VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETN)KXLL CELOVEC, PETEK, 23. MAJ 1986 ŠTEV. 21 (2277) Sinown!i: pm!i Miciji s Hnidenem Avstrijski knncier Komentira! nenonntno rniprnvo svobodnjakov §e pred torkovim izrednim partijskim kongresom koroških svobodn jakov je zvezni kancier Fred Sinovvatz odtočno nastopi) proti predsedniku koroške FPO. Še pred zaupnico, ki jo je Haider dobi! na svo jem partijskem kongresu, je Sinovvatz zavrni) vsakršno sodetovanje s Haiderjem. Sinowatz ne bi bi) pripravljen sodetovati s Haiderjem niti kot zveznim šefom avstrijskih svobodnjakov, niti kot ministrom. To je Sinowatz poudaril, čeprav so se množili tako na Dunaju kot tudi na Koroškem znaki za ponovno svobodnjaško pobotanje. Prijatelji koroškega ..upornika" so to kanclerju zelo zamerili. Kancler Sinovvatz je namreč ocetni Haiderja kot popolnoma ..nezanesljivega", saj se skuša na eni strani preriniti v vrh koalicijskega partnerja, na drugi strani pa se na Koroškem upira z vsemi silami socialistom. Sinovvatz pa se je zgražal predvsem tudi. ker ..hkrati ne moreš biti minister na drugi strani pa iskati priljubljenost pri ljudeh, ki blokirajo ceste!" Treba je pač razlikovati med politiki, ki skušajo človeka pridobiti za neko stvar in med ljudmi, ki uganjajo ..čisti populizem". V svojem ostreni napadu na Haiderja je Sinovvatz poudarjal konstruktivnost sedanjega predsednika svobodnjakov Norberta Stegerja.'s katerim se je od vsega začetka tudi dogovarjal. Verjetno pa tudi ni noben slučaj, da je Sinovvatz kritiziral nacionalno usmerjenega Haiderja, ravno v trenutku, ko socialistično strankino vodstvo ugotavlja potrebo po reformi stranke. S tem reagira kancler Sinovvatz tudi na kritiko s strankine baze. ki od vsega začetka ni v celoti odobravala sedanjo koalicijsko politiko. Konflikt Steger-Hnider: Merjenje si! se nndnijuje Novi veleposestnik Jdtg Haider se spet vozi na Dunaj. Predsednik koroške FPO. ki jc pred mesecem dni napovedal prekinitev odnosov do dunajske centrale, sc jc spet enkrat uklonilinsesestajazzveznitn strankinim vodstvom, katerega odstop je najprej zahteval. Po zaupnici, ki jo jc dobil skoraj soglasno na koroškem izrcvlncmpartijskcmkongrcsu.sejev sredo skupaj z dvema koroškima delegatoma pogajal z zveznim Stankinim vodstvom. Dokončnega rezultata na tej seji ni bilo. Obe strani kažeta pripravljenost za sodelovanje, jasno ptt je, da se bo merjenje sil še n;td;tljcvalo. Naslednja postaja bo konferenca svobodnjaških deželnih predsednikov 1. junija. Koroški svobodnjaki s svoj- tevo po odstopu Norberta Stegerja in-sekretarja Grahher-Meverja niso uspclLprnvtakopa vztraja strankino vodstvo na tem, da razsodišče nadaljuje s postopkom proti Haiderju. V torek je namreč to razsodišče ugoto-vilo. da je Haider s svojim zadržanjem škodoval stranki in da je ogrožal skupnost stranke. Svoj neuspeh je Haider po seji v/nega strankinega vodstva označil 't..koroškopripravljcnostzakom--:omisc". ki je mogoča, ker jc 'trnnka pokazala razumevanje za koroška stališč;)", ki sojih strnili v 14 očk obsegajoči zahtevi. Prepir znotraj svobodnjaške stranke se torej nadaljuje. Iti vedno več je govora o ..potrebi po ptesedla-nju". Vprašanje je. če bo konferenca deželnih predsednikov 1. junija zmožna končati merjenje sil taborov ztmtraj stranke. Kajtipuijenjc za protestne glasove na eni strani, za nacionalne na drugi otežkoča svobodnjakom hitre odločitve. Naprcdtie in demokratične sile v Avstriji, predvsem pa na Koroškem, ne morejo le brezbrižno zasledovati zbiranje desnice.kišctiaprcjblativsc antifašistične sile in deluje proti mirnemu sožitju obeh narodnosti. Njih demagogija mora biti povod, da se jim še bolj gleda na prste. \c\bo XI 30' ,bo\o a\eda- <.otCS \s3Ča^ *Z.a dta iabo bo a\ab šara' adsboPS' ,e" tzUO' t\st ca' st a bW eo Tomšičeva nagrado ginvnemu uredniku StovensKegn vestniku Ljubljana, 21. maja - Popoldne so v Ljubljani podelili tradicionalne nagrade za novinarske dosežke oziroma za pomemben prispevek slovenskemu novinarstvu. Nagrade, ki nosijo ime po narodnem heroju