t, letni tečžj. 5 št. Zmožna Gospa Vogrska. POBOŽEN MESEČEN LIST. Vrejuje ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črenslovcih NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA (bi) : Marija v samoti . Jožef: Sveti Jožef . . Marija, kralica src. . . 119 132 134 Naroden : Podobe iz živlenja vogrskih slovencov . .136 Cena lista je za domače dve koroni; za amerikance pa tri. K listi dobijo tak domači, kak i amerikanci kalen dar. Ali potrebno je list naprejdolplačati. Ki nemore naed nok vse dolplatiti, naj da vsako pol leta 1 korono, ali konči 50 filerov vsaki frtao naprej. Penezi i pisma za list naj se pošilajo na sledeči naslov: Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Črenslovcih. Cserfold, Zalamegye. Za naročnike i širitele lista se vsaki mesec služi edna sveta meša. Čisti dohodki lista se Vrnejo na zidanje ednoga samostana v Krajini Slovenskoj naVogrskom. Klekl Jožef: Tretji Red Sv. Frančiška Sveta Monika ........ (šj.) : Jaz dalem tak, kak oča . . . (sj.): Boža kastiga....... S. I. r Naš Bog ešče žive .... (sj.): Pot v pekeo....... . 137 . 139 . 143 . 145 . 145 . 147 Drobiž, glasi, list za deco. 1913. M&J. NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA, ZMOZNA GOSPA VOGRSKA — POBOŽEN MESEČEN LIST. VREJUJE GA: KLEKL JOŽEF plebanoš na pokoji v Orenslovcih. Oserfold, (Zalamegye). Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti. Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovenom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3. Maria v samoti. Kak naj lubimo mi samoto. BI. D. Marija prihajajoča domo z viizemski svetkov je dale živela svoj tihi samoten žitek v Nazareti kakti skrita od glasnoga, larme punoga sveta. Či bi se konči včasi pokazala, či bi nigda-nigda vo šla na svet, bi že z tem v nogo dobroga včinila, zna biti bi vnoge duše pridobila Jezusi. Samo ka njena jedina skrb i miseo je bila Jezusa naslediivati. To je držala za diko, či de njemi spodobna, koga prorocje za „skritoga Boga" zovejo (Isai 45, 15.), ki je sam vekši tao svojega živlenja skrivno šteo preživeti na zemli. Zato je Marija tudi skrito, vu samoti živela Jezus je zato prišeo, naj bi nam peldo dao, ka bi se ogibali gizde i nje svetske dike ino bi se za pravo ponižnost skrbeli. Pa njegovo skrivno živlenje nas na to vči že dosta prle, kak je on z rečjov to včiti začno. Pa to njegovo včenje je naslediivala Marija. Nebeški oča je tak šteo, naj skrivno žive Jezuš z Marijov pa za to sta njidva v samoti radiva bila z sv. Jožefom či li ka bi te čas Jezuš vu sveti lehko z jezerami čiidami sebi vučenike spravlao. Pa z tem nas opomina njidva živlenje, ka Bog od večine lustva ne žele velka čiidovitna dela, nego je njemi tak povoli, či skrito od sveta velkoga se vu naši mali poslaj trudimo z takšimi opravi-lami, vu šterih svet nikaj posebnoga ne vidi. Pokazati je šteo Bog tiidi to z skritim živlenjom Jezusovim i Marijinim, ka svetost ne stoji vu tom, ka što velka i čiidovitna dela opravla, nego vu tom, ka tam, kde je njegovo mesto, dužnosti svoje od dneva do dneva redno zvrši. Posebno pa to kaže nam skrivno živlenje Jezuša i Marije, ka Bog zameri človeki, či se tere za službe, i čast pred ludmi ino z velkov navdušenostjov opravla svoja opravila pred svetom, vu skrivnosti je pa nemaren, ar samo sebi išče čast i diko pred liidmi. To je zrok skritoga živlenja Jezušovoga i Marijinoga. Ki prav nasleduje Marijo, on rad žive skrivno živlenje samote; njemi je ne skrb, jeli svet kaj zna od njega. Svet mine i vsa z njim, štera so vu njem. Glej, duša moja Marijo vu njenoj tihoj hižici v Nazareti. Jezus je njeni bio, mela je liibezen njegovo pa liibila je tiidi ona njega pa ka driigo trbe človeki na zemli k njegovoini blaženstvi? Eden mali kotiček nindri na sveti, kde bi z čista nepoznano lehko živo pa ne bi meo driigo, kak podobo križanoga Jezusa — to bi ti moglo liibeznivše biti od i kraleske palače. V takšem miri bi naišeo skuze prave pokore, vu šterih bi se skopala diiša tvoja. Tii bi se bole zjedino z Jezusom ino bi volo na sladkosti nebeskoga veselja obračao. Ki skrito, posamezno-tiho živlenje za žalostno drži, on je ešče nikd&r ne skušao sladkosti takšega žitka. Či samo ednok skušaš to, boš vido, ka so veselja etoga sveta sama praznost ino ešče bole so prazne duše onih, ki za takšim svetskim ves&jom bežijo. Zna se zgoditi, ka se sveta sinovje norčujejo nad samoto liibečim živlenjom, ar se njim nerazumlivo vidi, ka ti ne bi marao za razveseljavanja toga sveta ; da si pa z takšega norčiivanja pobožna diiša hasek napravi, ar se z tem privadi tem bole k Jezuši se pridružiti, pri kom vu vsakšoj skiišnj&vi tolažbo ino veselje naide. Malo liidih ma srčni mir, malo jih je, ki bi