»Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za <-etert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea dan poprej
Tečaj XU.	V Ljubljani, 26. vinotoka 1888.	List 43.
Spominske čertice
iz življenja rajnega prečast. gosp.
Luka Dolinar-ja,
vpokojnega fajmoštra v Spod. Tuhinju, znamenitega slovenskega cerkvenega pesnika in skladatelja.
(Konec.)
Leta 1839 izdal je neutrudno-marljivi gosp. pesnik in skladatelj zopet nove pesemske bukve (z napevi vred) pod naslovom: „Pesme od farnih pomočnikov, ali patronov v Ljubljanski škofiii." Kdo bi ne občudoval iz-verstnih misel: zapeti vsacemu farnemu patronu cele obširne škofije njegovo lastno pesem, ter ne imenoval jih izvanreden original? Menimo, da se komaj kje kaka škofija z enačim ponašati zamore. V vvodu te knjige opeva preblagi gosp. pesnik razgled iz Jančjega temena, ter občuduje med drugim zlasti obilnost cerkva, ki jih je viditi z ondotne višine. Vvodu sledi 81 pesem, ki so vverstene po redu cerkvenega leta. Pridjane so pa zbirki še: ena za Sv.-Večer, ena od Presv. Imena Jezusa, njih osem za petke v postu, ena za Veliko nedeljo in ena za nedeljo Presvete Trojice. Da se je vneti čast. g. pesnik ozerl tudi na petke sv. postnega časa, ima ne-dvomljivo svoj vzrok v tem, ker se je bilo javno opravilo sv. križevega pota ob postnih petkih jelo vpeljavati in razširjati ob taistem času vedno bolj po duhovnijah naše škofije; toraj je hotel tudi za te prilike podati v roke organistom in pevcem potrebne pesme. *) —
Pa, — marljivost in vnema za povzdigo narodnega cerkvenega petja ni še bila dospela v duši in sercu preblagega čast. gosp. pesnika in pevca na verhunec.
*) Opomnjeno naj bo, da se je od takrat red spominskih praznikov o postnih petkih spremenil. Naj bo o tej vgodni priliki omenjena tudi lepa (morda posneme vredna) navada, ki jo je imel neki v. č. g. fajmošter, ki počiva zdaj že v Gospodu. Vsaki petek, ko je prišel opravljat na priž-nico sv. Križev pot, je po navadnoin kerščanskem pozdravu rekel: „Danes obhaja sv. katoliška cerkev (ta ali taj praznik; opravimo toraj tndi ini (temu ali temu) spominu na čast kratko molitev."	Pisavec.
Nahaja se v ljubljanski škofiji tudi mnogo podružnic, v katerih se častijo svetniki, katerim na čast ni postavljena in pozidana nobena farna cerkev. Tudi tem je hotel zapeti preblagi gosp. pesnik vsacemu svojo pesem, ter izdal 1. 1841 pod naslovom: »Pesme od Svetnikov in Svetnic, v ljubljanski škofiji samo v podružnicah češenin." Le-teh je 35. io tudi njim dodani so napevi. To leto (1841) najdemo ga zadnjikrat vpisanega na Jančem, kjer je bival od 1. 1829, tedaj kacih 13 let. O ločitvi od tam pač si je lahko sam pri sebi mislil: Z Bogom, višina! Ljubljanska škofija šteje 301 duhov-nijskib (farnih), 1039 podružnih, in 6 samostanskih cerkva, 1818 pa tacih kapel, v katerih se sme sv. maša opravljati; tedaj vkup 1464 svetišč (toliko jih namreč kaže škofijski imenik 1. 1841); pa ni ga nobenega patrona v njih. katerega bi jaz z njegovo lastno pesmijo počastil io odlikoval ne bil.
Od 1. 1842 do 1. 1«59, tedaj skoz 17 let, bil je slavni gosp. Luka Dolinar za fajmoštra v Spod. Tuhinju. Da je tudi ondi še rad prepeval, kaže nam 1. 1848 izdana pesemska zbirka pod naslovom: „Mnoge svete pesme.14 Obsega ona 04 pesem, in tudi tem dodani so napevi. S to zbirko želel je preblagi gosp. pesnik in skladatelj svojemu narodu biti na službo skoraj da v vsih položajih človeškega življenja: njegovih potreb, zadev, veselja, pa tudi žalosti. Najdemo med drugimi: pesme o novi maši; o posvečevanji farne cerkve; od zvonov za srečno izvolitev, in po srečni izvolitvi Papeža; za Cesarjev rojstni dan; pesem od zakona; od sv. obhajila iu med povzdigovanjem; o vpeljevanji fajmoštra; odhodnica faj-moštrova iz fare; od uovih orgelj, novih altarjev; za dobro letino; lepo vreme; dež; mir; iu več pesem pri merličih.