Tonetu Tomšiču. vsako leto podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Velike nagrade za življenjsko delo so prejeli Rado Janežič (Slovenski vestnik). Božidar Pahor (Delo) in Marija Cerkovnik (RTV Ljubljana). Tomšičevi nagradi jc žirija prisodila Lojzetu Smasku (Večer) in Janku Lorenciju (Teleks), nagrade iz sklada T. Tomšiča pa so prejeli Mija Repovž(Delo). Sonja Žnidaršič (Radio Ljubljana) in Marjana Vočina (Nedeljski dnevnik). V obrazložitvi za veliko priznanje Radu Janežiču je med drugim rečeno, da je Janežič postal član uredništva Slovenskega vestnika že ob njegovi ustanovitvi leta 1947 in pisal članke o vseh za list pomembnih vprašanjih, kmalu pa je prevzel funkcijo odgovornega urednika. ..V teku let je izoblikoval čist in prepričljiv novinarski slog. ki je tudi, kar zadeva jezik. Slovenskemu vestniku dal pečat uglednega slovenskega časnika na Koroškem. V začetku 60-tih let je postal glavni urednik Slovenskega vestnika, kar je še danes." Vute-meljitvi žirije je nadalje zapisano, da je Rado Janežič pisal dolgo vrsto let politične članke in komentarje ter poročila z mnogih področij slovenske narodne skupnosti na Koroškem, pa tudi o dogajanjih v Sloveniji in SFRJ. Na slovesni podelitvi Tomšičevih nagrad je imel slavnostni govor predsednik skupščine Slovenije Miran Potrč. J. Horvat Oh pomembnem priznanju našemu uredniškemu kolegu in sotrudniku Radu Janežiču iskreno čestitamo. Našim bralcem pa napovedujemo, da bomo dosledno in vztrajno delovanje našega glavnega urednika tovariša Rada Janežiča v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem predstavili vSiovenskemvestntku začetek junija-tik pred 40. obletnico našega lista. Uredniški kolektiv BNOVfič: neonacistična skupina Mjetn Prejšnji teden je zgorel boroveljski kino. ki je bil v zasebni lasti podjetnika Olsacherja. Tudi posestnik sam je prišel oh življen je. Strokovni izvedenci, ki so raziskovali vzroke nezgode, so sicer izjavili, da je po vsej verjetnosti Olsacher zaradi hude zadolžitve sam zažgal kino in napravil samomor, toda zanimiva je v tej zvezi druga vest: eksekutiva je zajela deset mladincev - po večini dijake oddelka za orožno tehniko Višje tehnične šole v Borovljah, pri katerih so žandarji našli tudi cel arsenal neonacističnih letakov, lepakov in drugih propagandnih sredstev. Sicer so mladince že spet izpustili. Toda zadevo hočejo raziskovati naprej. Gotovo skrajni čas. saj so prav dijaki omenjene šole ževpreteklosti večkrat dokazali,da je med njimi ideologija nacizma zelo razširjena - tako so na primer motili pred leti predavanje antifašističnega komiteja pa tudi druge prireditve demokratičnih organizacij. Upati je torej, da bo eksekutiva končno razkrila ozadja neonacistične dejavnosti in tudi tiste, ki to ideologijo spravljajo med mladino. ' ..Korak v javnost' - :a dvojezični otroški vrtec PRERERfTE na strant 2 DesmondTutuo Južni Afriki 3 Srečanje pevskih zborov v Pfiberku 4 Ob smrti Zdravka Švikaršiča 5 Tamburaši iz Loč gostovati v Trstu 6 O tekmovanju za pridobivanje novih naročnikov Stovenskega vestnika 6 Pisma bratcev 8 Pred praznikom narodnih skupnosti v Vetikem Borištofu Ureditev dvojezične skupine v enem izmed štirih otroških vrtcev v občini Bekštanj smatrata slovenski prosvetni društvi ..Dobrač" na Brnci in ..Jepa-Baško jezero" v Ločah za tako pozitivno, da ne moreta verjeti, da bi bilo vprašanje dvojezičnih otrokših vrtcev s sklepom občinskega odbora (kakor smo poročali v našem listu, je občinski odbor na seji 4. aprila tega leta zavrnil predlog Enotne liste za uvedbo dvojezične skupine v enem od tamkajšnjih otroških vrtcev-op. ured.) enkrat za vselej odpravljeno. Zato sta omenjeni društvi napravili skupen ..korak v javnost": na vsa gospodinjstva v občini sta razposlali letak, s katerim jim tolmačita vprašanje dvojezičnosti v otrokšem vrtcu ter jih pozivata, da v tem smislu tudi s svoje strani prispevajo k ureditvi, ki bi pomenila važen prispevek mirnemu sožitju in medsebojnemu razumevanju v občini. Poleg tega sta predsednika obeh društev članom občinskega