znotrašnji, diiše ven žitek živeli, ar jih je malo, ki se radi ognejo kriča sveta za to, ka bi tem več mogli sami biti z Je-zušom. Sojo, ki so duševen žitek obliibili pa se ne pozna na njih jako prava pobožnost zato, ar njim je pamet vsikdar raztrešena, se radi obračajo med liidmi ino po reci poberejo svoja mišlenja vu tihoti vkiip. Diiševen žitek takših liidih so samo prazne reči, ar človek dosta leže guči od pobožnosti, kak dela djanja prave pobožnosti. V raztrošenoj duši ne ostane dugo milošča Duha svetoga pa vu takšoj tiidi ne, štera zvun očih Jezušovih tiidi liidih oči šče na sčbe potegnoti. Prosi Jezusa, naj ti presveti pamet, kak je pres-veto svecom svojim, šteri so zarazmili, kak blaženo delo je „Z Kristusom skrito živeti vu Bogi." (Koloss. 3, 3.) (bi.} aiHnmHMHiiiiiiiiuiiimmiiiMHMM^^MMHHMHamHHniuiii« Sveti Jožef je meo i zvršavao vse dužnosti i pravice očmske do Jezusa. 1. Sveti Jožef je meo očinsko oblast, on je bio glava svete družine. To nam posvedočijo sv. evangelija reči: „imenilj njegovo ime Jezuš." (Mat. I. 21.) Iz teh rečih vidimo, ka sam Bog da zapoved sv. Jožefi, naj božega Sinu za Jezuša imenuje i tak sam Bog da očinsko oblast njemi nad božim Sinom. Da ime na-ložiti-pomeni oblast i vl&do-piše sv. Janoš damascenski. Nadale svedoči nam sv. pismo, ka je sv. Jožef dobo zapoved, naj v Egipt beži z sv. rodovinov, i znova njemi se naznani, gda more sv. familijo nazaj spraviti v Izraelsko zemlo. „ Vstani, vzemi dete i njegovo mater i beži v Egipt, i bodi tam, dokeč ti ne povem, da Herod bo dete isJcao, da bi je pogubo." (Mat. II. 13.) Te reči nam naznanjajo, ka je sv. Jožef prvi v familiji. On more vzeti dete i mater njegovo, zato, ka je njemi dana očinska oblast i ravnanje cele družine. I, gda je vremen prišlo, naj nazaj ide, pa on dobi od Boga zapoved, kak ravniteo i zapovednik sv. družine, naj jo nazaj spravi s temi rečmi: „ Vstani i vzemi dete i mater njegovo i pojdi na izraelsko zemlo." (Mat. II. 20.) Gledajte, pa on more »vzeti dete i mater njegovo." Sam Bog njemi to veli, zato, ka njemi je sam Bog dao oblast nad svojim svetim božim Sinom Jezusom Krištušom i njegovov prečistov materjov, Devicov Marijov. I reči sv. pisma „Jima je bio pokoren" (Luk. II. 51.) morebit kaj drugo pomenijo ? Do treseti let je bio Jezuš sv. Jožefi, kak oči svojemi pokoren, za očo ga je zvao, kak očo ga je bogao, čeravno njemi je teloven oča ne bio. I če je Jezus njega za očo zvao, mi ga ne bi smeli? Jako se veseli on tomi imeni „Oča moj." 2. Sveti Jožef je bio tiidi čuvar i oskrbnik Jezusov. On je pazo na njegovo dušo i telo, on se je skrbo za njegovo hrano in obleko, on je pazo na njegovo zdravje i imanje. Da je od Boga dobo očinsko oblast nad njim, je to poleg dušne vesti tiidi, kak „pravičen mož", koga sam Bog tak imenuje, verno spunjavao. On se je zaistino kak sv. Bernard piše „prizadevao čuvati ženo i njeno bože dete ž najvekšov liibeznostjov i to den od dneva; on je pripravlao obema z svojim delom za živež i obleko potrebna; po kraleskoj nevoščenosti nastalo smrtno nevarnost je odvrno, gda je v varno mesto pobegno; v potnih potrebčinaj i v tužnosti pregnanstva je stalen sprevodnik bio tak Devici, kak Jezuši i tudi pomočnik i tolažnik." (Hom. 3. Missus.) 3. Sveti Jožef je pa meo tudi poistini pravo očinsko srce do Jezuša. Vsi očevje ne liibijo tak goreče svoje dece, kak je liibo sv. Jožef Jezuša. To je samovobsebi razum-livo. Bog ga je zvolo za to čast, on njemi je dao zato tiidi potrebne milošče. I td svčti mož, je ztemi miloščani sodelao, ne je zapravlao,. zato je pa od Boga v njega vlejana očinska lubezen rastla močno v njem, dokeč ga je ne preselila z te suzne doline smrt v to večno domovino. Marijine reči, štere je v cerkvi najdenomi Jezušeki pravila „ Oča tvoj i jaz sva Mostna iskala tebe" (Luk. II. 48.) lepo odkrijejo njegovo očinsko srce do Jezuša. Oča tvoj je žalosten bio za tčbe, pravi Marija. Zakaj je bio žalosten? Zato ka ga je rad meo. Bi ga iskao, če ga ne bi rad j,- ■ '. meo ? Ne! Bi jokao za njega, če ga ne bi liibo ? Ne! Gle-dajte njegovo očinsko srce do Jezuša! I če ga je te na-telko rad meo, zdaj ga ne bi? I če ga je te iskao jočičr zdaj ga nebi? Gotovo. Zato pa duše, idite k njemi i prosite ga z viipanjom naj vam pomaga po smrtnom grehi zgublenoga Jezuša iskati i gornajti. Jožef. OlIlillllllHllIlIllIllIllIlIlIllIllllliaaaBaHHHHHHMHHiBiHHHHBBHIIBiailllllllllllllllilllllllliillimniU. Marija, kralica src. ralica našega srca naj bo Blažena Devica Marija, presveta mati Jezusova. Njej darujmo vse kaj naše srce dobroga more roditi. More pa troje. 