Književnost in umetnost. Uč. I. Radovanovid: Učlteljsko Pltanie. Izdanie Saveza učiteljsklh društava v Dalmaciji. Spllt, 1920. — Tovariš Radovanič odgovarja v icj 2. strt;ni broječi brošuri na neokusen napad, ki ga je pred kratkim uprizoril list ,,.ladran" na da!uwt!i!sko učiteljstvo. Povod je dal brošuri članek, katerega začetek se glasi: ,,Glavni uzrok rr-nislarske krize nalazt se u tomu, što su sve stranke osim demokrata uvidjele, da ie u unutraniDj upravi države nastao kaos— — — Tako su pučki učitelji bez kvalifikacije postajall profescrima i dolazili čak u sedmi čin u tnladim godinama." Cell spis je polemične narave ter razdeljen na uvod in 9 člankov. Glavna ost v brošuri je naperjena proti onim ,,prijateljem" ljudskošolskega učiteljstva — in teh je tudi med nami — ki se pri vsaki priliki zgražajo, če se na;de kje kak Ijudskošolski učitelj ter se Iz lastne prjJnosti dvigne na stopnjo, na katerl se slučajno nahajajo oni sami — recimo — z akademično naobrazbo. Spis omenja za primer tiste učiteljiške glavne učitelje, ki so izšli iz vrst ljudskošolskega učlteljstva. Pisatelj našteva imenoma dolgo vrsto odHčnih jugoslovanskih tovarišev-učiteljev (med Slovenci Gangla), ki so nemalo pripomogll do višje stopnje kulture v narodu, dasi nlso Imell zvenečih naslovov niti diplom, na katere se neke vrste ljudje pri nas sila radi sklicujejo. Če Je že splošno znano — pravi pisatelj na strani 5., da vsak ,,učitelj" nl učitelj, da vsak ,,Dr." nl ,,doktor", da vsak ,,prof." ni profesor, da vsak ,,pl." ni plemenit, tedai četr.u ta sebični nazor danes t. j. v času, ki gre za tem, da se zavržejo vsi prazni naslovi. ,,kad je i pučki učitelj Seitz mogao da postane predsednikom parlamenta republike Deutsch-Osterreich u Beču!" Tov. Radovanovič se sklicuje nadalje na vrsto kulturnih inštitucij, ki so sad učiteljskega dela ter navaja med njimi na prvem mestu Ljubljano. Te inštitucije tvorijo danes ogromni moralni in materijalni kapital. ,,Stvoriše ga pučki učitelji otkidajuč od vlastitoga grla!" (Str. 9.) Tudi se pisatelj v svojem spisu dotika učiteljskega zakona z dne 25. junija 1919, ki uvršča učiteljstvo med državne uradnike, ,,a do danas još nije proveden" ter opozarja zato na dejstvo. .,da imamo devet milijuna analfabeta, petnaest tisuča sela bez škola, Skole bez učitelja, učitelje bez oduševlienja!" (Str. 20.) Spisu, ki je poln leplh in zdravih tnisli, želimo mncgo čitateljev med slovenskimi tovariši. P. P. Ante Bebeljak: Solnce in sence. Založila Tlskovna zadruga v Ljubljani, 1920. Cena broširanl zbirki 8 K, vezani 12 K. Pravkar je izšla v založbi Tiskovne zadruge okusno opremljena pesniška zbirka Ante Debeljaka. Debeljak je najznačilnejši prestavnik tiste moderne smeri v naši liriki, ki v prvi vrsti go}l obliko. Vsa njegova zbirka je velik izraz tega stremljenja. Glaven motiv njegovih pesmi je narava, iz katere podaja najrazličnejše slike. Zbirka je razdeljena v Stiri dele, od katerih prlnaša prvi slike \v, narave, drugi premišljevanja iz življenja, tretji ljubezenske motive ta četrt! vtise Iz dobe našega narodnega vstajenja. V zbirki je cela vrsta pesmi, kakoršnih slovenska literatura nima mnogo. Zlasti se odlikuiejo Solnčna pesem, Mladoletje, Na vlaku, Dvotn, Pomladansko razkošje. 