131 In memoriam: Jože Kokole (8. 7. 1937–8. 8. 2023) Melita Ambrožič, Ivan Kanič UDK 929Kokole J. DOI https:/ /doi.org/10.55741/knj.68.1.8 Le mesec dni po tem, ko je naš stanovski kolega ter nekdanji sodelavec Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) in Narodne in univerzitetne knjiž- nice (NUK) mag. Jože Kokole v krogu prijateljev, živahen in dobre volje, prazno- val 86. rojstni dan, nas je užalostila novica, da se je za vedno poslovil. Sodil je v krog tistih, ki so že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v slo- venskem knjižničarstvu gradili temelje za avtomatizacijo poslovanja knjižnic in knjižničnega informacijskega sistema, njegovo ime je bilo tesno povezano tudi z vzpostavljanjem in delovanjem informacijsko-dokumentacijskih (INDOK) služb oziroma centrov ter gradnjo jugoslovanskega sistema znanstveno-tehničnih in- formacij (SZTI). Bil je (takrat še zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani) prvi predsednik Komisije za avtomatizacijo in mehanizacijo v knjiž- nicah, ki je bila pri Društvu bibliotekarjev Slovenije ustanovljena že leta 1972, in slovenski predstavnik v Komisiji Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije za mehanizacijo in avtomatizacijo ter njen predsednik v letih 1974–1979. Aktivno je deloval tudi v Društvu dokumentalistov in informatorjev Slovenije (ustanov- ljenem leta 1964) in Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. V delo stanovskega združenja, tj. Društvo bibliotekarjev Slovenije (DBS) oziroma kasneje Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), se je aktivno vključil leta 1972. V spominskem zborniku združenja je zapisal, da dokaj pozno, šele po okroglo osmih letih dela v knjižnici, a da se je od tedaj v življenje društva vklju- čeval neprekinjeno, bodisi kot član, tudi vodja strokovnih komisij (za področja avtomatizacije knjižnic, klasifikacijo, knjižnični informacijski sistem, pospeše- vanje in študij bibliotekarstva) ali kot avtor prispevkov za strokovna srečanja (Kokole, 1997). Komisijo za avtomatizacijo in mehanizacijo je vodil celih 15 let (1972–1987). Ob prevzemu funkcije je bilo, kot navaja sam, področje uporabe Melita Ambrožič, Ivan Kanič   132 Knjižnica, 2024, 68(1), 131–137 računalnikov v knjižnicah v domači strokovni literaturi povsem neobdelano, v praksi pa je že bilo zaslediti prve eksperimentalne instalacije (Kokole, 1997). In ravno omenjena komisija je bila pobudnica prvega strokovnega srečanja o uporabi računalnikov v knjižnicah in kasneje gonilna sila v prizadevanjih za informatizacijo knjižnic v Sloveniji. Pomemben del njegove teoretične in raziskovalne dejavnosti se je nanašal na avtomatizacijo oziroma računalniško obdelavo knjižničnih katalogov in biblio- grafij, v svojih strokovnih prispevkih in s številnimi referati ter predavanji pa je slovenske knjižničarje seznanjal z dosežki in razvojem na področju uvajanja računalniške tehnologije v delo knjižnic po svetu. Aktiven je bil tudi v mednaro- dnem okolju. Kot udeleženec strokovnih srečanj ali sodelujoč v delovnih skupi- nah (IFLA, FID, ELAG) je spoznaval novosti in trende na področju informatizaci- je knjižnic oziroma informacijskih služb v najbolj razvitih knjižničarskih okoljih, v svojih referatih pa kolegom iz tujine prenašal izkušnje in izzive, s katerimi so se pri avtomatizaciji takrat srečevale slovenske oziroma jugoslovanske knjižni- ce. Bil je urednik, član uredniškega odbora, recenzent ali lektor več zbornikov, neizbrisen pečat je pustil tudi na področju bibliotekarske terminologije. V uvodnem delu zbornika prvega jugoslovanskega srečanja o uporabi računal- nikov v knjižnicah, ki je potekalo 8. in 9. februarja 1973 v Mariboru (1. jugoslo- vanski seminar o uporabi računalnikov v knjižnicah, 1973), in kjer so že bili predstavljeni rezultati prvih uspešnih poskusov uvajanja računalniške podpore v knjižnicah, je opozoril, da je čas