Dozdaj navedena in opisana pesniška dela čast. gosp. Luka Dolinarja pa niso bili njegovi edini literarni izdelki; podpiral je tudi skoz dolga leta s spisi v vezani in nevezani besedi »Danico", „Noviceu „I)robtiuiceu itd. O teh delih je bolj natančno govorjeno v „Uč. Tovarišu" 1. 1885, list 11., str. lt»5—107. kjer v spisu: „Knjiga slovenska v XIX. veku neumorno marljivi in učeni gosp. profesor Jos Marn ki je — na največjo čast njegovo bodi rečeno! — slovenskemu narodu odkril in pokazal imena in dela že toliko slavnih mož, ter kaj so oni vse delali in storili za na^e slovstvo, kar bi bilo bre/ njega berž ko ne za vseiej pozabljeno ostalo, tuci pohvalno opisuje literarna dela čast. tr. Luka Dolinarja.—
Jeziko slovne in pesniške veljave teh pesem in sploh vseh spisov, kakor tudi muzikalne cene napevov tu ne bomo razsojevali (da se ne podamo v kako nevarnost). Kdor pozna čase in razmere, o katerih se je vse sostav-Ijalo, pisalo in skladalo; ako se pomisli, da kdor mnogo dela, ne zverši svojih del vselej enako, včasih bolje, včasih pa tudi pri najboljši volji ne vse popolno: bo v svoji sodbi pravičen, ter bo hvaležno priznal, da je med pesmami in skladbami preblagega rajnega čast. gosp. L. Dolinarja veliko prav dobrih, lepih in mičnih izdelkov, kateri so našemu narodu jako priljubljeni, ki jih sam rad poje in tudi prepevati sliši. Če si pa pri tem hoče kdo kaj predrugačiti, popraviti ali zboljšati, ga v tem tudi nihče ne opovera; saj je to bolj lahko, kakor pa duhtati ali sostavljati na novo.
In zdaj se bližamo sklepu pričujočega spisa. Od 1. 1800 do 1863, tedaj skoz 4 leta, živel je čast. gosp. L. Dolinar kot vpokojeui fajmošter v Spod. Tuhinju. Zaduja leta opešal mu je bil vid, boje skor popolnoma, čemur se pač ni bilo čuditi. Kdor si verh gorečega in zvestega spolnovanja svojih dolžnosti še oči s pisare-njem toliko nateza, kakor slavni naš pokojnik, ni čudo, ako mu pešajo; čudo bi le bilo, ko bi mu ne. —
V dan 24. avgusta 1863 odoila je neutrudljivemu gospodu zadnja, smertna ura. Po hvali in veljavi na svetu nikdar hrepeneč šel je ta dan vživat plačilo, za katero je v vvodnem sklepu svojih pesem o farnih pomočnikih slovenske pevce in pevke prosil, rekoč:
„Poprašan za svoje plačilo,
Preljubi, vas prosim lepo, Sprosite mi večno vračilo, Sprosite mi sveto nebo!" Še ene okoliščine naj konečno omenimo, ki se nam vidi več, ko le naklučje. Dva skladatelja cerkvenih slovenskih pesem sta živela v našem stoletju, katerima bo naš narod vedno hvalo dolžan, ker sta storila za povzdigo, razširjenje in lepoto njegovega cerkvenega petja toliko, kakor pred njima nobeden ne, in to sta bila slavna mnogočast. gospoda Gregor Rihar in Luka Dolinar. Naj večje hrepenenje njunih duš v življenji bilo je: povzuiga časti in slave Božje po lepem cerkvenem petju, /a to ju je. pa Bog tudi tako rekoč združil v smerti. V dan 24. julija 1863 skončal je tek svojega življeuja preslavni gosp. Gregor Rihar, ravno mesec dni potem pa, 24. avgusta 1863, slavni g. Luka Dolinar. Tedaj sta neposrednja (glej škofijski imenik 1. 1864» eden za drugim zapustila zemlje žalni dom. Po človeško govoriti d>ali bi: Nebeški pevski zbor hotel je v svoji rajski družbi imeti dveh pevcev več. in ta sta bila ravno naša preslavoa pokojnika. Za njima kličemo z oitNtavaum Dolinarjeve pesme za praznik vsih Svetnikov:
„Yživajte v pokoju po dolgi britkosti Vi Božji S\e'niki uebe-«Le sladkosti, Pa ne poz.ibite v srečnosii «voj' Na brate na zemlji v tcrunemu boj'! L.