1. Vsako dobro delo ma vsebi prosilno moč, to je po vsakoj molitvi, po vsakom tom naj prostejšem deli, če je zvrsiš Bogi za čast — na priliko denem, če zato jem naj morem tak svoje dužnosti, štere mi Bog nalaga, verno spuniti — zaslužim miloščo, če sam ne v smrtnom grehi, gda prosim. 2. ob drugim zaslužim po vsakom dobrom deli, če' sam ne v smrtnom grehi odpiiščenje časni kaznih, to je tistih kaštig, štere bi mogo na tom sveti, ali pa v pur-gatoriumi, v vicah prestati za že odpuščene svoje grehe. To je zadostilna moč vsakoga dobroga dela. 3. I ob tretjim po vsakom dobrom deli, če sam ne v smrtnom grehi, dobim vsikdar vekšo liibezen na dušo do Boga, to je vsigdar mi lepša bo diiša na tom sveti v nebi se mi pa v ravno toj meri, kak lubezen, povekšava i olepšava nebeška plača, štero bom na veke vživao, če do smrti stanoviten ostanen v dobrom to je, če ne merjeni v smrtnom grehi. To je zaslužna moč vsakoga dobroga dela. Da samo v ednom smrtnom grehi vmreti, je zadosta veliki zrok, ka nigdar ne bom Božega lica vido i na veke škripao v pekli z zobmi od strašno pekočega ognja. Mariji dati vse, kaj naše srce rodi, pomeni teliko, kak ves troji sad svojih dobrih del njej zročiti, naj vse njeno bo, ona naj deli razno, kaj žnjimi zprosim, ona naj kaštige dolbriše, štere si žnjimi dolslužim, in ona naj ma na skrbi vrednosti, kinče moje duše, to je liibezen diiševno i njeno nebeško plačo. Ta zročitev je preveč velike vrednosti i najvarnejša pot ostati v milošči posvečiijočoj, to je brez smrtnih grehov, naj se samo dobro opravi i do smrti zvršava. Te mesec Marijin opravimo vsaki den z temi kratkimi rečmi to svojo daritev : „Devica Marija, moja dobra mati, po svetom Jožefi svojem dobrom oči, tebi darujem sebe i vse svoje na službo i pomirenje Jezušovoga Srca v oltar skom Svestvi". Podobe iz žirlenja vogrskih. slovencov. Gejta botra nesejo novoJcrščenca domo. e ovadim fare, nego istina je, da se je zgodilo. Zima je bila. Sneg je do kolena bio. Botra i baba ste mogli »podvezanive* v črevlaj dete h krsti nesti. Po krsti sta se pa spravile k »Erjavomi" i sta tam na zdravje novorojenčki kupicam pa pintom dna gledale. Kelikim sta to napravile, nam je ne potrebno znati; zadosta odkrije sledeči dogodek, ka malim ne. Premetavale ste se domo. Teri je ne bilo, snežilo je pa čiduže bole, kak »mačeče glavč", takši je šo. I v tom stani ne čiido, če sta brez deteta prišle domo. Gda stasev hižo primlatile i po lepom pozdravi dete krščeno oči i materi ščeta prek dati, prestrašineve o varata, ka deteta ne ga. Zdaj pa te brž nazaj v sneg je iskat. K sreči ste ga ne daleč zgubile, i ne je na obraz spad-nolo. V veliki robec zamotanomi je toplo bilo i je spalo ešče te, gda je spadnolo. Samo, gda njemi je mrzel sneg začao v obraz kapati, te se je prebudilo i začelo jokati. Zaten glasom idoči ste je najšle ešče živo. Za »snežnjeka" so ga sledkar po celoj vesi zvali. Jžko pošteni i bogabo-ječi mož je postao ž njega ; rneo je petero dece i pri ni ednom ne dopusto botrini i babi v kremo iti ne pred krstom i ne po krsti. »Mene bi krčma komaj dva dni staroga v grob spravila" je vseli naračao. I zgled njegov se je pri vseh poštenih botrah obdržao. Naša Geta ga tudi držijo. Za ves svet ne bi šli v krčmo z detetom. Zakaj ? »Na sem pa zajtrk mela doma, obed me pa ešče čaka, kaj bom tam ?" so navadno pravili. »V božoj hiži smo prvo bili, naj dete nedužnost obdrži, zdaj bi je pa včasi v nevarno mesto nesli, gde se največ nedužnosti pogubi ?" Pa če je oštarjaš ravno ne bio židov, ali dru-governik, to je njim vse edno bilo. »Zrok je eden" so pravili. »Naj mene židov pogubi, ali luteran, ali papinec — nikaj se ne loči, če sem pogiiblena." „Z detetom li domo i dajmo je prek starisom, naj se veselijo njemi, koga cela neba veselo ogledava zdaj v milošči posveča jočoj" — je bila njihova navadna reč. I držali so jo tiidi trdni. Poštena, pobožna botra so bili, ne so krčmenoga praga pometali po svetom krsti, nego dali so novorojenčka oči i materi do rok rekoč: „Odnesla sem ga v grehaj, prinesla sem ga v milošči, čuvajta ga dragi oča i draga mati moja liiblčna botrina naj vsigd&r Jezušov ost&ne. Jaz bom vam ga poleg svoje botrinske dužnosti pomagala na dobroj poti obdržai." Naroden. