.50 din. in jagnjeitino po 20 din. Klobase so bile po 30 do 50 din., prekajeno meso po 45 din., slanina po 35 do 45 din., loj po 15 din., pljuča po 10 in drob po 8 do 15 din. To pot je prodajal tudi trgovec Roy mursike ribe po 20 din I kg. Perutnine je bilo okoli 50 komadov in se je prodajala: ikokoši po 20 do 90 din., race po 50 do 90 din., gosi po 80 do 100 din., purani po 60 do 120 din. komad. Do~ mači zajci po 7.50 do 40 din. 'komad. — Krompir, sadje, zelenjava in druga živila: Kmetje so pripeljali 80 vozov in so prodajali krompir še vedno po 10 din. mernik (7% kg), čebulo po 2 do 5 diin. venec, zelje po 1 do 3 din. glava, solata po 25 para do 1.25 din. komad, luščeni fižol po 3 do 4 din. liter, kislo zelje po 4 din., kisla repa po 2 dinv Tnaslo po 45 din., kuhano po 54 din. 1 kg, mleko po 3 din., bučno olje po.33 do 34 din. liter, jaibolka po 1.25 do 4 din., hru§ke po 3 do 10 din., grozdje po 8 do 15 din., breskve po 6 do 10 din, 1 kg, kostanj po 2 do 2.50 din., pečeni po 6 din. liter. — Lončene robe je bilo tudi to pot malo po 50 para do 300 din. komad. Lesene robe je bilo frudi mani kot pretečeni teden. Prodajala se je po 2.50 do 100 din., plettene košare pa po 15 do 30 din. komad. — Koruzna slama je bida dražja in sicer vreča po 21.50 do 25 din. — V sredo, dne 22. t. m. in v sobato, dne 25 t m., se je pripeljalo vsakokrat samo po en voz sena, katero se je prodajalo po 75 din. za 100 kg. Živinski sejem v Mariboru dne 28. oktobra 1924. — Kmetje so prignali 13 konj, 4 bike, 71 volov, 312 krat in 11 lelic, skupaj tedaj 411 komadoT. Cene so bile za 1 kg žive teže: dtbelim volom 12.25 do 13.50 D, poldebelim volom 11.50 do 12.25, plemcnskim folom 10.23 do 11.25. hitom aa klanj« 8.75" do 13.73, klaTnim kravam debalim 11.25 do 12.50, plem«nskim kravam 10 do 11, kra>-am za klobasarje 6.50 do 8, molznim kTavam 8 do 11.28, brejim kravam 8 do 11.25, mladi živini 12.25 do 13.50. — Cene mesu: volovskemu mesu I. 25 do 27, II. 22 do 24, bi'kovemu ali kravjemu 20 do 21.50, telečjemu I. 27 d» 30, II. 21 do 25, svinjskemu 25 do 35 dinarjeT za 1 kg. —Sejem je bil dobro obiskan, pa tudi prodalo se je pre•rj živine, ker so cene od preteklega tedna precej padle. Ob tej priliki pa navajamo sledeče: Večlcrat se je žc opazilo, da nekateri kmetje privezavajo živino k železni ograji na tako kralko vrv, da se živinče z glavo ganiti ne more in tako inara ostati po celo uro, rčasib še cele ¦več, po dve in tri ure. Kaj bi kmet, rekel če bi se njega tako privezalo in ga pustilo sanio eno «ro t takem stanju. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjsiki «ejero drr_ 24. t iru se je pripeljalo 481 svinj m 2 ikozi. Cene to bile Bledeče: Mladi prašJči 5—6 tednor srtari komad 75 do 137 din., 7—9 tednor Stari 200 do 250 din., 3 do 4 mesece stari 300 do 450 din., 5 db 7 mesecer staurl 700 do 750 din., 8 do 10 mesecev stari 875 do 1050 din., 1 leto stari 1500 do 1900 din., 1 Ikg žive lež« 15 do 20 din., 1 kg nvrtve teiže 22.50 do 27.50 dSn., 1 koae 175 db 225 din. jPtoročilo _ zagTebškega tedenskega sejma. Zadnji teJ denski sejem r Zagrebu je foil zelo dobio obiskan. Tržiščsi