za razmislek o celovitem uvajanju računalni- kov na vsa področja knjižničnega poslovanja, tj. od nabave knjižničnih gradiv, njihove inventarizacije in celotne strokovne obdelave, izposoje gradiv in kontro- le uporabnikov pa do diseminacije informacij in avtomatske obdelave podatkov v računovodskih, knjigovodskih in administrativnih delih. Kot izpostavlja Bahor (2005), so namreč bili »prvi poskusi avtomatizacije še vedno omejeni samo na eno področje uporabe, in sicer na obdelavo bibliografskih podatkov o primarnih virih s ciljem oblikovanja informacijskih gradiv, kot so razni seznami, bilteni z različnimi kazali, tezavri in katalogi«. Sistemsko razmišljanje Jožeta Kokoleta razberemo tudi iz njegovega poudarjanja pomena povezovanja knjižnic znotraj države in nujnosti njihovega vključevanja v mednarodne informacijske tokove. Jože Kokole je bil rojen 8. 7. 1937 v Ljubljani. Leta 1961 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Magistrski študij je zaključil 18. 2. 1974 na Naravoslovno matematični fakulteti Univerze v Zagrebu z zaključnim delom Problemi bibliografske kontrole doktorskih disertacij glede na bibliografijo doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani in pridobil na- slov magister bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti. Njegov mentor je bil prof. dr. Božo Težak, ugleden strokovnjak s področja informatike in In memoriam: Jože Kokole (8. 7. 1937–8. 8. 2023)   Knjižnica, 2024, 68(1), 131–137 133 dokumentalistike ter razvoja informacijskih znanosti v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Bil je ustanovitelj in vodja prvega podiplomskega študija bibliote- karske in informacijskih znanosti, vzpostavljenega leta 1961 v okviru omenjene zagrebške naravoslovno matematične fakultete, ter ustanovitelj in direktor Refe- ralnega centra Univerze v Zagrebu, ki je začel delovati leta 1967. Dr. Težak je bil zahteven mentor, od mentorirancev je pričakoval teoretsko širino, interdiscipli- narnost ter poglobljeno poznavanje informacijskih in komunikacijskih tokov v znanosti, hkrati pa učitelj, ki je pri njih spodbujal inovativnost in vizionarstvo. Svojega mentorja je Jože Kokole vedno omenjal z velikim spoštovanjem, in sicer kot strokovnjaka ter osebo, ki je pomembno vplivala na njegovo znanstveno ra- dovednost in utrditev prepričanja, da »je perspektiva razvoja knjižnic in knjiž- ničarstva v kompleksni informatizaciji tega področja« (Kokole, 1979, str. 86). V študijskem letu 1967/68 se je Jože Kokole kot štipendist Britanskega sveta 10 mesecev strokovno izpopolnjeval v Veliki Britaniji (Univerzitetni kolidž, Lon- don), kjer je opravil specializacijo v informatiki. Študijsko bivanje v Londonu je izkoristil tudi za spoznavanje organizacije in upravljanja univerzitetnih in specialnih knjižnic, s študijem različnih informacijskih služb in metod njihovega poslovanja pa je dobil vpogled v uvajanje avtomatizacije v britanske knjižnice in INDOK službe. Kasneje, ko je že bil sodelavec Narodne in univerzitetne knjiž- nice, se je izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike, v največji knjižnici na svetu, tj. v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ki je že v drugi polovici 20. stoletja bila vodilna ustanova pri uvajanju avtomatizacije v izdelavo knjižničnih katalogov. Strokovni izpit za bibliotekarja je opravil 13. 6. 1966, naziv Višji raziskovalni so- delavec mu je podelil Svet Zavoda za varstvo pri delu 24. 6. 1974, strokovni naziv Višji bibliotekar specialist mu je priznala Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke 8. 10. 1975, naziv Bibliotekarski svetovalec pa 4. 11. 