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiim Tretji Red Svetoga Frančiška. Deviški tretjired. ragi tretjerednik, ki te Bog zove, naj v sam-skom stani z popolnov čistočov, ali z devišt-vom njemi služiš, si obtretjim dužen veselo trpeti za Jezusa, kak sta Devica Marija i sv. Jožef, naj njegovo v oltarskom svestvi razžaljeno Srce potolažiš. Dober Bog nam je že v paradiži, ali v zemelskom raji naložo, ka moremo za svoje grehe trpeti. „Z znojom svojega lica jej kruh, doklej se ne povrneš v zemlo, iz štere sam te vzeo", (Gen. III. 19.) se glasijo njegove reči. Gospod Jezuš Kristuš pa zapovedava „Če pokore ne bodete delali, vsi bodete pogubleni" (Luk. XIII. 3.). On pravi na dale „ V svojo/ potrplivosti si bote ohranili svoje diiše" (Luk. XXI. 19.). To je, ki si šče dušo obdržati i ne po-gubiti, on more potrpeti. Za toga zroko volo veli On vsa-komi »Če hoče šlo za menov priti, naj zataji sam sebe i naj vzeme svoj križ i naj hodi za menov" (Mat. XVI. 24). Jezus je pa zdaj v nebi, na zemli pa v oltarskom svestvi, ki šče zato k njemi priti, more za njim križ nositi, more trpeti zavolo njega. Draga deviška tretjeredniška duša, če to za vsa-koga vala, ki šče zveličani biti, da more trpeti mirovno v čelom svojem živlenji, kako ne bi tebi to naloženo bilo, ki si si zvolila samo i jedino za Jezuša toga trpečega živeti? „Ljubezen je potrpežliva, vse potrpi" piše sv. Pavel (I. Kor. 13. 4. 7). Trpeti i vse . potrpeti moreš, ki Jezuša liibiš. Driigi si zvolijo bogastvo, ženo, moža, svet edno, drugo reč, včasi dobro, največkrat pa slabo i grešno za svoje, da jo bodo liibili, ti dušica si si pa zvolila dragoga Jezuša, da ga boš liibila. Kak zato bogateč zatrpi vnogo mraza, vročine, naj si lubleno bogastvo reši, ali povekša, tak moreš ti za svojega liiboga Jezusa vročino, mraz i vse drugo potrpeti, naj njega pri sebi obdržiš, njegovo diko povekšaš. D Marija i sv. Jošef bežita ž njim v Epipt, naj ga rešita. Tvoj zgled sta njidva. Beži ž njim, ti tiidi —to ti je dužnost — gda ga moriti ščejo. Beži, gda čiiješ nespodobne guče ali samo senco greha. Roke si na srce deni i pravi: Jezuš tč prebiva, vzeti mi ga ščejo — ali ne — ne dam ga, ne razžalira ga ni piknjice ne ! V čelom živlenji sta bila Dev. Marija i sv. Jožef za volo njega v siromaštvi, v zavrženosti, na špoti, v preganjanji, v nevarnosti. I sta ga povrgla ? Ne. Do smrti svoje sta trpela za njegovo čast. Tak moreš ti dušica tiidi. To je deo tvoj. Ki si je Ježusa zvolo za svojega, on je dobo D^v. Marije i sv. Jožefa del, on v čelom živlenji dosta more trpeti za njega, za Zaročnika svoje diiše, „da ne ve Jezuša dobiti, ki ne ve za njega trpeti" pravi sv Jožef Kalasancij. Jezus potrebuje naše trplenje. Brez trplenja ne ga čiste ltibezni do njega, ne ga zato tiidi popolne posluh- aitve naših molitev. Grešniki, mirajoci, duše v .vicah pa samo tak dobijo pomoč, če mi prosimo za nje i Bog posliihne naše prošnje. Zato pa trpimo veselo, naj za volo te čiste naše lubezpi Jezus popolnoma posliihne naše prošnje i reši dosta duš po njih. Veselo tapeti, naj Jezus duše dobi po tom trplenji, to bodi naša misel i žela i djanje. Jezus naj diiše dobi! Kak ? Duhovniki naj bodo vsigdar vekši v liibezni do njega. Duhovniki njemi naj vsigdar več duš _ spravijo, štere ali v purgatoriumi trpijo, ali se z smrtjov voj-siikjejo ali v smrtne grehe zakopane ne sveti živejo ! Za to trpimo. To bodi naš namen. Mariji dajmo po sv. Jožefi vte namen svojo čistočo, svojo popolno zadovol-nost i veselo trplenje —! za svoj dar pa ne želimo driigo, kak vsigdar vekso liibezen do Jezušovoga Srca v oltar-skom sveslvi, po šteroj bomo vredni po smrti zraven gor v nebo priti. V te namen živimo i dopunili smo edno pravo, lehko pravim to najsvetejše živlenje. O daj nam sv Driižina stanovitnost v njem. Klekl Jožef. ,lltllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllIllllllllilllUllllllllllllHIIM1lllfllilfllIlllllllfllllIIIItliniU«ltUIHMiniIlllIIiHHIIItl[ff Sveta Monika. Čudovitne i skrivne so bože poti. Što bi je mogao li samo nikelko prerazmeti? Bog večkrat celo driigo šker vzeme v roke naj grešnika ksebi pridobi, kak bi što mislo. Niha ga eden čas po svojoj voli hoditi, naj spozna, da brez Boga ne blaženstva, ne mirovčine v srci; dopusti njega v greh spadnoti, naj previdi sovjo slabost, svojo ničest, da sam od sebe nikaj vrednoga ne more činiti, samo greh, to more, ali greh ta nihati brez bože pomoči tiidi nemore. Včžsi celo po drugi potah vodi človeka, pa ga li k svojemi cili pripela. Od keliki svecov znamo, da so velki grešniki bili prvle, kak je nje boža milošča pre- svetila. I da je Bog nje z greha k sebi gorzdigno, te so tein bole vreli bili vu lUbeznosti. To znamo tiidi od sv. Augustina, sind sv. Monike, ki je tiidi veliki grešnik bio, pa zdaj ga li kak n&jvekšega sv6ea časti sv. maticerkev po čelom sveti. Živlenje teh dve duši, kakti sv. Monike i sv. Augustina vam sče naš marijin list malo na tenše naprejdati. Takše živlenje n6 pisati, ali popevati bi mogao, istinsko pesmarsko delo je to. Dosta dobroga n&jdo v njem one tužne matere, štere tudi mdjo — Augustine. Peldo šččmo ob prvim njim pokazati, pčldo sv. Monike, naj se včijo od njč, kak morejo skrb nositi na svojo deco ; naj vidijo, kak morejo nje gojiti, kak morejo nje nazaj spraviti na dobro pot, z štere so dolzablodili ! Od starišov sv. Monike dosta neverno. Pisateli onoga časa nam prdvijo, da so bili krščeniki, dobri bog&boječi krščeniki, ki so na dobro gojitev svoje decč velko skrb meli vsigdar. Narodila se sv. Monika leta 332. ga, v Afriki Thagasta imeniivanom malom varaši. Narodjenje Monike teda sp&dne v one čase, šterih je že sv. maticerkev po dugom svojem preganjanji, ednok mir i slobodnost zač-nola vživati. 