je bilo natrpano z govedo, 'konji, Benom in raznimi poljan (kimi pridelki. Domačih volcrv je Ibilo sicer primeroma nvatlo prignanih, pač pa zelo veliko kraT in telic. Goveja ži> vima se je kupovala za Italijo. Cene volom so bile eledeče: I razred 13.50 do 14.50 din., II 12.50 do 13 din. (minulo sredo 12.50 do 14 din.)7 III 11 do 12 din. (minulo sredd 10 do 11 din.), telice I 13 do 13.50 din. (minulo sredo 12 do 13.50 din.), II 11.50 do 12.50 (11.50 do 12 din.),' junci I 13.50 do 14.50 din. (14 do 15 din.), H 12 do 13 din. (13.50 do 14 din.), krave I 12 do 13 din. (12 do 13 din.), n 10 do 11.50 din. (11 do 11.50 din.), ffl 8 do 9" din. (7.50 do 8.50 din.), biki 11 do 13 dim, za 1 kg žive teže. Bosansko živino so kupovali le malo za domačo potrebo, največ pa za Gradec in Dunaj. PlačevaJi so bosanr ske vole po 13 do 14 din. (zadnjo sredo po 14 do 15 din.^ bosanske vole II. rrste 10 do 11 din., EI po 8 do 9 din. Boljše bosanske krave so bile po 9 do 10 din.r slabš« po 6 do 7 din., telice po 7 do 11 din. za 1 kg žive tež«i Domačih telet je bilo zelo veliko prignanib, a za izvoa se to-krat to blago ni kupovalo. Cene so bile 17.50 do 20 din. (zadnji tedetn po 18 do 21.50 din.). Na sejmu so bile tudi sremske svinje, a cene svinjam so padle. Domačii svinj je bilo sicer veliko, a pitanih pa prav nič. Odojkov se je pokupilo v razne svnhe zelo veliko za Bostio. Prasce do enega leta so plačevali po 17 do 23 diin., prasce nad f letom po 17 do 20 din., navadne ne debele svinje po 17 do 20 din., Siremske svinje po 23 do 24 diru 1 kg žive te»-' že. Svinjske cene so napram prejšnjemu fednu padle ra 1 dinar pri kg. Zelo mnogo je bilo na sejmu konj. Kuprf so kupovali mlade konje za Slovenijo in Italijo. Mladl kcnji so se plačevali po 5 do 9000 dim. koinad. Konji za klanje so se gibali v ceni med 3 in 5 din. 1 kg ižive težej j Sena so pripeljali seljafci mnogo, a le malo se je povpra^ ševalo po njem. PrvovTstno seno so plačevali po 100 doj 113 din. (zadnjo sredo po 100 do 137 dJn.), II po 88 da 100 din. (zadnjo sredo po 75 do 100 din..), prešano po 120 do 140 din. (zadnjo sredo po 100 do 125 din.), de* telja in otava sta bili po 125 do 150 din., slama po 10Q do 125 din. 1 metersfki stot. Za relik voz bukovih in gab-j rovih že kalanih drv so zahtevali 400 do 450 din., zi maH toz 120 do 175 din. Dimajski živinski sejem (dne 23. ofctobra 1524). Go> v«»da: Dogon 755 glav. Voli rseh kakovosti za 500 aK oenejši pri kilogramu žive teže, kakor t pondeljek. Biki, (krave1 in slalba živina nespremenjenL NotiTajo za kilogram žive teže v tisačih aK: voli 13 do 20, biiki 14 d» 17.50, krave 13.70 do 17, bivoli 13, slaba živina 6 do 12.50. Svinje: Dogon 2479 glar. Cene so oslabele: d&belim svinjam za 500 do 1000 aK, nvesnim za 1500 d« 2000 aK pri % žive teže. Čebelarski shodi. Čebelarska pod^ružnica Brwg-i?it7iij priredi poučni shod s predavanjem dne 9. novenvbra t 1. ob dveh pcpoldne t šoli. — Cebelairska podTužnica Sv. Lovrenc t Slov. gor. priredi ičebelarsiki shod, občni zbor irv predavaTije dne 16. novemibra ob osimih zjutraj t šolL — Sredstva za potovalni pouk so dainidanes jako piola,  