1982. Za delo Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji je leta 1977 prejel nagrado Kalanovega sklada, in sicer kot njegov prvi nagrajenec. Leta 1988 je prejel še Čo- povo diplomo, ki predstavlja najvišje priznanje za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjiž- ničarske stroke. Ob 70-letnici delovanja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani je leta 2019 prejel spominsko priznanje Častni član CTK. Od leta 1964 do 1974 je bil Jože Kokole zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, knjižnici, ki je sodila med vodilne ustanove na področju av- tomatizacije in uvajanja računalnikov v knjižnično informacijsko dejavnost. Za- upano mu je bilo vodenje INDOK oddelka za področje tehnike in naravoslovja, ki je pod njegovim vodstvom beležil hiter razvoj dejavnosti (dejavnost je sicer knjiž- nica vzpostavila že leta 1954, kmalu po začetku ravnateljevanja ing. Kajetana Melita Ambrožič, Ivan Kanič   134 Knjižnica, 2024, 68(1), 131–137 Kavčiča). Znanja, ki jih je pridobil med izpopolnjevanjem v Veliki Britaniji, na podiplomskem študiju in z udeležbo na tečajih doma in v tujini, je uspešno udejanjal v informacijsko dejavnost knjižnice (Majcen, 2020). Bil je pobudnik nakupa različnih sekundarnih in terciarnih informacijskih virov ter uvedbe signalnih informacij in selektivnega razširjanja informacij (SDI), s katerim je knjižnica obveščala uporabnike o najnovejši literaturi glede na njihove indivi- dualne informacijske potrebe. Že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je knjižnica na primer pripravila računalniško obdelan centralni katalog serij- skih publikacij s področja tehniških in prirodoslovnih ved v knjižnicah Slovenije (obdelava podatkov je potekala na računalniku IBM v podjetju Intertrade), leta 1973 pa nabavila mednarodno bibliografsko bazo podatkov na magnetnem traku COMPENDEX (Computerized Engineering Index, ZDA). Jože Kokole je izdelal tudi programsko in organizacijsko zasnovo republiškega INDOK centra za gradbeni- štvo pri Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, v soavtorstvu z Maro Šlajpah pa (leta 1972) programske osnove za gradnjo novega poslopja knjižnice. V Narodni in univerzitetni knjižnici se je zaposlil 6. 12. 1976 kot vodja central- nega kataloga slovenskih knjižnic. Pod njegovim vodstvom je bila uresničena računalniška obdelava centralnega kataloga monografskih publikacij knjižnic v Sloveniji, priprava in objavljanje seznama tujih periodičnih publikacij v slo- venskih knjižnicah ter prehod na računalniško obdelavo Slovenske bibliografi- je. Bil je vodja ali sodelavec pri več raziskovalnih nalogah, in sicer s področja vzpostavljanja INDOK centrov ter gradnje računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema Slovenije in sistema znanstveno-tehničnega informi- ranja. Od 30. 6. 1998 do upokojitve (24. 7. 2000) je bil raziskovalec za področje normativne kontrole v Enoti za razvoj knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici. V študijskih letih 1987/88 do 1990/91 je bil višji predavatelj informatike na ta- kratnem Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V knjižničarskih krogih je Jože Kokole sodil v skupino najbolj ustvarjalnih in tudi citiranih avtorjev, njegova osebna bibliografija obsega skoraj 160 enot (Ho- čevar, 2007). Njegove objave se nanašajo na področje informatike in dokumenta- listike, avtomatizacije knjižnic, bibliografij in bibliografske kontrole, standardi- zacije bibliografskih opisov, računalniškega oblikovanja knjižničnih katalogov in drugih baz podatkov, INDOK centrov, znanstveno-tehničnega informiranja, koordinirane nabave tuje literature, referalne dejavnosti, online javno dostopnih katalogov, retrospektivne konverzije katalogov, uporabe referenčnega modela OSI za komunikacijo med računalniki v nehomogenih računalniško podprtih knjižničnih informacijskih mrežah, tehnologije optičnih diskov z laserskimi za- pisi in bibliotekarske terminologije. In memoriam: Jože Kokole (8. 7. 1937–8. 8. 