Sveti o. Peter Klaver.
(Konec.)
Smert pravičnega. Šestintrideset let je deloval P. Klaver v prelepo zgledovanie celi Kartageni, katero je posvečeval s svojo gorečnostjo in s svojim uelom. Od premnozega dela in zatajevanja bil je ves utrujen in zdelo se je, da bode v kratkem dobil plačilo za tolike zasluge. Toda Bog je sklenil, ga še bolj očistiti
v ognju terpljenja, da bi ga potem še bolj proslavil. Pri zverševanji svoje junaške ljubezui do bližnjega nakopal si je Klaver nevarno bolezen, za katero je bolehal kake štiri leta. V tem času je bila molitev in terpljenje njegovo edino opravilo. Leta 1650 je nastala v Kartageni neka posetno kužna bolezen, ktera je vsaki dan premnogo ljudi pomorila. Tudi več jezuitov je za njo umerlo. Klaver, že poprej boleheo, je bil jedeu pervih, kterih se je lotila ta bolezen.
Če je bil nekoliko žalosten radi tega, se to ni zgodilo zavolj bolečin, temuč zato, ker ni več mogel bolnikov obiskovati, jih tolažiti in jim pomagati. Njegovo stanje se je toliko shujšalo, da se je zdelo primerno podati mu sveto Popotnico. Stanje se mu je nato zopet nekoliko zboljšalo; vendar udov ni mogel nikoli več rabiti. Ker so se mu roke in noge preveč tresle, ni jih mogel rabiti in zato ni več mogel maševati, kar mu je delalo v veliko žalost. Niti malo hrane ni mogel več sam povžiti. Ker ni bil zmožen brez druzih pomoči vstati in hoditi, pomagal mu ie eden zamorcev. Nanj ali pa na palico opert podal se je v cerkev. Večkrat pa so ga morali tudi nesti, da je mogel biti pri sveti maši in prejeti sveto Obhajilo. Dasiravno je bil tako slab, vendar mu njegova gorečnost ni dopuščala, da bi bi bližnjemu čisto nič ne storil. Po maši je namreč še nekoliko pomolil, potem pa se podal v spovednico, dokler se niso njegove že tako majhne moči od dolzega spo-vedovanja popolnoma utrudile. S pomočjo zamorca obiskal je celo obe bolnišnici in koče zamorcev, če je slišal o kacem zapuščenem bolniku ali sužnju.
Ladija z zamorci iz Ararisa je prišla v Kartageno. Zvedel je, da ni še nobeden njih prejel svetega kersta. Pri tej novici je pozabil vso svojo nadložnost. Dal se je precej peljati k prebivališču teh nesrečnih. Komaj so ga ti zagledali, hiteli so mu naproti in se mu k nogam vergli, kakor da bi bili od zgoraj napolnjeni 8 skritim čutilom ljubezni in spoštovanja. Služabnik Božji jih je ljubeznjivo sprejel ter imel ž njimi posebno usmiljenje.
Predno jih je zapustil, kerstil je vse otroke sam; odraščene je pa podučeval. Zadnje otroke, ktere je podaril Cerkvi, imel je kot sad svoje starosti, in to ga je za nekoliko časa na novo pomladilo.
Ker je bilo Klaverovo serce vedno v bolnišnici sv. Lazarja, porabil je to priliko, da bi še jedenkrat obiskal svoje drage gobove, se pred svojo smertjo od njih poslovil, ter jih ob jednem k poterpežljivosti spodbujal. Ker ni mogel hoditi, poslal je po staro, matorasto bolnišnično kljuse. Eden zamorcev je prijel konja za uzdo, ter tako peljal starčka v njegovo najljubšo bolnišnico, da bi se poslovil od svojih ljubljencev. Ti so se neizrečeno jokali zavoljo zgube svojega varha, prijatelja in očeta, ker niso imeli več upanja ga še kedaj videti. — Med tem je postajal vedno slabeji in ni o ničemur druzem več govoril, nego o svoji smerti. Sredi leta 1654 je zaterdil bratu Nikolaju Gonzales-u, da bode umeri v praznik Matere Božje. Ta čas je prišio tudi španjsko brodovje v Kartageno. P. Klaver je videl, da vlada v hiši neko posebno veselje. Prašal je, kaj to pomeni, in odgovorili so mu, da je prišel z brodovjem o. Diego de Fangna, kteri je odločen njemu za naslednika v ker-ščevanju zamorcev.
Ta novost je Klavra silno razveselila. „0 kako dobra novica!" je vskliknil, oči proti nebu povzdignivši, „zamorce, zamorce kerščevati!"