zato bodo čebelarski sbodi precej rediki; vsled tega je nujno priporočati, da se čebelarji za pouone shode zaiviinajo in se jih v obilnem šiteviki udeležujejo. Posebna hvala gre velikemu žuupanistvu mariborske oblasti, oddelr fcu m kmetijstvo, da posveča vrlo zanimanje za čebelars*vo ter v ta namen po možnoisti ipoklanja od časa do časc razpoložljiva sredstva. ŽITNI TRG. V žitni trgovini je položaj -viedno nefepremenjen. Trguje se t večini z umetno postiš&no ikoruzo, kt se izvaža v Avstrijo in na Čehoslovaš'ko. Živaihmo je tudi povpraševamje po belem fižolu, katerega kupuje y glavnem Italija, pofem pa tudi Francija in severne države: Nemčija, Damska, NorveSka in Švedska. — Na irnoeemiskih žitnih tirgiih je položaj po večini nepovoljen. V Kanadi so mlatili v slabem vreimenu (miatev se vrši tam im prostem ma polju) ter je radi tetga novo ži+o vlažno teT nesposcnbno za promet. V Zdlriiženih državah Severne Arnerike se je žito znatno podražilo. Vendar je femu vzrok najbrž manev«t derrvokraitgke stranke. V Združenih dtržavah Severne Amerike se bodo namreč vršile volttve državnega predsedniika. Da pridobi poljedelce na svojo •stran, je demokratsika stranka, v karteri »e mahajajo Tivogočni velekapitalisti, jjorzročila driganje žitnih cen. — V ArgeiVtiniji ee J_ove setve razvijajo izredno ddbro. — V Avstraliji |e že•ev 'koničana ter je izpadla zadovoljvo. Pri nas vpliva na žitne cene nepresitano skaikanje ddnarjeve vredmosiii na inorzemSkih borzah. — Za p š e n i co vlada malo zamirnanje; v BaSki se pirodaja po 365 do 375 drn., dočim je v Sremu za 10 ditn. oenejša. — Največ •e proda k o r u z e. kvozemjstvo kupuje novo, umetno po~ aušeno kotiuzo, ki se prodaja po 240 do 250 din. Koruzi v iklasju je ceina netaj padla, prodaja se sedaj po 110 do 115 din. Zaloge Stare koruze so neiznatne, prodaja se sedaj po 270 do 275 din. — Moltase kvaža v neznatni meri; za izvoz pridiejo v poštev samo bele vrste, dooim se krušna moika pradaja saimo vojaštvu in drugian domačim konzurrveintom. Belim vrstam je cena precej posikočila. Niularica se prodaja po 560 do 590 din. — F i ž o 1 se kupuje za izvoz. V poštev pridejo samo bele vnste, ker se pisani ne izvaža. Postavljen na mejo in zacarkvjen se pro daja po 530 do 550 din., r\a tovorinj pasiaji nvu je cena 450 do 460 din. Pisani fižol se prodaja po 300 do 320 dinarjev. Na Dunaiu se prodaja juigoslovainska pšenica po 4500 do 4600, madžarsika po 4700 do 4800, domača pa po 4250 do 4350 avstrijsikih kron za 1 lcg. V Sloveniji se prodaija domaoa pšenica po 385 din., baoka par. LfuJbljana 435, koruza baflka par. LJubljana 335 oves bački par. Ljubljana 325, laneno seme par. Ljubljana 680, pšenilčna moka bačika št. 0 bas. fko Ljubljana 620, pšenična moka domača št. 0 bas. fOco Ljubljana 605, krompir beli fko Jeseniee 120. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan očišoen b'on fko Positojna trans. 