20 let je že minolo onomi, ka je Velki Kon-štantin pobio svojega neprijatela, poganskoga Maxencija, poleg Rim varaša. To se zgodilo leta 312-ga prišestno leto 313-ga je Konstantin vodao odredbo, poleg štere do krščeniki odsegamao sloboščino vživali svoje vere, slo-bodno cerkvi zidali i božo službo opravlali. Sam Kon-štantin z svojov materjov sv. Jelenov je tiidi krščenik postao i stem se zapre dugi čas preganjanja krščenikov i nova zorja poči na nebi sv. materecerkvi. Okoli 332-ga, gda se sv. Monika narodila, je sv. maticerkev več veliki, imenitni svecov dala svčti. Neimre ravno to leto se narodo sv. Oremuš, veliki svetec naše slovenske krajine, v Štrigovi. Sveti Gregor nazianski je te že 4 leta star bio, sveti Vazul 3, sveti Hilarius pa svčti Martin, naše Sombotelske ptlšpekije patron, nikeliko starešiva. t • • Kak vidimo krščanska vera poleg svojega velkoga preganjanja z šterov so rimski casarje njo z sveta šteli prepraviti, je j&ko lepo evela i dragi sad prinašala. Čudovitno, ka ona deca, štera Bog sebi naprej ode-bere, že v svojoj gingavoj mladosti so načišega oponašanja, kak druga deca. To vidimo ne samo pri sv. Moniki, nego (idi pri drugi svečah i sveticah. Monika, se preveč rada v cerkvi zdržavala ; komaj č&kala takši hip, gda nišče ne očih na njoj držao, te včasi je v cerkev potčgnola, tam v kot dolpokleknola i dugo oči svoje na tabernakuli držala. Zviin toga je j&ko liibila siromdke. Kak dete pri stoli kriih sranjuje, naj ma kaj sirmakom dati. Popotnike srčno grosprimle i njim noge operč. — Poleg teh jakosti so njo ešče bole kinčile: njčna velka ponižnost, dOševen mer, krotkost i prijaznost. Cifrastoga ne štela na sebe vzeti, vsigddr se ndjprosteše nosila. Komaj odraste malo Monika, starišje že začno računati, šteromi bi jo dali k moži, da je za njeno roko več jih segalo ; ka bi pa ne, da takše violice, kak je Monika, ne rastejo vu kakšem steč piingradi. Kak se zgodilo, kak ne, Moniko vu takši zdkon prisilijo, vu šterom je celi 17 let ne najšla blaženstva. Monika ne štela privoliti, samo po dugom naguč&vanji i poleg pokornosti i bogavnosti do svojih starišov je stopila v te z&kon. Ka je gnalo starisce, ali vrednost, bogastvo, ali kaj driigoga, da svojo pobožno hčdr k ednomi pogani — po imeni: Patriciji prisilijo v zakon, ito nemoremo znati. Gotovo so si tak premišldvali, kak zdaj delajo ništerni starišje z svojov decov, Patricij je pogan — vej ga Monika, preobrni ! Ndgle, hitre na-ture — da pa dobroga sera ! Lehkomišleno živlenje pela — da je pa že ne mladi, divji ogenj je že vgasno v njem ; zvuntoga z plemenite krvi, iz stare indašnje fami-3ie shdja, pošteni je, vrli, prijazno zna gučati — no ka pa drugo trbe k ednomi zakoni?! Vse i'e, samo tistoga ne, brez šteroga nega zakona, nega liibezni, brez ' lil-/ bežni zakon pa ne blažen stvo, nego celi pekeo. Ovo tak vežejo zakon, tak darujejo gor mlado deklino vnogin skuzam, štere so tem bole bolezne, ar skriv: noma morejo teči,i'i pdlevati njena lica. Da pa še mi navčimo, kak neprerazumlive so božje poti. Monika, či je štela ednoga sv. Augustina mati postati, to veliko diko i slavo si je mogla po vnogom britkom trplenji zaslužiti!' Premislimo si kakše je tam zakonsko živlenje, gde nega liibezni, gde je mož pogan, v šteroga srci nega liibezni do Boga, nega krščanski jakost, šteri svoje žene ne štima za tovarišico, nego za slijžbenico. Ka je moglo čutiti Moni-kino srce, da je to vse mogla vidi ti, tem bole, ar je ona bila pobožna krščenica, ja ešče več, bila je svetica. Ne si znala drugo začnoti, trpeti je mogla, na božjo volo se nihala s cela i čakala z močnim vtipanjom edno bolšo prihodnost. Boga je molila neprestanoma ža svojga pogan-skoga možš, naj ga On pripela na'pravo pot i na pravo svetlost. To je bio zdaj njčni cio : Preobrnoti moža i njega na krsčansko vero spraviti. Ali kak bo to šlo, da niti čuti nešče od toga, pa niti v guč nešče stopiti ž njov. Dobro je znala ona, da tu nagučavanje ne bo pomagalo; nega driige škeri zato, kak mučati i potrplivost vu vsem deli, stem ešče najdale pride. Stalno je znala ona, ka či de božjo pravico ne samo na lampah nosila, nego vu živlenji tiidi vršila, pride le ednok čas, da Patricij ne de mogao duže proti stati, liki se poda božoj pravici. Poznala je Monika dobro slabost i nestalnost