I. letni tečaj, število: 32.
1914. aug. 9.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, čč jih več
vküp bodi..................2 K,
če samo edne . . . . . . 3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi ' „ . . .	4 K 20 f,
če samo edne , . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Črensovcih pri KLEKL JOŽEFI ¾ plebanoši v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Ná té naslov se naj pošilajo t naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po Risalih deseta.
„Bog smiluj se meni grehšniski.“ (Luk. XVIII. 13.)
Dva ideta gori v cerkev, nam pravi denešnji Evangelium. Pa že med tema dvema je eden nej dravičen. Gde pa stotine i jezere hodijo v cerkev, kelko jih pa tam more biti nepravič-nih! Zrok nepravičnosti je gizdava molitev. Farizejec denešnjega evangeliuma se je zata nej spraviĆao, ka je gizdavO molo. Publikanec se je pa pravičao, zato- kot se^-je- znizo,* z¾rgrebšntkar držao * rekoč: »Bog smilnj se meni grehšniki".
a Ponizna molitev da mir na domi, spravi obilno milosti i veliko diko v nebi.	'
Sveto pismo nam pravi: „Bog gizdavim proti stane, poniznim pa da miloščo." (Ják. IV. 6.j
Či ponizno moliš, dobiš miloščo. Milošča je pa Boži dar, brezi štere ne moreš sveto živeli i greha se čuvati. Milošča je tisto za düšo, ka je sudče i vlaga za rože. Brez sunca i brez vlage ti püngrad nigdar ne bo rože rodio, ravno tak ti ne bo düša rodila rože jakosti': Čistost, trežnost, lübezen do Boga i bližnjega itd. brez milošče. Miloščo pa slüži samo ponizna molitev, samo potrto serce. Dtth sveti pravi nojmre : „Potrto i ponižano serce Bog ne zavržeš, (Ps. 50. 19.)
Ne čüdivajmo se zato či v tistoj hiši, gde na gizdo idejo, ne ga mira.
„Ne čüdivojmo se, či gizdavci se njevkajo, pravdajo, bijejo, po krčmaj poteplejo. To more biti, to je sad gizde. Krist¾š pravi najmre: „Ki se zvisi, on se znizi.“ (Luk. 18. 14.)
Nigdar se ne čüdivajte, či zvedite ka je ta gizdava dekla, te prevzeten dečko v to pa v to sramoto prišeo za volo nečistosti. To je sad tistoga giz-
davoga cerkvenoga obnašanja, poleg šteroga sta vcerkvi vse preštimavala, •samo lüblenoga Jezuša nej.
Blaženi Mikloš Flüc je vido ednok pri svétoj meši drevo edno cvesti, iz šteroga je cvetje dol kapalo na lüdi, ki so pri meši bili, i vido je, ka se je cvet toga dreva pri gizdavih düšah, taki posüso. To je milošče svete meše, štere je te cvet pomeno, so gizdavim düšam nikaj nej hasnice. Brez milošče so šle na svoj dom, v tistoj gizdi v šterov so v cerkev prišle. Svilni röbci, tesnimiűfí, ¾eir 'pó¾čaíi,~ šíingáni pod-meti, ščipkaste jaoke, s *pomodov na-mazane glave i drüge takše gizdače pri mlajših i staréjših lüdej so njim drügo nej privesle pri svetih mešaj,e kak süho cvetje ; brez milošče so šjji domo, ali bole rečeno v krĆmo v grehšne drüžbe? na plesišče, gde jih je vodo tisti düh, šteromi na čast so se gizda-vili, hüdobni düh i njim je nakladao düše z vsako vrstnimi grehi.