odbora poslala še osebno prošnjo, naj bi pri ponovnem glasovanju o vprašanju dvojezičnosti v otroškem vrtcu premislili svoj odnos do slovenske narodne skupnosti ter s svojo odločitvijo prispevali k ohranitvi dvojezičnosti in kulturnega bogastva in s tem k boljšemu sožitju v občini. In svojo prošnjo za podporo v vprašanju dvojezičnega otroškega vrtca so slovenski prosvetaši v občini Bekštanj naslovili tudi še na sredstva javnega obveščanja. ..Korakvjavnost",ki so ga slovenski prosvetaši v občini Bekštanj pod-vzeli prav za obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, je zanimiv toliko bolj, ker kaže, da tamkajšnji Slovenci vprašanj narodnostnih pravic ne nameravajo obravnavati v svojem zaprtem krogu, temveč izpostavljajo vprašanje enakopravnosti kol problem vseh občanov. V tem smislu tudi njihova ugotovitev, da je dvojezični otroški vrtec del celotne problematike odnosov večina - slovenska narodna skupnost. V svoji argumentaciji izražajo prepričanje, da bi se dvojezičnega otroškega vrtca poslu-žila tudi nemško govoreča večina, kajti ..dvojezični otroški vrtec bi bi) kraj, kjer bi se že naši najmanjši učili, da je naše sožitje boljše, če vlada mesebojno spoštovanje namesto nasprotovanja". V pismu občanom sta prosvetni društvi potrebo in utemeljenost ureditve dvojezičnega otroškega vrtca v občini Bekštanj podkrepili med drugim tudi s svoječasno izjavo bivšega kanclerja Kreiskega, ki je na tozadevno poslansko vprašanje odgovoril. da se mu zdi pravilno, da bi v obči- nah, kjer obstojajo dvojezične šole, dvojezičnost vladala tudi v otroških vrtcih. To bi moralo veljati tudi za občino Bekštanj, kjer prijave k dvojezičnemu pouku na posameznih šolah segajo celo do 60 odstotkov vseh otrok. AUSSENDUMG O E H SLOVVEMISCHEM KULTUOVEOEtME O E H GEMEtMOE / R ^ Ž ž* . . ^ T ^ - S pismom vsem občanom so Stovenci / v občini Hekštanj podkrepiti zahtevo \ 7" P" dvojezičnem otroškem vrtcu Nobelovec Desmond Tutu na Dunaju: ,,Nekega dne bomo postati svobodni, tedaj se bomo spomniti tudi tistih, ki so biti z nami!" Prefekti teden seje na vabito Rennerjevega-inštituta mudit na Dunaju vodja južnoafriške angtikanske cerkve, nadškof Desmond Tutu, znan predvsem kot Nobetov mirovni nagrajenec in odtočen nasprotnik južnoafriške rasistične diktature. Na posebni tiskovni konferenci v dunajski Concordiji je avstrijskim novinarjem govorit o zaostritvi rasnega konflikta v Južni Afriki in o možnostih osvoboditve. Govorit je žeto odkrito. Spričo pravice in krivice ni mogoče biti nevtraten, je kar uvodoma poudaril. Avstrijskemu proti-apartheidskemu gibanju, cerkvenim in sindikatnim organizacijam se je posebej zahvatit za izkazano sotidarnost in podporo južnoafriškemu osvoboditnemu gibanju. Ne nazadnje so pozivi na gospodarski in potitični bojkot rasistične države izredno važni za mednarodni uspeh boja proti rasizmu. Pri tem je Desmond Tutu izrazit upanje, da bo tudi avstrijska vtada končo dostedno stata na strani pravičnih sit. To upanje je vsekakor treba pojmovati kot kritiko nad prodajo avstrijskega orožja rasističnemu režimu. Pravica je brez dvoma na strani črnega prebivatstva, in dežeta bo svobodna sete, tako Tutu, ko bo svoboden tudi postednji južni Afrikanec črne potti. „Južna Afrika je na robu katastrofe" je datje ugotavljat Nobetov nagrajenec. Samo tri poti rešitve bi bite mogoče: t) odstraniti krivični režim in njegove predstavnike potom votitev; 2) upor proti krivičnemu sistemu z ofenzivnim in oboroženim bojem; 3) zrušitev sistema z nenasitnim uporom. Prva možnost v Južni Afriki ne more priti v poštev, saj črno prebivatstvo nima votilne pravice. Torej ostaneta te možnosti nasitnega ali nenasitnega upora. On sam da je prepričan o pravitnosti nenasitnega upora, in tudi ANC (Afriški nacionatni kongres - najstarejša afriška osvobodilna organizacija) je spočetka bit za to pot. Danes - ne nazadnje zaradi zaostritve konftikta in nepripravtjenosti rasistov za spremembe - zagovarja oboroženi boj. Z!om apartheida bo ime) posledice tudi v drugih državah... „Kaj vse moramo