590, fižol, ribničan orig. flko Ljubljana 475, fižol prepeliear očiščen b-n fko Postojna trans 575, fižol pnepeličar, orig. fko LjiibIjana 470, fižol mandoloin orig. fko Ljubljana 350, fižol rujavi orig. flko Ljubljana 400 din. za 100 kg. Hmelj. XXIX. poročilo Hmeljarskega društva. Žartec, CSR, 23. X. 1924. Fri mirnem pTometu je povpraševainje stanovitno pri popolnoma nespremenjenih cenah. Dnevivo se proda 100 do 200 cervtov isrednje kvalitete po 2600 do 2800 čK za 50 kg. Visa zaloga tukajšnjega hmelja znaša še lcalkih 25.000stotov in sicer 15.000 stotov v rokah prodiueentov im 10.000 stotov v rokah kupcev. Koneono razpoloženje in cene zelo čvrste, zadnje sJtabiiizirane in popolnoma cnespTeTneinjeine. (»Saazer Hopfemund Braiuer-Zeitang.« — Niirnberg, 25. X. 1924. Prodanih 80 bal, malo veselja do ikupčije, cene tlačene. Legiš. Zagrebški lesni trg. (Poročilo od 20. oktobra 1924). Kljub dvignenju in porasti dinarja je vendar lesna trgovina po Hrvatskem in v Slavoniji precej ovrsta in.dobra. Hrastov rezan les je zelo iskan. Po hrastovem lesnem blagu povprašuje tudi Nemčija. Velike količine desk in stavbenega lesa kupuje Franciia za pozidavo v svetovtni vojni poiušenih ter razdejanili stavb. l/. Hrvatske se izvažajo pred vsem hrastove doge za sode. Akoravno skušata Avstnja ler Rumunija na lesnem trgu precej konkurirati in to pred vsem z ozirom na , - - -, T .... -, . . ,., lesne potrebe v Italiji, vendar le lzvazamo zelo veliko lesa iz naše države v Italijo. Cene lesu so v Italiji zad- nji čas nekoliko poskočile in to radi tega, ker se drži dinar že dolga časa na prav znatai višini. Francoska industrija za izdelovanje pohištva porabi zelo velikood drugod uvoženega lesa. V Franciji je pozidava poru- šenih postopij tako napredovala, da se bo krnalu znižal uvoz lesa na Francosko. Od 23 tisoč razdejanih raznih objektov je zopet na nofvo pozidanih ter popravljenih 20 tisoč Od 200 porašemh premogovnikov je prometu lzrocemh 145, od 740 tisoc razdejanih stanovanjskih stavb je 600 tisoč zopet popravljenih ter na novo po- zidanih. Povpraševanje po našem lesu za kurjavo je zelo veliko. Trenutae lesne cene od postaje na Hrvat- skem ali v Slavoniji so sledeče: Prvovrstni hrastov les v hl-odih je po 1500—2000 D, druigovrstni po 900—1100 dinarjev; hrastov les za funiranje po 3000-4000 D; ne-- obžajmane hrastove deske po 3000—3800 D, posebno izbrane po 5300—5800 D. Hrastov les za sodarje po vedru 100—120 D. Hrastovi železiniški pragi komad po 50—80 dinarjev. Bukov les v hlodih 300—400 D. Rezan bukov les po 1300—1600 D 1 kubični nieter. Jesenove neobžaj-. mane deske so po 1500—1700 D. Bukov les za kurjavo 10.000 kg 2600—2900 D. Virednost denarja. Ameriški dolar stane 67—68 D, francoski frank 3.60 D, čehoslovaška krona 2.05 D, italijanska lira 2.98 do 3 D, 100 avstrijskih kron 9 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.50—7.60 centimov. Kdor bo zidal, pozorl Kdor hoče zidati poslopje, katerokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstot, na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega naiina zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja »o zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zimi topla, n»j piše po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: Dragotin K o r 0 š e q , stavbeno podjetje, Rečica ob Paki. (Z* stroške priložiti 2 D.)