2023)   Knjižnica, 2024, 68(1), 131–137 135 Začetki njegove strokovne kariere na področju bibliotekarstva so povezani z bi- bliografijo doktorskih disertacij. Leta 1966 je v reviji Knjižnica objavil prispevek Doktorske disertacije obranjene v Sloveniji 1920–1965, ki vključuje – kot navaja avtor – le najnujnejše bibliografske podatke o 653 uspešno obranjenih diserta- cijah. Obsežnejše delo, tj. Bibliografija doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Sloveniji: 1920–1965, je nasta- lo kot avtorjeva pisna naloga za strokovni izpit iz bibliotekarstva. Publikacija Bibliografija disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani za obdobje 1920–1968 pa je bila objavljena leta 1969, ob petdesetlet- nici ljubljanske univerze. Munda (1970, str. 167) je ob njeni izdaji zapisal: »Tako urejena in s tolikimi kazali podprta bibliografija omogoča vsestransko, hitro in zanesljivo uporabo, k čemur pripomore še dobra grafična izvedba«. Jože Kokole je kot bibliografski urednik sodeloval pri izdaji 3. knjige univerzitetne biblio- grafije z naslovom Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (Univerze v Ljubljani), ki je zajela obdobje 1966–1976, nato pa kot bibliografski korektor za izdajo 4. knjige (zajela je obdobje 1977–1986), ki je bila že računalniško podprta. Zanjo je izdelal smernice za pripravo gradiva in navodila za izpolnjevanje vhodnih obrazcev. Zaradi širokega spektra poglobljenih znanj, dobrega poznavanje angleškega in nemškega jezika, izostrenega občutka za slovenski jezik in nesebične priprav- ljenosti pomagati in strokovno svetovati, se je uveljavil tudi kot sodelavec v mno- gih jezikovnih projektih, strokovni prevajalec in terminolog. Pripravil je obsežen slovar izrazja v gimnastiki in več prevodov na tem področju, za nas pa je seveda posebej pomemben njegov doprinos v krogu Bibliotekarske terminološke komisi- je, s katero je sodeloval celo desetletje. Nepogrešljivo je bilo njegovo poznavanje tradicionalne dokumentalistike in informatike pa seveda »paleoračunalništva« ter s tem povezane angleške in predvsem pogosto šele nastajajoče slovenske ter- minologije, kjer je bil njegov prispevek h gradivu za Bibliotekarski terminiološki slovar in Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije največji. Ko se je umaknil, smo njegov nasvet seveda zelo pogrešali, čeprav se je še vedno z veseljem odzival na naše prošnje za pomoč ali nasvet. Tudi po upokojitvi je ostal povezan s knjižničarsko stroko. Sodeloval je kot pre- davatelj na tečajih in izpraševalec pri bibliotekarskih izpitih, več let tudi kot »legendarni« predsednik izpitne komisije. Kot recenzent je bil vključen v delo uredništva revije Knjižnica. Rad se je udeleževal tudi srečanj skupine t. i. pred- računalniških knjižničarjev, ki so bila priložnost za obujanje spominov na čase brez računalnikov, interneta in svetovnega spleta. Ob 100-letnici Eve Verone leta 2005 je imel na mednarodnem posvetu v Zagrebu kot nestor slovenskega in jugo- slovanskega računalništva v knjižnicah prispevek Pionirsko obdobje avtomatiza- cije knjižničnega poslovanja, ki priča o tem, da sodi Jože Kokole v krog tistih, ki Melita Ambrožič, Ivan Kanič   136 Knjižnica, 2024, 68(1), 131–137 so že pred več kot pol stoletja gradili temelje za razvoj sodobnega računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema. Jože Kokole pa ni le eden od najbolj znanih slovenskih bibliotekarjev, doku- mentalistov in informatikov, bil je tudi odličen prevajalec, pa telovadec (svojo športno pot je začel kot član športnega društva Partizan Vič) in mednarodni gimnastični sodnik (sodil je na največjih mednarodnih tekmovanjih) ter avtor in prevajalec prispevkov s področja gimnastike. Ni odveč omeniti, da je bilo na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi leta 1970 v Ljubljani z njegovo pomoč- jo prvič uporabljeno računalniško spremljanje ocen in rezultatov (Čuk, 2023). Kot navaja Kern (2007), je Jože Kokole tudi po končani tekmovalni karieri ostal povezan z gimnastiko, leta 1972 je postal mednarodni sodnik, od