2e dolgo nismo prejeH zbirke, ki bi bila prinesla toliko novega v našo liriko. Zato jo toplo priporočamo. Knjiga se naroči pri Tiskovni zadrugl v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Pesml Simona Jenka izidejo v kratkem v založbi Tiskovne zadruge in slcer v zbirki Slovcnski pi&atelj. Zbirka, ki jo je uredil dr. Glonar, bo podala vse kar imamo od Simona Jenka. Istočasno izide tudi šolska izdaja Jenkovih pesmi. ,,Zvonček" zaključuje svoj 20. letnik v štev. 9.—12. s sledečo vsebino: 1. Devojana: Ob slovesu. Pesem. 2. M. Zopfova: Neodrešena domovina. Pesem. 3. Andrej Rape: Mati In sin. Povest. 4. .lanko Leban: Vezilo. Povest. 5. Janko Leban: Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo. Povest. 6. Janko Leban: Modra miška. Pescm. 7. Cvekov Stanko na saneh. Podoba. 8. E. Gangl: Božična legendica.. Pesem. 9. Janko Leban: Prldna Anica. Povest. 10. Vera: Ptičja gnezda. Poučni spis s podobo. 11. Janko Leban: Nada. Pesem. 12. .lanko Leban: Skladateljeva molitev. Pesem. 13. Jernej Jernač: Jesenski izlet k teti Poloni. Povest. 14. Prizor iz povesti ,,Vlnski brat". Podoba. 15. Podbreški: Zimskl večer. Črtlca izza voine. 16. Joslp Lapajne: Na lovu. Povest. 17. Fran Košir: Sejmar. Povest. 18. Ivan Dolenjec: Šolsko naznanilo. Povest. 19. K.: Zopet doma! Povest. 20. Tone Rakovčan: Vrabcl in maček. Basen. 21. Marija Grošljeva: Nova pomlad. Pesem. 22. Zlata žabica. Podoba. 23. Lolzika Severjeva: Kako je Mimica praznovala svo] god. Povest. 24. Fran Košir: Na Veliko Planino v Savinjskl dolinl. Poučnl spis. 25. Tone Gasparl: Pesmi z juga. 26. E. Gangl: Knjiga. Pesem s podobo. 27. Juraj Jurajevič: Tujkin psiček In Dondarjeva plpa. Kratkočasna zgodba. 28. Ivan Albrecht: Rajanje. — V Korotan! Pesml. 29.Pouk In zabava. 30. Kotiček gospoda Doropoljskega. 31. Ob sklepu dvajsetega letnlka. — Zaradi podraženja papiria, klišejev In vseh tiskarniških potrebščin ter zaradl zvišanja plač vsemu tU skarniškemu osobju ie bila nujna potreba dvigniti naročnlno ,,Zvončku" na letnih 20 K. — Novlm naročnikom so vse letošnie številke še vedno na razpolago. — Širite ta naS najbolišl slovenski mladlnski Hst! ..LJubHanskl Zvon". Izšla ie 11. in 12. šte- vilka za leto 1919. s sledečo vsebino: 1. Miran Jarc: Nočna vizija. — 2. Dr. Ivan Tavčar: VIsoška kronika. (Koncc.) — 3. Dr. Franc Derganc: Rene Descartes. — 4. Joka Zigoti: Zločinec. — 5. Ivan Zorec: V sobi št. 12. — 6. A. Funtek: Pred zrcalom. — 7. Avgust Žigon: Prispevek k petdesetletnici. (Konec.) — 8. Franjo Roš: Topolno čašo. — 9. Milan Fabjančič: Kos življenja. — 10. Igo Gruden: Pri meni si. — Stano Kosovel: Kadar vstaneino. — 11. Zorman Ivan: XVI. razstava v lakopičevem paviljonu. — 12. Joka Žigon: Iz cikl.i: Intcr arma. — 13. Franc Milčinski: Naredba št. 5742. — 14. Alojzij Gradnik: Za srebrnike. — 15. Marija Kmetova: Intermezzo. — 16. Anton Batagelj: Na bregovih ledenega oceana. — 17. Listek. — 18. Nove knjige. ..Sokol". Glasilo Slovenske Sokolske Zveze je s št. 10—12. zaključilo svoj prvi letnik, ki so sa urcdili E. Gangl, J. Bajželj in Stane Vidmar. Izhaja mesečno ter stane letno 12 kron. List, ki je namenjen v prvi vrsti telesni vzgojl našega naroda, priporočamo najtopleje vsemu učiteljstvu!