še storiti," tako Tutu, „in kaj še vse povedati, da nam bo svet končno verjel? Ati 1500 žrtev v tetu t986 še ni bito dovolj? Bi bita reakcija druga, ko bi bite žrtve bete potti?" Desmond Tutu je nadatje ostro kritizirat vtade ZDA, Vetike Britanije in ZRN, ki vseskozi ščitijo sistem rasistov v Južni Afriki, a se vsepovsod drugod po svetu postavljajo kot zaščitniki svobode in pravice. ZDA v imenu zaščite svobode napadajo Libijo, Nikaragvo in druge države, progtasite so gospodarski bojkot Poljske in drugih dežet Vzhoda, toda proti rasistični Južni Afriki še nikdar niso kaj ukrenile -nasprotno, četo ščitijo jo ter jo gospodarsko krepijo. .,Od kod imajo take države sptoh pravico, da v imenu zaščite zahodnega svobodnega sveta vsitjujejo drugim svoje nazore?" je vprašat Desmond Tutu. Za ZDA in za Anglijo, je nadaljevat, je jasno, da bi ztom južnoafriškega rasističnega režima imet tudi močne postedice za njihovo tastno narodnostno in rasno potiti-ko. Odtočno nadaljevati, fudi če bo nasitna rešitev vse botj neizogibna Nadškof D. Tutu je na razna vprašanja novinarjev dejat, da zavrača reformne predtoge, ki jih je v zadnjih mesecih predstavita Bothova vtada. To da so predtogi, ki prihajajo dateč prepozno in ki v nobenem smistu ne ustrezajo predstavam večinskega črnega prebivatstva. Bothovi reformni predlogi so pripravni te za cementiranje rasističnega sistema, čeprav predvidevajo nekatere majhne otajšave. Južnoafriški borec za svobodo, Nobetov nagrajenec Desmond Tutu. Toda ktjučno vprašanje je vsekakor poti-tična moč. Ta ne more na vekomaj ostati v rokah majhne ptasti posedujočega belega prebivatstva. Na vprašanje, ati ni ANC komunistično dominirana organizacija, je Tutu dejat, da to ne drži. Afriški nacionatni kongres daje koaticija na žeto široki osnovi, jasno da so vktjučeni tudi komunisti ravno tako kot predstavniki drugih svetovnonazorskih smeri in tudi vetiko števito duhovnikov (ne nazadnje je tudi on vktjučen v ANC). On sam da sicer upa na nenasitno pot rešitve rasnega konftikta, toda spričo neuvidevnosti rasistov in nadatjnjih zaostritev je vsekakor tudi mogoče, da se nihče ne bo mogel izogniti nasitnemu preobratu v Južni Afriki. Situacija da je podobna kot pred 40 teti, ko nacističnega zta tudi ni bito mogoče drugače premagati kakor pa s silo. Ko bomo svobodni... „V vsakem primeru," tako Desmond Tutu, „pa si bomo zapomniti, kdo je danes za nekaj dotarjev pozabit na nas in naše pravice in kdo nam je pomagat - ne gtede na to, kako je svetovnonazorsko opredeljen. Južna Afrika je bogata dežeta, in nekega dne bomo svobodni..." Nadškof Desmond Tutu je zaktjuči) z optimistično mistijo na čas, ko bo ktanje mimo, ko ne bo več rasne diskriminacije in ko. bo dostej poniževano bantujsko prebivatstvo tahko koristito in uživaio bogastvo svoje domovine. Najkasneje tedaj se bo mora) tudi ves svet s tem sprijazniti, tudi če danes tega še nočejo verjeti. Čas obračuna bo vsekakor prišet, in črno ljudstvo ob Kap Hornu ne bo pozabito, kdo vse se je borit na njegovi strani... L Sch. Preporod katalonskega naroda vliva upanje tudi drugim malim narodom Barcelona, gtavno mesto severno-španske pokrajine Katatonije, je bito v času od 8. do 12. maja v znamenju prostavtjanja katatonske avtonomije in razvoja ter razcveta katatonskega jezika. Ob pritožnosti 11. mednarodnega kongresa katatonskega jezika (11 congres internationat de ta ttengua catatana) je katatonska vtada povabita zastopnike manjšin in matih narodnih skupnosti iz vsega sveta v Barcetono, da se tahko na tiču mesta prepričajo, kaj je katatonski narod doseget v dosedanji kratki dobi demokratične Španije. Iz Avstrije sta se kongresa udetežita dr. Franci Zwit-ter mt. za koroške Slovence in dr. Herbert Gassner za gradiščanske Hrvate. Katatonski jezik, ki ga govori okoti šest milijonov tjudi, je bit v času Francove diktature v javnosti opotnoma prepovedan - Katatonija, z glavnim mestom Barcetono vred, je dobita navzven popolnoma španski (kastit-ski) značaj. Toda kruti diktaturi navktjub si je katatonski narod ohranit svojo kulturno in jezikovno identiteto. K temu je doprinesla znaten delež tudi katatonska katoliška cerkev, ki ima svojo staro tradicijo ztasti v svojem središču, samostanu Mon-tserra, kjer so benediktinci tudi v času Francove diktature naprej gojiti katatonski cerkveni jezik ter četo tiskati in izdajati knjižnice in brošure, seveda večinoma verskega značaja, v kata- Leto 1945 očitno mnoge ni zdramilo V Ariiri); gotovim //Mt/em .