leta 1985 do 1991 je bil predsednik strokovnega odbora pri Gimnastični zvezi Slovenije, na ljubljanskih prvenstvih pa vodja sodniškega zbora. Spominjali se ga bomo ne le kot izjemnega strokovnjaka ampak tudi kot odlične- ga sodelavca, na katerega si se lahko vedno obrnil za nasvet, ko ti je zmanjkalo idej, znanj, podatkov ali strokovne literature. Jože je bil »živa enciklopedija«, da ne govorimo o njegovi dokumentaciji, skrbno urejeni v številnih registratorjih, pod katerimi so se upogibale police v njegovi pisarni, pa tudi tisti malce bolj »razpršeni« – v kupih dokumentov, ki so ležali na pisalni mizi in vse naoko- li. A v svojem »organiziranem neredu« je bil popolnoma suveren. Če želenega dokumenta ni našel takoj, te je poslal na kavico, ob vrnitvi pa si že ob vstopu v pisarno na njegovem obrazu razbral zadovoljen nasmešek, ki je bil znak, da njegov dokumentacijski sistem deluje. Včasih je potožil, da mu celo doma, v hiši, zmanjkuje prostora za številne knjige in dokumente, ki so se mu »nabrali«. In bil je dober kolega, prijatelj, iskriv sogovornik v razreševanju strokovnih vprašanj ter hudomušen udeleženec družabnih srečanj, vedno nasmejan in pripravljen na šaljiv način pomešati strokovno z zabavnim. Hvaležni smo mu za vse, kar nam je dal in delil z nami. Kmalu po njegovem 86. rojstnem dnevu je bil z Jožetom Kokoletom posnet daljši videointervju (Kokole, 2023) o njegovi strokovni poti in prav ta spletna objava otvarja novo videoserijo, galerijo pomembnih ter vplivnih slovenskih bibliote- kark in bibliotekarjev, ki jo pripravlja Zveza bibliotekarskih društev Slovenije z naslovom Znanilci bibliotekarske stroke. In memoriam: Jože Kokole (8. 7. 1937–8. 8. 2023)   Knjižnica, 2024, 68(1), 131–137 137 Navedeni viri Bahor, S. (2005). Začetki uvajanja avtomatizacije v NUK in v slovenske javne knjižnice. Knjižnica, 49(4), 7–28. https://doi.org/10.55741/knj.49.4.14121 Bahor, S. (2006). Uvajanje avtomatizacije v NUK in v slovenske javne knjižnice: vzpo- stavljanje sistema referalne dejavnosti v Jugoslaviji (1974–1981). Knjižnica, 50(4), 7–31. https://doi.org/10.55741/knj.50.4.14163 Čuk, I. (2023). Jože Kokole (1937 – 2023). Šport: revija za teoretična in praktična vpraša- nja športa, 71(3-4), 94. Hočevar, M. (2007). Mag. Jože Kokole: osebna bibliografija. Knjižnica, 51(1), 175–191. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B3INTO5Z Kanič, I. (7. 7. 2017). Jože Kokole – osemdesetletnik. Bibliotekarska terminologija. http:// terminologija.blogspot.com/2017/07/joze-kokole-osemdesetletnik.html Kanič, I. (2023). In memoriam: Jože Kokole. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske- -novice.si/in-memoriam-joze-kokole/ Kern, J. (2007). Boris Gregorka (1906–2001): diplomsko delo. [J. Kern]. https://www.fsp. uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22049180KernJure.pdf Kokole, J. (1997). Tri desetletja, tri obdobja v društvu in stroki. V M. Ambrožič (ur.), 50 let društvene dejavnosti: zbornik (str. 84–93). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Kokole, J. (2023). Znanilci bibliotekarske stroke: mag. Jože Kokole. [Video]. https://youtu. be/SWw8iJJvwIM?si=JLBTxS1XzoEq1XJn Majcen, N. in Oberman Žnidarčič, M. (2020). Značilnosti razvoja in delovanja Central- ne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (1949–1991): uvajanje informacijske tehno- logije in vpetost v mednarodno okolje. Knjižnica, 64(3-4), 123–147. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8A2SYCI Munda, J. (1970). Jože Kokole: Bibliografija doktorskih disertacij Univerze in drugih vi- sokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920-1968. Knjižnica, 14(1-4), 166–187. 1. jugoslovanski seminar o uporabi računalnikov v knjižnicah : Maribor, 8.-9. februar 1973 : zbornik referatov (1973). Partizanska knjiga. Melita Ambrožič e-pošta: ambrozicmelita.gmail.com Ivan Kanič e-pošta: ivan.kanic@gmail.com