Ne - čüdivajmo se zato či vidimo vnoge tak okorne, tak preštimane, tak modre, ki vse znajo bole, kak mati cerkev! zrok tomi je to, ka ne vejo ponizno moliti. Ponizna molitev smi-lenje dobi düšo opráviča, nebo odpre. Debeloga Karola fronkovskoga krala spremle valstvo je pitalo svetoga Nor-berta, ka dela Bog v nebi. Svetnik je odgovoro: ponizne Zvišava, gizdave pa pomižava. f zaistino to dela Bog. V nebo pridti najmre _ nišče ne more, z vüm či je ponizen. Bodimo zato po-nizni. Včimo se od publikanca denešnjega evangelija ponizno moliti v cerkvi. Nasledüjmo oponim Boži: ,Zniziti se pod z možnoV Böžov rokov“ (I. Pet V.'6.) Spozná)mo to veliko pravico, da smo vbogi slabi, nikaj vredni greh-šniki, ki zvüm greha za svoje spoz-nati nikaj ne moremo. Delajmo, kak
te publikanec, to je ne vüpajmo oči v cerkvi okoli nositi, ne vüpajmo na drügo misliti, kak na lüblenoga Jezuša, ki pred nami v 01tarskom Svestvi prebiva i na svoje grehe, štere z spotrtom srcom njemi odkrivajmo. Po toj poti bomo cvet svéte meše črslvo domo prinesli, šteri nas bo v méri i jakosti sprevajao do nizkih nebeskih vrat.
Krščanski navuk.
Se je slobodno hoiesatL? J¾Lobod-no. To nam sveto pismaf stare i nove zdveze potrdi.
Kakši pa more biti boj ? Pravičen.
Kda je boj pravičen ? Če ga na-pove višešnja oblast iz pravičnoga zroka.
Je naš boj pravičen, šteroga zdaj mamo ? Pravičen je zato, ka ga je sam apoštolski kral zravnao iz večih najpra-vičnehših zrokov.
Kaj nam je šteo srb vzeti ? Vero i domovino. To braniti je pa sveta naša dužnost.
Naš boj.
Srbi so ne sprejeli zahteve aus-trijsko-vogrske vlade, zato je naš apoš-tolski kral prisiljen bio njim vojno na-povedati. V svojem manifesti (pismi) genlivo odkriva, kak je on i njegovi predniki podpirao vsikdar Srbio, kak njoj je ne protivnik bio, kda si je pri slednjoj balkanskoj bojmi ešče ednok teliko zemle spravila, kak je dozdaj mela, kak je potrpežlivo prenasdo njene spletke pa gonje, z šterimi je ščela ž njegovoga casarstva i kralestva odtrgati neločliva ozemla. Naslednje se je pa cela zarota naredila proti vladajočoj hiši i morila v Sarajevi prestolonas-lednika i je „v srce zadele Mene i moje narode*, piše apoštolski kral.
5.
NOVINE
1914. aug. 9.
„ln tak se morem Odločiti s silov orožja vstvariti neobhodno potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim drža-vam mir v notranjosti i stalen mir na zvünaj.
V toj resnoj vüri se popolnoma zavedam cele dale kosežnosti Svojega sklepa i Svoje odgovornosti pred Vse-gamogočnim.
Presküso i prevdaro sem vse. Z mirnov vestjov nastopim pot, štero mi kaže dužnost.
Jaz zavüpam Svojim narodom, ki so se v vseh vihérah vedno v složnosti i zvestobi drüžili okoli Mojega prestola i ki so bili za čast, velikost i moč do-movine vsikdar priprávleni za najhüjše žrtve (áldove.)
Jaz zavüpam vitéškoj austrijsko-vogrskoj vojnoj moči, punoj požrtvo-valnoga navdüšenja.
In Jaz zavüpam Vsegamogačnemi, da podeli zmago Mojemi orožji.
Franc Jožef. “
Té navdüšeni i pravičen poziv je milijone geno v našoj domovini i ra-dovolno so šli pozvani v vojašnice se glasit za vojsko.
Mobilizácija.
• Kaj je to? Če se vojáki na slüžbo k svojim regementom pozovéjo, to se právi mobilizácija. ZpzVa je- té tnobíli-zacija samo ništerih regementov tikala, ali odkda je rus mobilizirao svojo celo vojsko, je tüdi naša cela vojna moč na brambo domovine pozvana.