še danes ztthttht; kri v g/a vi, Aadar jih kt/o opomni z/o m a 3. raj/ta,' po^chtto hut/o pa je, gadar je .s takim spominom /n opominom omenjen pomembni prispevek partizanovega boja na Koroškem za osvoboditev in vzpostavitev drage avstrijske repab/iVe. Predvsem nemoVonaciona/nema in rjavema e/ementa na Koro.sVem niko/t ni pri.s/o na nti.se/, da bi ta boj prizna/ za sestavni de/ borb zavezniških si/ proti //it/erjevi Nemči/i. Sramotno zaprotifašistično A vstri/o, a temboij zaači/ao za Koroško je dejstvo, da so se ta V e zakrknjenosti na/ez/e tadi večinske stranke v deže/i. Tako je tadi nedavno odVritje spomenika jugos/ovan-skim žrtvam fašizma na Dunaju izzva/o v nekaterih V rogi/; poživitev gonje proti partizanstva. .Spomenik je posvečen / 022 jagos/o vansVim žrtvam, pokopanim na avstrijskih t/eh. borcem, taboriščnikom, vojnim ujetnikom. Minister Ločina je prt otvoritvi med dragim poadari/ važno v/ogo avstrijskih bata/jonov vsk/opa jngos/ovonske osvobodi/ne vojske, češ da so to bib začetki dobrososedskih odnosov med Avstrijo in ,/agos/avijo. Navzoči so bi/; tadi predstavniki avstrijske vojske (nekaj, česar na Koroškem k/jnb vsem prošnjam in pozivom ZKf dos/ej ni b;7o možno j. To pa je bi/o nekaterim že preveč časti za nekdanje ..bandite" - Peter Zebrer je v danajski ..Presse" brezpomi- tonščini. Ta kutturna dejavnost mont-seraških menihov je mnogo prispevata k utrjevanju narodne zavesti Kataloncev. Po Francovi smrti se je potožaj Katatonije in Katatoncev začet posto-oma izbotjševati. Demokratizacija panije je tudi nekastitskim narodom v Španiji prinesta več svobode in botjše možnosti kutturnega razvoja, danes jc Barcetona - o tem so se gost- Pridobivaj nove naročnike Slovenskega vestnika je kongresa tahko prepričati na tastne oči - katalonsko mesto, Katatonija sama pa uživa status avtonomne pokrajine. Učni jezik v šotah in na univerzi je katatonščina, postovni jezik v parlamentu in drugih političnih forumih prav tako. Lastne TV-postaje in radijski oddajniki utrjujejo potožaj katatonskegajezika v Španiji. Kako močna in udarna je katatonska narodna zavest, sta pokazati tudi dve prireditvi v okviru omenjenega kongresa: Približno 80.000 predvsem mtadih Katatoncev je stedito open-air koncertu treh katalonskih kantavtor-jev na prostoru pred svetovno znano katedralo „Sagrada famitia" - od desetih zvečer pa do dveh zjutraj. Kantavtorji so v svojih pesmih in besedilih vedno znova poudariti samostojnost katatonske narodnosti - ob bučnem aptavzu poslušalcev. Več kot 100.000 tjudi pa je prisostvoval v nedetjo dopoldne katalonskim s/eka m ugovora citira/ /z nekih virov, t/a mt) b; partizan; bth' zahrbtni mor;7c;'. Z isto ,s'tr;tpcm).s!;o agotav/ja, t/a gre prt vsem lem očitno za nerazumljive koncesije, ki jih t/e/a A v.strtja Vago.s/ovattom (najprej o<3.strnn;tev Toehrovep/os- narodnim ptesom iz vseh pokrajin na cestah Barcelone; narodna kultura med Katatonci (še) ni fotktorizem, temveč izraz narodne zavesti in narodne samostojnosti ter zdravega narodnega ponosa. Edina kaplja petina za katatonski narod je bit v teh slavnostnih dneh poraz FC Barcelone v nogometni tekmi za evropski pokat proti Bukarešti na predvečer kongresa. če, zdaj partizanski spomemb...). /rt v isti rog je zatrobi/ trn/; „Cato" v Kronen-Zeiitmg, b/ se je httt/ova/ bar nar/ vsem/ - or/ prtrt/zrtttov, ki r/r; so ogroža/; Koroško, pa r/o Tacine m ce/o Trischensch/agerja, bt r/a se gres/a prijate/je m zagovornike jugoslovanskih p a rt/z a no v. Tab način b/aienja sicer ni nič novega, saj se je vojna proii pariizunsivtr na Koroškem nar/a/jeva/a v vseb povojnih /eiih r/o