Šestega septembra zvečer ga je napadla huda merzlica, ktera ga je končala 8. septembra, v praznik Marijinega rojstva, med pervo in drugo uro po noči.
Izdihnil je dušo leta 1654, v 71. letu svojega in v 55 letu redovnega življenja.
Pri slovesnem sprevodu bile so navzoče vse mestne gosposke, poglavar in njegovi vradniki. Mesto je dalo svojemu aposteljnu na lastne stroške napraviti prekrasen nagrobni spominek. Pa tudi zamorci so hoteli na poseben način skazovati mu hvaležnost. Dali so namreč nekega dne na njegovem grobu opraviti slovesno sveto mašo in povabili so k vdeležbi poglavarja, vse plemstvo in pomorske vikši. Sami so se razverstili po različnih plemenih; vsako pleme je imelo svojega glavarja na čelu.
Ko se je razglasila po okolici vest o Klavrovi smerti, slišati je bilo med ubogimi sužnji zgoli zdiho-vanje, jokanje in žalovanje. Vsem se je zdelo nemogoče potolažiti se zaradi smerti njega, kteri jim je bil v vsem njihovem terpljenji in v revščini največja podpora in tolažba.
Veliko je bilo mnenje ljudstva o Klavrovi svetosti, ko je ta še živel; toda še veliko večje je postalo po njegovi smerti. Bogu se je namreč dopadlo, s čudeži pokazati svetu slavo svojega služabnika Petra Klavra. Ti čudeži so napotili papeža Pija IX. da ga je 14. maja 1851 prištel številu pblaž.nih." Papež Leon XIII pa so ga 15. januvarija t. 1. slovesno imenovali „svetmka.u
Cerkvena molitev h svetemu Petru Klavrn.
O Bog, kteri si svojega spoznovalca, sv. Petra, obdaril z občudovanja vrednim zatajevanjem samega sebe in z junaško ljubeznijo, zato da bi pripeljal uboge zamorske sužnje k spoznanju tvojega sv. imena; dodeli nam po njegovi priprošnji, da ne bomo iskali, kar je našega, temuč to, kar je Jezusa Kristusa, zato da bomo v resnici ljubili svojega bližnjega, po Jezusu Kristusu, Gospodu našemu. Amen.
Bote že videli, vi krivi prisegavci!!
Undan sem se peljal na deželo in na poti sem naletel znanega zdravnika, ki me je nagovoril, da naj se k njemu prisedem. Ta doktor je skušen in po vsi okolici ga vsi kličejo k bolnikom. Odločen in čverst je v svojem opravilu. Govorila sva o tem in unem, in doktor mi je segel v besedo in rekel: „naj vam vender povem, kaj se mi je te dni primerilo. Nisem sicer lahkoveren ; vender si ne morem te reči pojasniti po naravni poti.
Imel sem namreč opraviti z delavcem, ki je tožil, kako hudo ga peče in mu triplje v palcu desne roke. Ni se mi zdelo to kaj posebnega, zapisal sem mu navadno mažo, obliž, in nisem že več na to mislil, kar mož čez nekaj dni zopet pride s perstom, kteri mu je očitno gnjil.
Delal sem temu nasproti z znanimi „antiseptiškimi" pomočki in bil sem radoveden, kako se bo to izšlo.
Ne pa, da bi se bil palec ozdravil, sem čez nektere dni zapazil, da se je ravno ta gnjiloba pokazala tudi na kazavcu.
Zapisal sem mu novo mazilo in rekel sem mu, naj v nekterih dneh zopet pride.
Kadar je spet prišel, se je pokazalo, da se je bila gnjiloba s palca in kazavca dalje razširila in da je bil nagnjit tudi že tretji perst. Da-te vender no. kaj tacega se mi ni še naletelo, in kako sem ostermel. ko je vsaki pot prišel z novim nagnjitim perstom, dokler mu niso poslednjič odgnjili vsi persti do korenine na desni roki.
Ravno tisti čas sem prišel v domačijo onega delavca, in ko so me vprašali kmetje, kako se godi temu in temu, odgovoril sem, da to je nekaj prav posebno čudnega, samo po sebi je zgubil vse perste in jest nisem mogel nič pomagati zoper to. — Tako pripoveduje zdravnik sam in kmetje so mu odgovorili:
„Tu Vam se ni treba nič čuditi,* „zoper to Vi nič ne morete." Potem so mu povedali, da ta človek je vsled pregrehe neko osebo nesrečno storil, potem pa po krivem prisegel, da on nima nič pri tem.