Pét milijonov
naše vojske je zdaj pozvano na bo-jíšče. Pozváni so vsi črnovojniki do 42 leta. Črnovojniki (népfölkelő) se zo-vejo oni vojaki, ki šo že doslüžili vo-jaščino, nemajo pa še obšita“ ali od-püsta iz vojaške slüžbe, šteroga samo po spunje nom 42-om leti dobijo. Mogli so zato v boj iti očevje vnoge dece. Ne mislimo pa, da bodo ti v ogenj šli. Ne. Vsi niti vojaškoga ob-leča ne dobijo, samo eden trak okoli rokava i bodo v kasarnah na mesto mlajših, ki na bojišče odidejo, do mosté, železnice strážili, živež privažali za tabor i drüga takša dela opravlali. Ne se trebe zato včasi, zbojati, ka — veli — merje, ki tá odide. Merjé stalno, ali ne tam. Bomo se pá vidili, samo molimo za zmago našega orozja i za naše vojake.
Naši dečkov
je trijezero v dejanskoj vojaškoj slüžbi. Ti idejo na bojišče, ali vse se zato ne bodo bili. Vnogi moro samo v tranjá-vah biti ali na mejah paziti i do bitja niti ne pridejo. Najsrečnejše so pa tisti, ki do v ogenj šli. Vojak je v ognji pravi vojak, kak mlatec pri mlatitvi pravi mlatéc, orač pri oránji právi orač. Za Boga iti na boj,' zato se bo-jevati, ka Jezuš žele, naj neprijatel ne -dobi latoéi^&d mas», -ka- bi škode-našoj veri, je sveta vojna, v šteroj še što spradne — za Jezuša merje i srečno merjé. To je pa veselo, zaistino veselo delo, i tista mati bo mela za-
istino veliko plačo v nebi, štere sin merje za krála nebeskoga.
Keliko vojákov je dao naš mali narod ?
Vogrski Slovenci, katoličanci i evangeličanci so zdaj z do 42 let sta-rimi črmovojniki više 20 jezer vojakov poslali svojoj lüblenoj vogrskoj domo-vini na brambo. Vogrskoj slovenec je izdajnik nikdar ne bio i ne bo z Bo-žov pomočjov zdaj tüdi ne.
Iz Bojišča.
Naši regementi so na té kraj Save pri Belgradi bili i glavno mesto Srbije opazovali. Naše bombe so vužgale grad belgraški i drüge stavbe pa srbom pre-prečile, da bi železen most na Savi v zrak püstili. Nekaj so ga poškodovali, ali. peški je še mogoče prek njega iti.1
Srbski tabor
je veČinoma v Staroj Svbiji pri Kragu-jevác—Kraljovo i Kruceváci. Nekaj voj-ske májo tüdi na meji Bosnije i kre Dünaja. Kak nam srbski odbežniki poročajo, je srbska vojska pobita, tužna, žalöstna. Nema zadostnoga živeža. Konjov je malo, jünci moro potrebne reči v tabor voziti, to pa pomali ide.
Nemški casar Viljem je kre nas. Njegov tanač je to,- ka smo bojno podignali zato, ka so ovi -zdaj ^pripravleni. 1V celoj Nemčiji je razglašeno bojno stališče, to je prip-rava za bojno nam na pomoč i proti rusom. Nemški casar je odločno zavrno ruskoga, ka če vojske svoje ne raz_
Ali je reč „bojnec“ razžaljiva ?
Nigdar ne pozabim, kak sam mogeo ednok bežati, ka sam si noge .malo nej vse spotro. Zakaj sam pa mogeo tak jako bežati, ka mislite? Bežati sam mogeo samo zavolo reči ,bojnec".
Zgoeilo se je najmre, ka se je v naša vés priselo eden možak tam odnekod z bregáč. Toga človeka, gda ga je nej bilo nazoči, so naši lüdje tak zvali, ka je „bojnec“. Jaz sam ešče te bio máli, pa sam si to ime tak zapomlo, kak tam čüo. Niti na miseo mi je nej priŠlo, ka bi se te priseljeni možak zvao kak inači, kak ravno bojnec. Zato sam pa jaz nesrečen sin ednok toga človeka, gda sam ga srečao, ka je gnao živino ná pašo, začno pitali:
— No, bojnec, vi tüdi na pašo ženete ?