r/anes. /n io tabo na ir/ejni ravni, babor ittr/i z r/ejanji, bo so z bombnim terorjem hote/; očistiti r/eže/o partizanskih spomenikov. Novo je /e to, r/a prihaja gonja ser/uj z Dunaja in r/a se po svoji ir/eo/ogtji in r/ibe;); bomaj baj raz/ibuje or/ gonje nacističnih propaganc/nih or/r/e/bov v protipartizansbi agitaciji. Vse bo/j postaja očitno, r/a so v Avstriji v manjšini /ju-r/je, bi jih je hi/o /eto 7943 zr/rami/o - še r/anes so v večini tisti, bi se postav/jajo s tem, r/a so tabrat zg/er/no izpo/nje-va/i r/o/žnost. Tabrat je bi/a častna zar/eva eliminirati tur/; babega partizana in z isto samoumevnostjo nas nebr/anji izpo/njeva/ci svojih r/o/žnosti še r/anr/anes rar/e vo/je spominjajo na to - tobrat zarat/t omejenih možnosti sever/a /e na pub/icisiični ravni... Povabljeni gostje na tem kongresu - bito jih je nad 500 z vseh petih cetin - pa so se tahko prepričati, da beseda o „renesansi matih narodov" ni te prazna fraza, temveč - ztasti v južni Evropi - dejstvo, ki se ga danes ne da več zatajiti. In to dejstvo vtiva upanje tudi drugim mahni narodom, ki so ati se čutijo ogrožene v svojem obstoju. F.Z. NAČRT! ZA DVOJEZ!ČNO ŠOLSTVO NA KOROŠKEM Posledice hajmatdinstovega „modela" redne skupine in te v petih krajih bi ostati za dovjezičen pouk še štirje razredi. Seveda je to teoretičen modet, ki temelji na prijavah iz teta 1984/ 85. Povečan pritisk in zmanjšana privtačnost dvojezičnega pouka bi to stiko še dodatno postabšata. Gre torej za načrt za tikvidacijo dvojezičnega šotstva na narod- nostno mešanem ozemtju Koroške, ki se mu morajo postaviti po robu vsi demokratično osveščeni tjudje, ne gtede na narodnost in svetovni nazor. V prejšnji števitki smo objavili prvo oceno postedic takoimenovanega šotskega „mo-deta", ki so ga izdetati „pedagogi" koroškega Heimatdiensta. Poudarili smo, daje značilno za ta „modet" strogo toče vanje otrok po vsem ozemlju, močno postabšanje kvati-tete pouka ter ..zožitev" ozemlja, v katerem vetja zakon o manjšinskem šotstvu. Danes pa objavtjamo grafiko in kratek komentar te grafike, ki jo je izdelal Teodor Domej. Karta, narisana na podtagi toči-tvenega načrta koroškega Heimatdiensta, kaže organizacijsko raven dvojezičnega pouka po morebitni odobritvi zahtev nem-škonacionatnih sit. V primerjavi s sedanjim stanjem bi se števito razredov z dvojezičnim poukom razpotovito. Če je danes na narodnostno mešanem ozemtju še nekaj manj kot dvesto razredov, v katerih se odvija dvojezični pouk, bi jih bito po uvedbi točenega pouka te še nekaj nad sto. Najbotj bi prišti pod kotesa otroci, ki so prijavtjeni k dvojezičnemu pouku. Ne samo, da bi biti k dvojezičnemu pouku prijavtjeni otroci v večini primerov znotraj šot potisjeni ob rob, tudi dvojezični pouk bi postat zaradi znižanja organizacijske ravni manj privtačen. Po načrtih Heimatdiensta bi bit dvojezičen pouk na 33 šotah narodnostno mešanega ozemtja možen te še v enorazrednih oddetkih, kar pomeni, da bi morati otroci vseh šotskih stopenj sedeti v enem razredu. Na 22 šotah bi bit dvojezičen pouk v dvorazrednih oddetkih osnovnih šot, v šestih krajih bi bite triraz- DVOJEZIČNO ŠOLSTVO PO MODELU KHD 1 enorazredni oddetki 1 dvorazredi oddetki 1 trirazredni oddetki 71 štirirazredni oddetki Pesem ne pozna meja Mogočna pevska manifestacija v Piiberku Pretekto nedetjo je Pliberk sta) v znamenju pesmi. V opoidan- V Kutturni taberni Pri Joktnu v Cetovcu se s samostojno razstavo siik raznih tehnik predstavtja Drago Druškovič. Lahko bi rekti. da pri razstavi gre za maio retrospektivo, saj Druškovič prikazuje deia iz raznih obdobij, zato so veščemu obiskovatcu nekatera deia umetnika že znana. Kijub temu gre za zaokroženo razstavno kompozicijo, ki jo je umetnik posrečeno zbrat in harmonično razobesi). Tako vidimo siike na stekio, na papir kakor nekatera deta, ko umetnik nakazuje svojo novo, še botj dovršeno pot. V svojih detih se umika v detaite njegovo sicer še igrivo, a za gtedatca botj jasno govorico. Barve postajajo botj enotne, kar seveda tudi omejujejo biotoške barve, katerih se Druškovič