»Obmolknil sem od etermenja", pravi zdravnik, „in še ne vem, kaj bi rekel. Kaj pravite k temu?" Tako je sklenil doktor svoje pripovedovanje, in dobil je odgovor na vprašanje: „To ni pervi pot, da hudo-delnii sodbo Božjo sam na sebi občuti. Sej vsakteri dobi svojo kazen, se ve, da ne vidimo vselej, le tu pa tam švignejo bliski maščevanja božjega skozi noč življenja. To je modra naredba Previdnosti, zakaj ko bi vsim krivim prisežnikom persti odgnjili, bilo bi sicer manj krivih priseg, in to iz ljubezni do svoje zdrave roke; ljubezen do resnice pa bi ne bila veča."
To pripoveduje „Kathol. Sonntagsblatt" v Stutt-gardu od 21. oktobra.
V novih časih se sliši večkrat, kako grozno lahko-mišljeni ali pa celo hudobni in brezvestni so mnogi pri prisegah. Strašna pregreha je kriva prisega! Gorje mu, kdor si to pošast na vest nakoplje!
Sveti Medard,
patron voznikov.
Vozniki so prav posebno potrebni varstva Božjega in priprošnje in pomoči svojega patrona, sv. Medarda. Naj torej tukaj podamo lepe čednosti tega ljubega svetnika.
Sveti Medard je bil sin plemenitih starišev in je živel proti koncu petega stoletja na Francoskem. Kot dobri kri8tijani izgojili so svojega ljubljeuca v strahu Božjem in so mu vedno dajali dobre zglede.
Bila je takrat navada, da so tudi otroci imenitniših staršev morali ko pastirji čede pasti. Tudi to opravi.o je imel Medard. Učil in vadil se je pa v tihi samoti lepo moliti; molitev se mu je prav zelo priljubila. Da bi še bolje molil in zvestejše Bogu služil, se je že takrat ostro postil in svoja nagnjenja zatajeval. Pre-serčna ljubezen ga je silila le k Bogu — le k Bogu. O pastirji in pastarice, posnemajte sv. Medarda!
Sv. Medard pastirček je že zgodaj skienil posvetiti se v službo Božjo, biti duhoven.
Imeli so starši veselje, da je bil deček vbogljiv, ukaželjen in dobroserčen. Rad je dajal ubogim svoje lastne jedi. Slepemu dečku, z raztergano obleko, podaril je svojo verhnjo obleko, ktero je bil še-le pervič oblekel. To pa je storil, ker je vedel, da ga njegovi dobri sta-riši zato ne bodo grajali, temuč še bolj ga ljubili. Tako se je tudi v resnici zgodilo. Potniku so bili roparji šiloma uzeli konja; Medard mu je kaj druzega pre-skerbel iz hleva svojega očeta. — Menda so si ga zato vozniki izvozili za svojega pomočnika.
Premožni stariši so mu radi dali potrebna sredstva. da si pridobi višjih učenost in ved. Ker je Medard z nadarjenostjo združeval veliko pridnost, se je kmalu odlikoval z imenitnim znanjem raznih vednost, pa tudi s pohlevnostjo in lepim obnašanjem. Veliko šolskih mladeučev dandanes je podobnih drevesu s šopirnim perjem, ki pa nima ne cvetja blage ponižnosti in ne obrodi sadu zveličauskih čednost. Škof v Vermandoisu ga
je z veseljem sprejel med svoje mlade duhovnike, kle-rike, iu mu po končanem pripravljanju podelil mašni-kovo posvečevanje. Pod škofovim nadzorstvom je Medard zelo goreče pridigoval, delil svete zakramente, cerkveno službo slovesno opravi,al in kazal odkritoserčno ljubezen do bolnikov in zatiranih. Ni čudo tedaj, da sta ga po škofovi smerti duhovščina in ljudstvo po tedanji navadi za škofa izvolila. K temu je rad privolil tudi papež in kralj Klotar. Medard je škofovsko službo le nerad prevzel. vedoč, kako težka je škofovska pastirska palica. Ker je bil pa k temu tako rekoč prisiljen, se je tudi podvergel in je natanko spolnoval svoje dolžnosti. Podvojil je svojo gorečnost, potoval je po vsej obširni škofiji, povsodi je pridigoval, delil svete zakramente, tolažil vse ljudi, kteri so morali tedaj mnogo terpeti od divjih Hunov in druzih premetavskih divjakov. Da je bil bolj v varnoati, lastni varnosti, je prestavil škofijski sedež iz Vermandois a v bolje vterjeno mesto Najon. Od ondod je vladal škofijo tako umno in s toliko darežljivim premagovanjem, da sta mu papež Hormisdas in kralj Klotar izročila za upravljanje izprazn)eno škofijo Dornik. Ondi pa je stanovalo ob tisti dobi še mnogo poganov. Serčno jih je pobožni škof obiskoval in pri tem je moral prenesti marsikako nepriliko. Sej je znano, kako divji so dostikrat tudi 8lovenski mladenči, ki se radi po zunanje kinčajo, lišpajo, znotraj pa so polni nesnage, ker jih huda nagnjenja imajo v oblasti. Pri tem so pa še ošabni, nepokorni in ne spoštujejo ne staršev, ne učenikov, celo duhovnom dolžne časti ne skazujejo! Sv. Medard pa ne tako. Nekadaj so ga celo hoteli pogani svojemu maliku zaklati. Toda s svojo nepresežno poter-pežljivostjo in pohlevnostjo, z gorečim oznanovanjem svetega evangelija spremenil je konečno te volkove v jagnjeta; prostovoljno in s terdnim prepričanjem želeli ao s svetim kerstom biti sprejeti v katoliško Cerkev.