Hej, to vam je bilo, kak či bi sršnja razdražo. Zgrabo je bič na drobnejšem konci za porišče, se je zagnao proti ineni, pa je ves srditi kričao:
— Vej ti jaz že pokažem, što je tvoj bojnec!
Jaz sam že te sprevido, ka se ne de dobro godilo z menov, zato sam se spüsto v beg. Samo svojim brznim nogam se mam zahvaliti, ka sam vujšev, ovači bi šče drügač pomlo, ka pomejni, koga svati za bojneca.
Gda sam domo prišeo sam začno praviti, ka bi me bojnec skoro zbio, zato ka sam ga
pitao, či on tüdi žene krave na pašo. Nato so se mi domači začnoli smejati, pa so mi pravili, ka tomi možaki ne sme tak praviti, ka je bojnec, zato ka je jako čemeren, či to čüje.
Komaj zdaj mi je postalo jasno, Zakaj sam jaz mogeo tak jako bežati. Zato sam mogeo bežati, ka sam tomi možaki nazoči povedao, ka je bojnec. Te me je pa tüdi tak strah vzelo, ka sam od tistoga časa več nikoga nej vüpao zvati za bojneca, pa ešče drüge sam karao, gda sam -čüoka je što pravo „bojnee“.
Gda sam vekši zraseo, sam prišev vküp z večina medžimurci. Dugo smo stanüvali v ednoj hrambi, pa se je meni jako čüdno ,vidlo, gda sam opazo, ka tej lüdje mene za bojneca majo. Nazoči mi je to nieden nej vüpao povedali, liki med sebov so me pa H vsi za bojne-ca zvali.
Nej mi je biIo po voli, gda" sam zvedo, ka me držijo za bojneca, zato ka sam to reč držao za razž!jivo, pa Sam je te ednok začno pitati, Zakaj oni majo mene za bojneca. Odgovor^ mi so, ka smo prej mi vogrski Slovenci vsi bojnecje.
Zeaj me je ta rnč zaistino začnola zani-* mati, pa gda sam nazaj domo prišeo, sam pozvedavao med našimi Itidmi, štero so ti pravi bojnecje, pa gde se držijo. Ná ta moja pozvedavanja sam pa nej dobo stalnoga odgovoro. Edni so mi pravili, ka so bojnecje listi naši rojaki, šteri prebivlejo više Soboáe, koli
Püeonec, Bodonec, Križevec pa koli Bedenika. Sledkar sam pa pitao več lüdi s toga kraja, či oni poznajo bojnece, pa či znajo, gde se boj-neéje držijo. Odgovoriti mi so, ka se za boj-nece zovejo tisti lüdje, ka tam dale v bregaj živejo. Eden drügi možak mi je pa tak pravo, ka bojnecov nindri nega, to je, ka nindri nega lüdi, ki bi sebe držali za bojnece, nego pov-sedi zgreblejo to ime na drüge lüdi, šteri pre-bivlejo bole proti sevri.
Kak je z toga viditi, se mi je nej posre-eilo zvediti, što so po pravici bojnecje, pa gde je Bojnečko. Tüdi reč sama mi je bila nejasna, pa sam si je' nej znao razložiti.
Komaj pred par leti sam prišeo v tom pogledi na jasno. Zoznano sam se najmre z ednim slovenskim profesarom, ki se je jako zanimao za našo krajino pa za nas vogrske Slovence. Te gospod me je med drügini tüdi to pitao, kak si naše lüstvo razlaga reč ,boj-nec“. Jaz sam njemi na to Pitanje povedao, ka naše lüstvo ne ve, ka pomeni reč „bojnec“, pa ka v našoj krajini ne ga lüdi, ki bi sebe držali za bojnece, liki zgreblejo to ime povsedi na drüge lüdi, šteri stanüjejo bole proti sevri.
Nato mi je te profesor odgovoro, ka so bojnecje po pravici tisti naši lüdje, ki se radi zaklinjajo z rečjov „bogme“, napriliko : „Bogme sam ga vido“, „Jaz ga bogme ne poznani16 i tak dale. Z reči „bogme“ je nastalo „bogmec“, to se je pa pomali spremenilo v „bojnec8, ka
1914. aug. 9.