postužuje pri ustvarjanju novih det. skih urah so se pred Zadrugo v Ptiberku pričeti zbirati pevke in Drago Druškovič Razstavo je možno ogtedati do konca maja, razstavljena deta pa je seveda možno tudi kupiti. Tozadevne informacije so na votjo pri vodstvu gostitne Pri Joktnu. pevci od biizu in daieč - s Koroške, Siovenije in ftatije - da znova potrdijo, da pesem ne pozna meja! Vabiiu prirediteljev Sto-venske prosvetne zveze, SPD „Edinost", MoPZ „Kratj Matjaž" in MePZ „Podjuna" se je odzvaio deset pevskih zborov, ki so prišti iz Trboveij, iz Doberdoba, iz Križa, iz Trebč, Opčin, Branika, Libuč in iz Piiberka, da se zberejo na veiiki pevski manifestaciji. Ob zvokih godbe na pihata iz Šmiheta se je pričeta premikati povorka desetih pevskih zborov skozi mesto Ptiberk proti tamo-šnjemu gradu, kjer so nastopiti osamič in v združenem sestavu, tevitnim pevkam in pevcem je v imenu domačih gostitetjev izreke) dobrodoštico v obeh jezikih Joško Hudt, ki je pozdravit tudi števitno občinstvo, med njimi tudi vrsto gostov in izrazit svoje zadovotjstvo nad tem da je poteg ptiberškega župana Mikuscha pri-što tudi več odbornikov ptiberške občine. Hudt seje posebej zahva-tit grofu Thurnu Vatsassina, daje dat na razpotago grajsko dvorišče, kjer je potekato pevsko srečanje. Podpredsednik SPZ dr. Gustav Brumnik pa je v svojem kratkem pozdravu povedat, da se koncert odvija na predvečer, ko se spominjamo dneva, ko je Hitterjeva Nemčija morata priznati svoj poraz in s tem konec fašističnega terorja ter to miset povezat z nastovom prireditve, namreč „Pesem ne pozna meja", kar je v sogtasju vseh tistih, ki tju-bijo svobodo in mir, kar še posebej vetja za vse tiste, ki gojijo in cenijo pesem. Teh pa je pretekto nedetjo pri-što mnogo, saj so do kraja napot-niti vetiko grajsko dvorišče ptiberškega gradu. Z pozornostjo so stediti koncertnemu sporedu, ki se je ktjub vetikemu števitu pevskih zborov odvija! brezhibno in zato bit postušatcem v vetik užitek. Pesem je mogočno doneta z gradu nad mesto Ptiberk in oznanjata humanost in zavest o medsebojnem mirnem sožitju vseh, ki so se ta dan zbrati, da skupno zapojejo in tako doprinesejo k utrjevanju zavesti - da pesem ne pozna meja. Druškovič razstavlja v Ceiovcu V okviru „Koroške vigredi" Joseph Zoderer brat v Ceiovcu Det Vedernjak, organizator titerarnih prireditev, ki potekajo v okviru „Koroška vigred", je prejšnji torek v kutturni taberni Pri Joktnu tjubitetjem književnosti predstavit južnotirotskega pisatelja Josepha Zodererja, ki sodi med tiste ustvarjatce, ki kritično gle-dajo na okotje, v katerem živijo in ustvarjajo. Kottaksejemoratzeto bortiti - tudi v okviru nemške dov. Čeprav je ob tem bito stišati kritične gtasove, kar zadeva prevode, je te treba povedati, da sta prevajatca svoje deto dobro opravita. To posebno vetja za stovenski prevod. Netagodje postušatcev je povzročito siabo ozvočenje, pa tudi interpret stovenskega besedita (Marijan Srienc) je priznat, da je knjigo dobil sete tik pred nastopom v roke in zaradi tega ni imet Det Vedernjak (tevo), pisatetj Joseph Zoderer (v sredini) in Marijan Srienc (desno) so pritegniti pozornost pubtike manjšine na Južnem Tirotskem -daje bit priznan kot pisatetj. Pravi prodor mu je uspet pred teti, ko je sodetovat pri tekmovanju za Bac-hmannovo nagrado v Cetovcu. Tedaj nagrade ni dobit, naše) pa je zatožnika za svoje predstavljeno deto. Njegov roman „Die Wa)tische" je naše) vetik odmev. Danes Zoderer sodi med voditne pisce nemškega kutturnega prostora - in preko njega; imenovani roman je namreč bit preveden tudi v sloven-ščino (prevedta ga je Anja Uršič). Čeprav je Zoderer nemški pisatetj, smo njegovi titeraturi tahko pristuhniti v treh jezikih: nemškem, itatijanskem in stovenskem. To je brez dvoma bita tepa pritož-nost Zodererjevo poetično govorico stišati v treh jezikih, in s tem tudi primerjavo kakovosti prevo- možnosti zadostne priprave za nastop, kar se je odražato v prehitrem branju. Toda razumeti smo ga ktjub temu, dat nam je možnost primerjave. Tudi sam pisatetj Zoderer, ki