Medard je imel blizu Nojon-a posestvo z mnogimi podložniki v Salenzy, kteri so pa zelo razuzdano živeli, da ae Bogu uamih! Podučevanje, opominjevauje in svar-jenje ni pomagalo nič. Medard vstanovi nagrado dva-uajst tolarjev, katere naj bi vsako leto na določen dan alovesno prejela deklica najbolj čednega in poštenega življenja. To je pomagalo; ker dvanajst tolarjev je bilo tedaj že mnogo denarja, s katerim se je lahko kupila hiša io precej polja Ker je ta denar zbudil med deklicami lepo tekmovanje, je imela nravnost občine prav lepe napredke. Da bi se to stanje stanovitno ohranilo, napravil je svetnik vstanovo, ktera je še zdaj v navadi in imenuje se cvetlična slovesnost, deklica pa, ktera venec dobi, cvetlična kral)ica. Na praznik sv. Me-darda. osmega junija, prišla je izvoljena davica z dvanajsterimi belooblečenimi deklicami m z drugo sorodo-vino v cerkev. Duhovui pastir je iz cvetlic spleteno krono blagoalovil in jo po primernem nagovoru dejal na glavo izvoljeni srečni devici. To se )t godilo po popoldanski službi Božji. Slovesnost, katere se je vde-ležila cela srenja, doveršila je zahvalna pesem in cerkvena molitev v čast svetemu škofu Medardu. To je imelo toliko moč, da do naj poznejših časov v vasi Salency ni bilo ne eue ponesrečene dekline. Opomnjeno še bodi, da sestra sv. Medarda je bila perva »cvetlična kraljica."
Medard je bil že kot otrok miloserčen, veliko bolj pa še-le kot duhoven io škof. Povsodi je pomagal, kolikor je le mogel, in Bog mu je pri tem večkrat očitno pomagal.
Na svojem posestvu je imel več ulnjakov. Prišel je tat, kteri je hotel med krasti. Bučele pa so ga razdražene obsule in ga preganjale, dokler ni iz strahu pred škofom na kolena se vergel. svojo krivdo spoznal in prosil odpuščanja in pomoči. Škof zdajci razpne roke
blagoslovljaje nad skesanim grešnikom, in bučele so ga precej zapustile.
Drug tat je ukradel škofu vola, kteri je nosil zvonec. Skerbno je zamašil zvonec s travo; vendar zvonec je še vedno zvonil tudi v njegovi hiši kljubu vsem naporom, dokler ni tat skesan vola nazaj pripeljal. Kraljevi vojaki so terdoserčuo oplenili neko sovražno pokrajino in so več s pleuom obloženih voz seboj peljali. Toda neutegoma so konji ohromeli in ostali so na istem prostoru tri dni in tri noči. Prosili so svetnika pomoči, kteri jim je ukazal vse naplenjeno pošteno po-verniti. Ko so to storili, postali so konji zopet zdravi.
V mestu Tosia bil je škofu predstavljen človek, kteri je bil v resnici od hudobnega duha obseden. Bil je namreč, kakor so v evangeliju popisani obsedenci, na telesu in na duši strašno mučen od hudobnega duha. Svetnik polen sočutja do ubozega, je prav goreče molil k Bogu, položil nanj roke, napravil čezenj sveti križ, in obsedenec je bil v veselje vsega ljudstva kar precej rešen.
Kot starček osemdesetih letih je sveti mož telesno zelo oslabel, njegov duh pa je še močnejši prihajal. Prejemal je namreč pogostoma z veliko pobožnostjo in spokoruostjo svete zakramente, zaupajoč v milost Božjo in v plačilo, nad čemur so se zgledovali vsi ljudje. Opominial jih je k blagi stanovitnosti v dobrem. Zlasti pa se je kralj Klotar, kteri je ljubljenega škofa prosil za blagoslov, nad njim zgledoval in se s tem spodbujal, da je natanko spolnoval svoje težke dolžnosti.