NOVINE
S
pošle, on svojo tüdi vküp pozove na boj.
Japonci
do šli nad rusa, če bo boj začin-jao. V Mandžuriji v Aziji njemi vze-mejo njegovo imanje. V glavnom mesti Japonskoga v Toki-i so si že vünapra-vili, da bodo v kratkom celo vojsko proti Rusi mobilizirali.
Türk
je reserviste leta 1897—1898. notri-pozvao, srbskoga poslanika pa domo odpaslao.
Bolgarija
právi, da v toj boj ni nobenostranska ostane. Stopétdeset milijonov pa zato li prosi Vlada davkov za vojne reči.
Dobrovoljniki
se tüdi glasno za našo vojsko. Bol-garskih 100 oficerov i 1000 prostih vojákov, G. Towley-Fulham anglež pa -600 angležkih i tamerikanskih konje-nikov spravi vküp nam na pomoč.
Putnika
srbskoga vojvodp so naši püstili. Neš-öejo vzeti srbskoj armadi voditela, da ne porečejo: lehko ste Zmagala, da ste nam voja pred bojnov vzeli. Ednoga drügoga generala srbskoga so naši tüdi prijali, ali odpüstili so ga, da ešče prava bojna ne se začela.
Prvi ranjenetr ~
je nadoficer Knerler Janoš iz Beča. Jako hraber vojak je. Svojim pajda-šofla je pravo : Lehko bom jaz te prvi,
koga krugla zavadi. Ali ve te jaz že dam tem svinjárom. I streIili so ga v ramo. Kruglo so njemi iz rane odstra-nili pa je že brez nevarnosti.
Pri Drini
so srbi ednoga našega streIili, naši pa deset srbov.
Streljen
je eden prosti vojak v Péterváradi zato, ka je ne šteo na neprijatela strliti. Krive nazarejske vere je bio, štera je po Al-föld-i razširjena i svojim farani orožja rábiti.
Prijali
so v Pešti ednoga srba, ki je naše do-mače srbe na to napelavao, ka naj v boji puško tá lüčijo i k srbom pris-topijo. Sami srbi so ga redarom naz-nanili. Naši domači srbi so tüdi jako navdüšeni proti Srbiji.
Srbskih odbežnikov
je 160 priš!o v Bolgarijo z orožjom i so se vdali bólgarom. Če do srbi tak hitro razno bežali, te za boj jih ne ostane dosta.
Kuražno
idejo vojaki naši v boj. Veselo se spev-lejo vojne pesmi. Očevje so ponosni i matere, ka majo vojaške deco. Iz sosednoga slovenskoga Štajara nam glasno, ka je tam eden stári oča svojih osem siaov na najlepših kölali i ž~ napjaksimi konjo sam odpelao na že-lezniški. kolodvor, da bi se odpelali v boj, Eden naš starejši voják mi je tüdi odkrio to pelo, da bi ga samo v ogenj poslali i ne mosté stražit.
Dari
se pobirajo za ranjence i tistih siro-makov drüžine, ki so mogli v boj oditi. Naše novine tüdi vzemejo dare za"naše Slovence., Robače, prle posebno prosi drüžba „Rdečega križa“ za ranjence. Kaj prevüpamo, darüjmo.
Štiristo koron
najema dobi ki naznani koga, če je telegrafe ali telefone poškodovao.
Naše vojne ladje
so pri Ćrnogorskom pristanišči: Antivari i pazijo, naj se živež ali" orožje ne vozi na Srbsko i v Črno-goro.
Junaka.
IIlousék Jožef i Sin Janoš čeha iz regementa jagerskoga sta preplavala Drino močno naraščeno, čeravno so srbi strelali na njidva i sta podrla na srbskom kraji stoječe telefone.
Vstaja v Novoj-Srbiji.
To je tam, kaj so šrbi v balkan-skoj bojni dobili, neščejo stanovniki v srbsko vojno iti. Šcejo se od srbov odtrgali.
Püspek od boja.
Pastir kak vsikdar, najbole v ne-varnostih, svojo čredo brani. Kda se od vseh krajov groznosti boja vzdigavajo, te katoličanski dühovniki svoje verne tolažijo, presvetijo i pomagajo. V vsa-kom djanji pa dvojnosti se lüdje s vüpanjom k njim obrnejo.