je brat tudi itatijanski prevod, je povedat, da se kot interpret svoje hterature v itahjan-ščini ni počutit najbotje, saj je to storit prvič. A vseeno je večer bit zanimiv, spoznati smo pisatetja Zodererja, ki ima mnogo povedati, ne te svojim rojakom v Južnem Tirotu, ampak tudi širšem svetu. Ob tej pritožnosti je treba Det Vedernjaku priznati, da dostedno gre svojo pot - čeprav mu mečejo potena pod noge - da koroško sto-vensko književnost v svoje prireditve vktjučuje kot enakopravno umetnost, ki nastaja tu na Koroškem. Arbeitstein razstavlja Ernst Arbeitstein se v prostorih Mohorjeve knjigarne v Cetovcu spet predstavtja s svojimi stikarskimi deti. Otvoritev, ki je bita minuto sredo, je bita povezana z titerarnim nastopom pesnika Heina Fischerja in pisatetja Wit-hetma Pevnyja. Organizator titerarnega večera je bit spet Det Vedernjak, ki je predstavit sicer že znana umetnika. V zadnjih treh desettetjih je nastato več kot ducat hterarnoego-dovinskih sestavkov, ki se trudijo prikazati sodobno stovensko tite-rarno ustvarjanje na avstrijskem Koroškem. Naj so že ta besedita objavtjena v nemščini ati slovenščini, v avstrijskih ati jugostovanskih publikacijah, avtorji so izktjučno Slovenci, tisti iz Avstrije ati tisti iz Jugoslavije (Jevnikar, Pogačnik, Kmecl, T. Sušnik, Paternu, Zadravec, Deteta, Obid, Zabtatnik, Vospernik, Prunč, Hafner, Nečak in še kdo, od danes - 26. 4. 1986 -tudi dr. F. Zwitter mt.). Na drugi strani so literarni zgodovinarji in pubticisti pokazati neprimerno manj pregtedovatske strasti do skupne, cetotne sodobne slovenske književnosti ati pa morda do titerarnega živtjenja Slovencev v Itatiji ati v emigraciji. Kakor je že to zapažanje docela preprosto, četo banalno, pa nedvomno opozarja na intenzivnost nekega zanimanja, morda četo na značaj recepcije; na vsak način vabi k iskanju raztage. - Zeto hitro je seveda tahko pri roki paratizem s politično aktuatnostjo koroškega vprašanja v avstrijsko-jugostovan-skih odnosih. Odkar se je namreč po razpadu habsburške države vnet boj za Koroško, ni pravzaprav doceta ponehat vse do današnjih dni. Resda se dandanes ohranja botj v obtiki hipotek in frustracij, trav-matskih strasti, atavizmov in podobnega - moderna Evropa pač živi in misli drugače - vseeno pa: takšne reči ne zginevajo čez noč, prav uporabne so tudi kot substrat zanjo prvine, ki niso deceta običajne ati pričakovane? Brez posebnega ovinkarjenja naj izrazim svoje staro prepričanje, da je tako; vendar ne na enostavno pregleden, tinearen način. - Za raz-tago moram zdaj citirati samega sebe in prehodno povzeti det svojega članka ,.Die stowenische Lite- kottini. To je bito sicer že pred skoraj 1000 in več teti (v stoletjih neposredno po naselitvi), 'je pa trajato nekaj sto tet v državni in več kot tisočletje v kulturni obtiki. Seveda se bo -zdeta ugotovitev temu ati onemu močno obremenjena z dnevno ati potpretekto polemičnostjo, vendar bi se podobnim njih se ne kopičijo samo materialne temveč tudi kulturne dobrine. Nekaj prispeva k temu težnja po reprezentativnosti (kuttura stavb, ceremoniatov ipd.), nekaj pa gre preprosto na račun dejstva, da se v obtastvenih središčih zbirajo tudi najrazličnejše druge ambicije, dejavnosti in načrti - z btagostovom obtasti je pač sleherno dejanje, tudi kulturno, botj opazno, namenjene mu je več pozornosti. Končno prispeva k takšni togiki tudi funkciona-tizem upravtjanja, pri čemer mistimo predvsem na jezik: upravno enoten prostor teži v enotnost komuniciranja - jezik središča se sčasoma etabtira v jezikovni standard ati vsaj v neko vrsto koine, to je v skupen jezik javnega nastopanja, vetjaven za ves prostor, ki ga to središče obvladuje. Obstoječe primer-jatne analize jezika v redkih starih stovenskih rokopisih (rateškega oz. cetovškega, starogorskega z zahodne slovenske etnične meje iz okolice Čedada) potrjujejo še za konec 15. stoletja vztrajno pojavljanje zgodnjih, arhaičnih koroških diatetknih značilnosti v njih - in to ne glede na to, kje so besedita nastala oziroma bita zapisana. (ve nndn//to (D >