Mirno iu lahko je priporočil sveti škof svojo dušo presveti Trojici osmega junija 1. 545. Njegovo truplo so po kraljevi želji slovesno pokopali v mestu Soison-u (r. Soason-u), kjer je takrat kralj stanoval. — Klotar je dal na njegovem grobu zidati veliko in krasno cerkev.
Njegova verstnika, ss. Fortunat in Gregorij Tu-rouski, pripovedujeta velike čudeže, ki so se godili na svetnikovem grobu.
Iz njegovega groba so se vzdignili trije beli go-lobje proti nebesom; zato se sv. Medard slika v škofovi obleki, zraven sebe ima reveža, nad saboj pa tri golobe.
Nauk in nasledovanje.
1.	Sveti Medard je kot kristijan, duhoven in škof svoj poklic v čast Božjo, v blagor svoje duše in svojega bližnjega zelo natančno spolnoval. Učimo se od njega tudi mi, da bomo vestno spolnovali, kar nam veleva sv. vera in naš stan; potem bode tudi nam življenje prijetno in smert lahka.
2.	Vozniki so si svetega Medarda prav pametno in previdno izvolili za svojega zavetnika. Sveti škof je namreč v svojem življenju mnogo skerbel za uboge in zatirane; ravno to bode tudi zdaj v nebesih storil še z večim vspehom po svoji priprošnji. — Dandanes so vozniki, zlasti železniški, v resnici ubogi in v nekem pomenu prav milovanja vredni. Posvečevanje nedelj in praznikov, in s tem skerb za svoj dušni blagor, jim je namreč zelo obtežena. Verhu tega so vedno v smertni nevarnosti. Kdor ni lahkomišljen, temuč po kerščansko-umen, gre vsaki dan, če tudi s kratko, pa pobožno molitvico k svojemu nevarnemu poslu. Vsaj vsak prost dan k sveti maši, večkrat k sv. spovedi in sv. Obhajilu. Oskerbel si bo kako versko knjigo, postavim, Goffina. V tej knjigi so vsi nedeljski in prazniški listi in evangeliji na kratko razloženi in na življenje obračani. Noben pameten človek ne pozabi potolažiti telesnih potreb, še manj pa sme pozabiti skerbi za svojo ne-umerjočo dušo.
Moramo pa voznikom, fijakarjem in drugim še zaterditi: nikar ne kvantajte; varite se pijančevanja, in nikar ne dervite uboge živine, kakor da bi bili vi in konji obsedeni; sej veste, kako grozne nesreče so se že zgodile.
Molitev.
Dodeli nam, Te prosimo, vsegamogočni Bog, da bo častitljivi spomin tvojega svetega spoznovalca Me-darda množil v nas dušni in telesni blagor — po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Ameo.
Čertice iz Serbije.
(Katoličan med serbskimi nekatoličani.)
(Dalje.)
O Božiču je liturgija v mnogih cerkvah o polnoči, v nekterih pa ob 3eh proti jutru, v krasno razsvitljenih cerkvah. Na dan Bogojavljenja (sv. 3 Kralji) je slovesna procesija k studencu, čisti tekoči vodi (potok, reka ali jezero); ako tacih ni, na kak očitni terg, ali drugi bolj obširni prostor; čista voda se pripravi v kadi na vzvišenem odru. V procesiji nosijo se cerkveni bar-jaki (zastave), ki so našim čisto podobni. Na drogih nasajene, lepe svetinje, že prej opisane. Takove svetinje so bile tudi pri nas v navadi; posebno v samostanskih cerkvah. Pod krasnim nebesom ide vladika v ornatu, mitra na glavi je kraljevi kroni jednaka; višje-pastirska palica ima na verhu dva roglja, drug k druzemu za okroženo vpognjena, sredi med n)ima je križec. Vladika nosi v roki velekrasen križ, v kterega so vdelane relikvije. Asistenta, na desno in levo, sta oblečena v po-poluo liturgično (mašno) opravo, na glavi ste jima černi, navadni, visoki pokrivali brez okrajev; z verha od zadaj visi černa tančica in se do herbta razprostira. Jeden nosi večjo krasno liturgično knjigo, drugi manjšo. Pred temi idejo leviti s kadilnicami, pred njimi pa svečeniki z omeujenimi visokimi pokrivali, kar znači, da so ne-oženjeni in iz meniškega (kaludjerskog) stanu. Pred temi idejo navadni popi, potem kleriki in nižje verste cerkveni služabniki. Godba je vojniška. Došavši k vodi ae začne blagoslovljenje z mnozimi pevanimi molitvami, berili, z evangeljem itd.; veršijo se mnogoverstni obredi, predpisani za ta čin. Po doveršenem blagoslovu se poverne procesija v cerkev nazaj. Ljudstvo pa grabi po „sveti vodici," da je joj! Križajo se z njo, kropijo in polivajo se, v posodah jo nosijo domu; vsaki jo malo poserkne va-se, doma se vse živo in neživo pokropi z njo. Post „korizmeniu se začne 14 dni pred, kakor pri nas, „fašinga" nimajo, kakor pri nas; dan pred postom se imenuje: »meso-pust," dan na večer je pojedina. Po preteklih 14 dneh je siro-pust, sedaj se začne pravi 40dan8ki post. Ne sme se jesti ne od mleka, maala, sira, jajca, nikakega mesa in njegove mašče. Dovoljena je le rastlinska hrana, ribe, olje; pa še to zmerno, malo.