Naš višešnji pastir i püspek, ki vu vsakom deli naprej pred nami ide i nam pot kaže, v teh nevarnih časah batrüje, tolaži svoje ludstvo v prelepom pastirskom listi, šteroga to nedelo dü-hovniki iz predgance prečtejo. V. tom listi se zapove, naj se denešnja meša darüje za zmago našo. Predpjšejo se v njem tüdi mo!itve ža našo vojsko. Pastirski list, šteri je v trojem jeziki izdani, seslovenski etak glasi:
Predragi verni !
V težavnom časi govorim k vam, kda širom po celoj Europi strah i nav-düšenost obsede vsako občino i rodo-vino. Naši lubleniki, bratje, sinovi, os-krbniki rodovine so se v boj podali. Prestrašena srca se k Bbgi vzdignejo, . v božjo previdnost podajo, od njega prosijo moč, tolažbp, premago i slavo-dobitje.
I zagotovo milostivni Bog poslühne naše prošn-je. Ar boj, na šteroga naš -mitostivea kral svoj nardd pozava, je te najpravičneši boj, šteroga se je kda vojüval. Ne zavolo častimarnosti ali precimbe, nego za obvarvanje našega bistva višešnji kral svoje narode v orožje pozava proti onomi narodi, šteri že dugo let s prevzetuov gizdostjov nas pači i nepokoji; šteri narod je naslednje to najhüjšo pregreho pripravo: kda je vmoro s svojov plemenitov ženov tro-nonaslednika, ki bi meo slavno nositi svetoga Števana krbno.
Či se nájdejo še branitelje moriv-noga naroda; či tühinske zmožnosti nam ščejo nazaj zadržati roko, štero smo v pravičnosti vzdignoli: te razjezéna prava, naše domovíne bistvo, naša blaženost nam moči stalnost podeli, da v zavesti svoje dužnost!, glavno dokončamo, ka smo prisiljeno začnoli.
Naš seri kral, ki je v celom svojem kralüvanji zmožen branitel mira bio : zdaj na stare dni, po telikajših nesrečah, pred božjim licom, prešti-mavši svojega naroda navdušenost, je boj mogo naznaniti. Glas njegov so za-čüli vsi narodi samovlastja. Navdü-šeno, kak še nej bilo viditi, se sprav-lajo pod vojaške zastave.
Istina, med navdüšenostjov nas skuze pobijejo, kda žene od možov, mila dečica od oče, žalostne matere od sinov slovo jemlejo. I što zna, jeli
pomeni tagšega človeka, šteri se rad zaklinja z rečjov ,bogme*.
Poleg te [razlage je bojnec vsaki tisti človek, ki med gučom rad pravi „bogme“, ,,Bojnečko" je pa tista naša krajina, gde tej bogmecje ali bojnecje živejo.
Ta razlaga je zadosta jasna, pa . ž nje lejko vsaki vidi, ka je reč „bojnec“ nigdar nej tak razžaljiva, kak naši lüdjó mislijo. Ka ma napriliko zameriti tisti, ki rad pravi ,bogme", či ga što zavolo toga zove za bojneca? Ravno tak se tüdi nikomi ne bi smelo vžaliti, či njemi što pravi, ka je on z „BojneČkoga“, to je z tiste naše krajine, gde se lüdje radi zakli-31 j a j o z rečjov „bogme“.
Zato pa mam vüpanje, ka po tom razlaganji tüdi Vnogi naš bojnečki čtevec sprevidi, ka je reč „bojnec“ nigdar nej tak razžaljiva, kak jo je držao dozdaj, pa či se znabiti gda pripeto ka šteromi bojneci što nazoči pove, ka je on bojnec, ga tüdi ne de tak tirao, kak je tirao mene tisti možak, ki se je z Bojneökoga priselo v naše vés.*)	Dolinec.