svojga moža i na te mehki fundament'je začnola zidati. I kak mo vidili, se ne vkanila. Poznala'je njegove falinge, njegovo jalno nevernost proti sebi, ali ona to njemi nigdar ne naprej prinesla, ali na oči vrgla, kak šteč njoj žmetno bilo v srci. To bi samo oli bio na ogenj. Trpela je nema! Jokala te, gda mož zdomi odišeo. S svojov pokornostjov i prijaznostjov je njega vsigdar dolzoborožila. Večkrdt so ga tak čemerje obleteli, da gorskočo, proti njoj šo, ali od toga dale je zato nigdar ne stopo, njo nigdar ne vdaro, či gli ka pogan bio! Monika z ednim prijaznim lubezni-vim pogledom ga pali pomirila. Ta potrplivpst, ta prijaznost proti svojemi moži, vnoga zatajuvanja, štera je Patricij vsaki den meo priliko viditi pri Moniki, so naslednje ešče njegovo trdo pogansko diišo prehodila i omehčila na telko, da je pomali čutiti začao v srci, da zato on liibi svojo ženo. Lepa je gratala pred njim poleg svoji krščanski jakost. Začno je svojo ženo poštuvati, labiti —ja ešče več — čadivati. To je bila prva i' vsakojačko velka zmaga sv. Monike ober svojga moža ! Ali dober Bog, ki se ne spozabi iz svoji verni, je ešče več šteo dati Moniki. Naj njo poleg njene velke žalosti potolaži, naj Patricija bliže pripela k njenomi srci, naj ono hižo, v šteroj je telko mogla trpeti njoj za lubo i drago včini : je začnola čutiti ono blaženstvo, štero vsakša mati čuti i štero je za njo najvekša radost i vesčlje : čutila je, da je mati postala. V njeni mladostni letah, esče ne bila več stara kak 23 let, zandrugim so trije mali golobeki obimali njeni materinski šinjek ino s svojim smehom olehkotili nikeliko njene britke skuze. (Dale.) illiillllllll! Jaz delam tak, kak oča. ednom mesti v Sileziji je živo okrajni sodnik z svojov ženov i sinom. Sodnika so povsod poštavali i meščani so meli vupanje do njega. Ali gospod je zanemarjao svoje verske dužnosti. Njegova žena je to jako britko čutila, ar bila je dobra katoličanka i je vgajala sina v svojem odločnom verskom dtthi. Gda je bio pa sin v šoli v realki, je ž&čao po zgledi svojega očč zanemarjati verske dužnosti. Eden den je pozvdla mati nemarnoga sina ksebi, ga pokarala, zakaj je pozabo na Boga, i ga je prosila naj se pali skaže ver-noga krščenika. „Mati", odgovori sin, „to mi nesmite za lagoje računati ; glejte, očo postaje vse mesto i njim skažuje zavu-panje, i li nejdejo nigdar k spovedi i k meši? Jaz pa delam tak, kak oča!" Po takšem odgovori mati ne spregovorila niedne reči več, nego zapustila je hižo i šla k svojemi moži i ga modro opominala : „Dozdaj sam ti nigdar ne na oči metala tvojo versko mlačnost; dues sam pa ktomi prisiljena, či rdvno mi je to žmetno. Tvoja mlačnost do cerkvi i kaštiganja vredno zanemarjanje verski dužnosti mi je odtrgalo dušo mojega deteta. „Delam rdvno tak, kak oča", tak mi je prle pravo sin! O, da bi se vendar Bog smilu-vao tebe i najnoga jedinoga sina!4 Kak na oba kraja zbrušeni nož so ranile te reči možovo diišo. Po vnogi molitvaj pobožne žene sprošena milošča naednok spremeni njegovo srce. „2ena!" zdehne z žalostnim glasom, »hodi zmenov!" I oba sta šla k sini, i oča je modro opomno mlačnoga mladenca: „Jakc trdo je za mene, ki sam tvoj oča, jako žmetno, da se morem obtožiti pred svojim detetom. Ali zgodilo se je! Sin vutro boš šo zmenov k spovedi i boš me pelao k tistomi spovedniki, kak si ti prvle hodo, i potom se jaz prvi spovem svojih grehov!" 'I tak se je tudi zgodilo. Od tiste vOre mao se je pali povrnolo versko mišlenje i pr£va pobožnost v tisto družino. Iz „Detoljuba" (Si.) — 145 — Boža kastiga. Vednoj vesničkoj cerkvi so govorili plivanoš v ne-delskoj predgi od lagoje nav&de, štere so se ra-zširj&vale v njuvoj fari. Stem so pa pinoli iskro med slamo sovržžtva, štero je bilo že dugo vremena na-cilano proti njim. Na veško so se zčbrali kmetovje vednoj krčmi i so si pogučavali kak bi plivanoša zbili. Tiidi oštarjas je bio za to, tanačivao je pa dr bi bilo to ven-d&r grdo za nje. „Etak napravimo", njim je velo. »Jaz si ležem na posteo, eden iz med vas pa naj da glas pli-vanoši, da sam betežen i se želem spovedati. Gda plivanoš pridejo, lejko včinite tli v hiži žnjimi ka te šteli, i nišče ne bode znao za to". Kak so si zgučali tak so včinoli. Oštarjaš si je legeo na posteo, i naskori za tem se je oglaso zvonček pred ■oštarijov. Gospod plivanoš so prišli z Najsvetejšim. Pog-lednoli so oštarjdsa, i so njemi djali roko na mrzlo čelo, pa so se obrnoli v driigo hižo, gde so čakali kmetovje rekoč: „Zakaj ste me ne prvle pozvali, moški je že mrtev." Kmetovje so se poglejOvali i gda so se na lastne oči prepričali od bože kaštige, so v strdhi i grozi tiho razišli. Iz „Detoljuba" (sj.) .....................................imiuiiiiiiiiitf