*) Dragi razlagajo tak-le reč „bojnéc“. Za boj-néce zovejo goričanci i ravenci Slovence okoli Monoštra, ki od vseh ovih vogrskih slovencov poseben guč majo, Ženski pravi tam ,bom išo“; pravijo; seča, tounje, pe. imšček, koriti se* itd. Posebnost jezika njim dá ime bojnec zenkraj zdrügikiaj pa posebnost nature. Bojevito lüdstvo je tisto. Boj-meti njemi je v krvi, zato je „ bojnec1. Nfkda so pri Nedeli na proščenji edno stotino husarov pobili z koljom z goric. To je ta drüga razlaga. Ali z 9rv0v se lehko vküp pri kapči, zato ka tisti lüdje radi-majo to reč pri svojem guči: to me (Bog me). Vrej.
4.
NOVINE
1914. aug. 9.
pridejo nazaj v svoj lubeznivi dom, ki se zdaj v domolubnoj navdüšenosti ločijo od nas. Ali kda blaženost našega lüdstva, narodna pravica, cele Europe kultura pa prišestno mimo raz-vitje, i slava domovine želi, ka je te po-sameznih aldov i britkost ? Pripravni smo v nesebičnoj navdüšenosti vse al-düvati za diko naše lublene domovine.
Tolaži nas prepričanje, da božja previdnost, brez štere se nikaj nemore zgodi ti na sveti, sprevaja naše luble-nike i s njimi ostane v gronskih strelah i bojnih grozovitnostih, Kak se njegovoj neizgrüntanoj vsamogočnosti do-padne, ali brezškodlivo se povrnejo nazaj, ali kak junaki svoj žitek slavno aldüjejo za svojo domovino.
Vüpanje v Bogi! On, ki je naš narod več kak jezere let v težavah prevodo, še zdaj nas obrani, našoj voj-ski pa slavo i premaganje deli. On bode čuval vse sine, štere je sveta dužnost na vojaštvo pozvala.
Mi pa, ki doma ostanemo, v po-božnih molitvah našo junaško vojsko sprevajajmo. Pa ne samo s vsakde-nešnjov molitvov, nego i s aldovami i zatajenjom samoga sebe si spravimo božjo dopadlivost na naše sveto delo. Povzdignjena treznost i pridnost; d,vojna delavnost pa zatajenje; srčna molitev i prava mertüčlivost naj bodejo dari, s1 šterimi božjo pomoč oprosimo na" orožje naših sinov.
Dokeč slavna napravo mira tem težavnim časom konec ne vrže, nepre-nehoma molimo i prosimo: Blagos-lovi, Bog, našega krale: farani našo domovino ; našoj vojski pa zmago po-deli i glavo. Amen.
Glási.
Odprta se je nova krčma na Tišini pri Kuhar Antoni. Blizi k cerkvi 'je to že ta štrta. Naj samo pošteno bo, kak se obeče, kde potnik dobi redno dvorbo, plesa pa nikdar ne bo v njej.
Odišli SO v boj naši dečki i možje. Batrivno idejo, vleče je dužnost, krepi je lübezen do vere, krala i domovine. Na jezere so odhajali iz malo naše Slovenske krajine. Milo jočejo za njimi ostavlene žene z decov, očev je i matere oslablene. Istina krči nam srce žalost, kda se poslavlamo od svojih lübih, ali veseli postanemo, kda si zrais-limo na to, ka za lüblenoga Jezuša idejo v boj, naj njegova sveta vera se ne omaja v naših krajinah. Tolaži nas tüdi vesi, ka so naši vrli Slovenci nasé oblekli Marijino obleko, sveti škapuler i
tak se podali kak njéni vojáki na poie bojišča. Zaistno lepo je to, ka Marijino dežele sinovje kek njéni vojáki ido v boj. Molimo za njih! Prosimo pomoč Marijino! Srce Jezušomo napadajmo, naj se njim odpré. Vse dobro bo.
Nesreča, V Štoreh poleg Celja je vdaro konj kovačkoga vajenca Goberšek Ludveka s kopitom po obrazi. Dobo je več težkih poškodb. Nesreča se je praj zato zgodila, ka je dečko meo konj a na preveč dugih držanicaj.