Naš Bog ešče žive. »Za mene nega več nikšega veselja na tom svfiti. Teliko se mantram i delam, pa kje se mi kaj pozna ? Drugim se tak dobro godi, nebesa majo že eti, ali jaz sirmak ! Ne, ne, to je ne po pravici! Nemren nači misliti, kak to, da nčga Boga, ali pa či je gda bio, zdaj ne žive več." Tak jih misli sto i sto. ki se mantrajo za vsakde-nesji kruh, pa so pozabili na Boga i ne zavupajo v njega, ki ednok vse dobro obilno plača, za križe i skrbi i te-ž&ve bo dao nebeško veselje. Tak je bilo pri srci tiidi ednomi kmeti, ki se je zato postavo po krščanskom navuki pred cerkev i čakao g. plivanoša, da bi njim potožo svojo nevolo. Gospod plivd-noš, previden i goreči duhovnik, so ravno v krščanskom navuki karali pred neizmernov skrbjov za časno i imenii-vali za nespametne tiste, ki si z nepotrebnimi skrbmi podkaplejo. živlenje. Stem so pa toga znanca nikelko zadeli. Bio je seri od skrbi za. vsakdenešnji kriih. Seveda veliko kmestvo i pa lepi račun dece — to ga je zagovarjalo zadosta. »Lepo ste nam dnes povedali, gospod plivanoš" je začno malo v zadregi, „ali skrbi pa li nemremo ta za plot vrči, posebno jaz pri takši dugovdnjaj, kak so moje." Go-voro je šče dale i zlevao vse svoje križe v plivanošovo diišo. Oni so njemi pa malo odgovarjali, nego več so mislili i so si zmislili nikaj zvrstnoga. Kmet pri svojoj tožbi niti ne vzeo v pamet; kak sta šla z gospodom plivanor šom mimo farofa zraven na pokopališče. Tam med nagrobnimi križi se je šče le predramo, gda je vido, kak so gospod plivanoš čteli grobne napise, i so se napotili k zadnjemi križi. „Ka pa iščete, gospod plivanoš ?" je pitao začudeno i skoro slabe vole, ar so se gospod za njegove križe malo brigali. »Iščem eden grob i leto njegove smrti", so rekli plivanuš. Kmet se njim prijazno ponudi v pomoč rekši, da so njemi vsi grobi znani, zato pita: „čidi grob iščete?" „Bad bi znao, gde so Boga zakopali", odgovorili so gospod. »To pa zaman iščete. Prvle kak te merje, de že na mojem i vašem grobi zasajeni križ". »Tak", pitajo plivanoš, „naš Bog ešče žive? Teda,. moliva k njemi!" Pokleknola sta i začnola, »Gospodnovo molitev". Komaj je pa kmet z molo »Oča naš", so ga že gospod, stavili rekoč: „Kak ste molili, ponovite ešče ednok!" Kmel si je malo mislo ka plivanoš nameravajo, zato je odgovoro slabe vole: »Kak, oča naš* sam pravo". Te so plivanuš gori stanoli i podvčili klečečega moža: „Teda vi znate, ka Bog ešče žive, znate ka je Bog vaš oča i vi ste njegovo dete i li se oponašate, tak da bi že Boga davno zakopali. Ali vas je ne sram?" Te so se moži odprle oči. Spoznao je svoje nespametno činenje i od tisti mao je zviipanjom molo i delao — i obruolo se je vse na bolše. Keliko je lustva, šterim je Bog zadnji! Celi svet bi napunili skuzami i tožbami, vsepovsod bi iskali pomoči, le pri Bogi je ne iščejo. I venda je zavupanje v božo pomoč jedino, ka drži človeka nad valovi britkoga trplenja. Iz »Daoljuba" S. J. iimiiiiiiiiiiiiiniiiinniiimiim»WM ................................ Pot v pekeo. »Bog bodi s tebov Janči, bodi vrli i nam piši, kak de se ti godilo. S temi rečmi je slovo jemala sera mati ocl svojega v tujino odhajajočega sina. Bio je črstev mlade-nec star osemnajset let. Dao je materi roko, pa govoriti ne mogeo, le svetla skuza v njegovi očaj je jasno sve-dočila, da je šče dober i nepokvarjeni. Ešče eden pogled po luboj domačoj hiži i odišla sta z očom po beloj cesti. Tam ge sta se obrnola venkraj, se je Janči šče ednok zgledno, i s hitrim pogledom slovo zeo, od vsega ka njemi je bilo lubleno: od svoje rojstne hiže od lepe gošče, od ravni njiv, i zeleni senožatov. Ešče bi rad gledao vse to, pa čas je silo i Jančiji se je vidlo, kak da bi se mogeo ločiti za vsigdar, tak lubleni njemi je bio domači kraj- Tiho je stopao poleg očo naprčj, ki ga je sprevd-jao do križopotja. Tam sta pokleknola oba pod leseno razplo i molilla. Gda sta zmolila se obrne oča k Jančiji rekoč : »Moje — Pošta. Vsem. List se 8-ga vsakoga meseca poleg pogodbe na pošto more dati. Dva-tri dni zatem se more že do rok dobiti. Če bi ga što ne dobo, naj se ne glasi v Somboteli, nego v Čerenslovcih pri vrediteli. Nišlere dni je v nikih mestaj zamudo list pred tem i tiidi ne so ga vsi redno dobili. Zrok je v štampariji bio. Predelavanje veliko so meli i so se nam molili, naj malo zatrpimo. Ne mrmrajmo zato, Bog nam plača potrplivost — zrok je istinski. G. A. S. Št. T. Fr. R. I. I. L. H. Fr. Ivrea, M. I. G. I. H. M. Š. M. S. J. P. M. Ljubljana, H. I. Ž. J. Cavaglia, Frater Rok, H. A. Varaždin; R. Fr. Tropovci, Dž. Št. i M. Melinci, P. M. Pannonhalma, Č. A. Celje, E Št. Gede-rovci, K. L. Tišina, K. Št. Bratonci, S. A. Szombathely, SI. NI. Eggenberg, Kr. J. Szakolca: vsem srčna