Nesreča na železnici. — Čudovitno reseni. Dneva 24. preminočega meseca je šo 21 leten delavec južne železnice Pramuš Števan po železničkoj cesti v bližini sta ve Borovnice. Nedovedoč je prišeo tovorni vlak z zavoja, pa ga je podro na tla. Pramuš je spadno tak srečno, ka je obležao nasredi med ši-njami, pa je šo ves tovorni vlak prek njega. Dobo je pri tom male rane, štere so pa nej smrtnonevarne, tak ka v kratkom časi ozdravi.
Dosmrtno vozo je dobo, smo pisali jul. 5-ga v Novinah, Hodošček Ferenc v South Bethlehemi. Dotični nam glasi, ka je on Kolman i ne Ferene i ka je laž, kabi on dosmrtno vozo dobo, za tri mesece pride domo. — Dokeč kakši glás prek morja k nam pride, se preci laži gor na njega zgrábi. To v Europi že davno Znamo _ i k sreči samo pol amerikanskih nović verjemo. To naj pomiri Hodoščeka. Mi se pa radüjemo, ka pravice lehko na svetlo damo.
Za kratek čas-
Puntarska papiga.
Eden angleški list piše veselo zgodbico, štera se je pripetila v preminočem leti, gda je krao Jfiri obiskao mesto Blakblnen. Vratar edne hiže, štero je krao1 meo poglednoti, ma dve papigi, od šterih je edna bole nemarna pa malo gnči, edna je pa tembole klepetasta. To je navčo vratar gučati ete reči: »Bog oh-rani našega krala! Bog ohrani našega krala ! Bog ohrani našega krala!* — Krao je z nas-mehom postao pri papigi pa je radovedno gledao ftiča. Njegovo veselje je pa bilo ešče vekše, gda se je proti mtarovoj voli zdrla drüga papiga pa pravila: ,Tiho bodi, ti stari osel!“
Pošta.
Amerikancom. Ki so vojáki i ešče ne dobili ,obšita*, so dužni vsi taki domo priti i notrirukivati.
Vsem na znanje se da, ka Novine bodo vsaki tjeden prihajajo i drago Slovence obves-tile, kak se kaj v boji godi. Malo se jih več da tüdi natiskati, naj si je morejo tüdi novi naročniki spraviti. Da železnica vse za tábor vozi, drüge reči pa samo ednok na den, po-trpite, če včasi kaj zaostanejo.
Najnovejše-
Nemški casar Viljem je boj na-povedao rusi. Rusi so nemško mejo v večih mestah prestopili.
Angleška Vlada je boj naznanila Nemškom orsagi. Nemški voj šče s francozami račun napraviti i prek Bel-giuma na francoško iti. Belgium je to nej dopüsto, proti Nemamo od Anglije pomoč proso, štera s celov močjov Francoze bode pomagala proti Nemcom.
Amerikanske zjedinjene države so po Wilson predsednik! oznanile, da se ne bodo mešale v boj. Ali tühinske tržke ladjé pod svojo obrambo vzemejo i nedopüstijo, da bi je štera europejska Vlada zagrajila. To lehko zadene, da či Anglia bi zgrabila naše, ali nemške hajove, šteri silje iz Amerika pelajo, te s amerikanskimi zjedinjenimi državi v boj pride.
Francozi so dali celi vojsko pozvalo na boj. Jaures poslanika, ki je mir želo so k smrti streIili.
Trononaslednik Karol Franc Jožef nadvojvoda je z svojov ženov Žita nadvojvodinjov prišo v Budapešt pre-bivat. Vcgrsko ga je z nedopovedlivov navdüšenostjov sprijélo.
Vl0vili so naši vojáki ednoga ma-jora, ednoga kapitana, tri podčastnike i 87 prostih srbov. Odskočilo je pa k nam iz Srbskoga 160 srbskih odbež-nikov. So med njimi Vnogi iz gospod-skoga stana. Odpelali so je v Arad-ski grad. Belgradska trdnjava Kalimegdan je v razvalinah. Naši so jo popolnoma razstrelali. Naših vojakov je samo pet streljenih. Prestop prek Save je teža-ven, ali naša vojska ga sijajno bo na-redila.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapešt, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda kőrforgó gjorssajtóján S¾?mbathelyen.