hvala za pozdravlenje. Molite za me, jaz tudi molim za vas. Celeč Janoš Sv. Bedenek. Dobo sem 2 K. na list, šteroga pri svojem g. plebanoši dobiš i 50 fil. na misi-jonare. Bog plati. Ros Matjaš Chikago. Lepa hvala na vašem trudi. Marija naj vam ga povrne. Če so vas niki . . . ci ošpo-tali, gda ste njim list ponujali, to je istina žalostna reč, liki ne za vas, nego za nje. Potrpite. Za pravico trpeti je blaženost. Sam Jezuš je pravo to. Veselite se zato, Marija bo vaša plačnica, da ste za njeno čast trpeli. To njim pa tiidi naj bo na glas dano, ka pop, šteroga njim ne trbe, bo goreče molo za nje, naj se njihove gnjile duše ozdravijo, i naj z špotlivcov Marijinih postanejo njeni častivci. Odpustimo njim ! Pečic Treza, Bakovci. Dobo sem 3 kor., list njej pošilam. Odpustki. Maj. 9-ga popolen odpustek za driižbo Srca Jez. ali v nedelo ll-ga ; H-ga » „ tretjerednike (dvakrat); — družbo živoga rož. venca ; 13-ga „ „ „ tretjerednike; 16-ga „ „ „ dražbo Srca Jez., ali v nedelo 18-ga; 17-ga » „ B tretjerednike; 18-ga „ „ tretjerednike i vesoljna odve- za; -- družbo živoga rožno-ga venca (dvakrat); 19-ga „ „ „ tretjerednike; 20-ga „ „ tretjerednike; 22-ga „ „ „ tretjerednike i vesoljna odveza • — družbi živoga rožn. ven. i olt. Svestva (ali šterikoli den v osmini ta druga); 23-ga „ „ tretjerednike; — družbo Srca Jez. ali v nedelo 25-ga; 25-ga ,, „ „ družbo karmelskoga škapulšra (dvakrat); 3°-ga » » „ tretjerednike (dvakrat), vesoljna odveza : — družbo Srca Jez.; 31-ga ,, „ ,, tretjerednike. Junij. 5-ga popolen odpustek za družbo olt. Svestva i eden šterikoli den meseca; 6-ga » >, ,, družbo Srca Jezušovoga, ali prvo nedelo ; K zadobljenji popolnih odpustkov je potrebno spoved, preeiščavanje opraviti i v namen sv. materecerkve moliti. Navadno se moli 5 očanašov, 5 zdravimarj. Opravi se pa naj ta molitev ešče v cerkvi, zato, ka se obiskavanje materecerkve večkrat tiidi naprejspiše. Ki vsaki den, ali konči 5-krat na tjeden hodi vredno k sv. obhajili, brez spovedi dobi vse popolne odpiistke. (Ac. S. S. XXXIX. 62, 1906. febr. 14.) Egyhazmegyei KOnyvnyomda Szombathelyen. Dari. Na veliki oltar K sv. Bedeniki. Pokojni Zonik Jožef z Sela 4 kor., Sebeščanski firniki 107 kor. 84 fil., z Amerike 900 k >r., Kuhar Alojz plebanoš od Nedele 2 kor., Gerensovski farniki 20 kor., Fartel Ana z Sela 2 kor., Kranjec Maria z Sela 1 kor. 20 fill., Novak Ivan z Sela 1 kor., Žganjar Treza z Amerike 2 kor., Bohar Jožef z Dolnji Moravec 1 kor., Kodila Ludvik z Tišine 10 kor. 08 filerov, Klekl Jožef pleb. na pokoji 5 kor., Tretjeredniki čreuslovske podrniižnice 5 kor. Med drugovernike zagrajeni naši siromaški bratje katoličanski so vredni podpore, naj morejo dragomi Jezusi primernejši i dostojneši veliki oltar gorpostaviti. Ki prevupa i je mogoči kaj daruvati v te namen, naj pošle Vel. gospodi Vadovič Rudolf plebanoši K sv. Bedeniki. (Also Benedek p. Urdomb. Vasm.) Naš list tiidi gorvzeme dar i ta pošle. Za skupščino tretjeredniško črenslovsko leta 1912-ga. Tretjeredniki iz čerensovske fare . . . . 37 K 62 f. „ „ torjanske fare.....25 K 60 f. „ „ sebeštjanske fare.....12 K 70 f. „ „ beltinske fare.....7 K 90 f. „ „ dolnje lendavske fare . . . 5 K 20 f. Od sv. meš tretjeredniških više ostalo . . . 78 K 80 f. Na hoštije i sveče vsi poprek so darttvali . 66 K 20 f. Szep Adela z Macinec........2 K — f. Gerič Ivan z Dugine (Amerika).....40 K — f. Ostalina leta 1911-ga........ 19 K 28 f. Vkiip: 295 K 30 f. Potroši. »Cvetje" za beltinski dev tretjired za leto 1912 . . . 1 K 50 f. n n n n » - n n 1918 . . . 3 K - f. „ „ dolajelendavske tretjerednike za leto 1913 . 1 K 50 f. „ „ torjanske tretjerednike za leto 1913 . . . 12 K — f. „ , čerensovske tretjereduike za leto 1913 . . 18 K — f. „ sebeštjanske „ „ » „ . . 6 K — t. Dar na trojički samostan...........13 K — f. Na siromaško deco i ednoga betežnoga tretjerednika Franc 19 K 10 f. 12 K 32 f. 42 K 10 1*. Salezijancom na pomoč........... 16 K — f. Na monstraucijo v Budapešt za cerkev vedne molbe oltar skoga Svestva............. 3 K — f. Na b6zično drevo za eerkev čerensovsko..... 22 K 86 f. Na veliki oltar k sv. Bedeniki......... 5 K — f. Za kantici mešnive ............. 2 K 40 f. Za omar za knige, štere se spravijo tretjerenikom za či- 16 K. — f. Te omar je v Trnji pri Tkalec Ani. Gda si kaj pobožnih • knig spravimo, se pri njih dobijo na posodo tetje-rednikom. Spravili smo si že knige sledeče: „Tabor fenyben" zvogrskem kalendarom; „ Prava nevesta Kristusova" ; „Hišni misijon"! »Tolažba dušam v vi-cah". Skupna cena teh knig je.......7 K 64 f. Razne pošte.............. -4 K 84 f. 206 K 26 f. 295.80 K. 206.26 K. 89 K 04 f. ostalo čistoga za tekoče leto. Klekl Jožef voditel III. Reda. O