Uzkersna (velikonočna) spoved se opravlja v cerkvah; dojide pa pop tudi v vsako občino in izpovedava, v sobi občinske kuče; pervo možki, potem ženski spol. Tisti dan se spovedanci postijo ob kruhu in vodi, ki drugi dan idejo v cerkev, k „sveti liturgiji" in so med njo pri pričesti (obhajilu).
Vsaki dan ni liturgije, zvan v samostanskih cerkvah. Liturgija se služi sledeče dneve v letu: Skoraj vsako saboto, nedeljo vsako, zapovedane svetke, teh je pa veliko, na primer: o Božiču trije, 1. dan narodjenje Gospodinovo. 2. dan sv. Bogorodice. 3. dan pervi mu-
čenik s v. Štipan. Nova godina, Bogojavljenje, prikazanje Gospodinovo (darovanje Gospoda n. J. K. v tempeljnu, svečnica) Blagoviesti (oznanjenje D. Mariji). V 40dan-skem postu večinoma vsaki dan. O veliki noči praznik tri dni, sv. liturgija vso osmino. Spasov dan (vnebohod); o Trojacih, Duhovo (Binkošti) — praznik 3 dni. Pre-obraženje Gospodinovo, Božje lice (Spremenjeuje Krist. na gori Taboru); Kerstov dan dvapot, to je: najdenje in povišanje sv. Križa. Marijino v nebovzetje. (Velika Gospa, mala Gospa (rojstvo bi. D. Marije). Ivanov dan (rojstvo sv. Janeza Kerstnika), Petrov dan (ss. ap. Peter in Pavel), sv. Ilija (sv. Elija), Siekovanje (obglavljenje sv. Janeza Kerst.), dnevi sv. aposteljnov. Mitrov dan, Djurdjev (sv. Jurij). Aranželjev dan (sv. Rafael arhangelj, vsi sv. arhangelji in vsi sv. angelji varhi), Mihajlov dan (sv. arhangelj Mihael). Cerkveni patron, 40 ss. muče-niki; dalje: cerkvene okrajine, vladikovine patron in še nekoliko druzih; potem med njimi: carev, kraljev, knježev dan. To so zapovedani prazniki. Služi se pa tudi, kadar je od vladika, ali cara, kralja ali kneza zapovedana. Kadar se za pokojne najme; toraj je vera še v začasni tretji kraj po smerti, čistilište (vice).
Veliki četertek, petek in saboto, so velika opravila, prav pomenljiva za te dneve. Božji grob se postavi v sredini cerkve pred Ikonosto; oltarja ni v njem; samo lep dragocen križ, „sveta knjiga* (mašne bukve), goreče sveče in sveže cvetje. Vojaki ga stražijo, živi. Zvonovi utihnejo veliki četertek, do velike nedelje. Klopota, kakor pri nas. Uskersni dan (velika nedelja) ob 2eh po polnoči se v veličastno razsvitljeni cerkvi začno pevane zornice, potem je slavno uskersnuče (vstajenje od smerti Gospodovo). Slavnostni obhod. V tej procesiji se ne nosi sveti zakrament, sicer je blizo tako, kakor je povedano pri procesiji na Bogojavljenje, s tem razločkom, da se nosi mnogoštevilno gorečih sveč. Kadar se obhod v cerkev poverne, služi liturgija sam vladika; v druzih cerkvah, samostanskih in župnijskih, posebno v mestih, jo ravno tako; na selih, se ve, ni tako slovesno. V Belem gradu donijo veliki tverdnjavski kanoni (topovi) in vsi zvonovi zvonijo in to v noči in pri zori dneva vstajenja od smerti.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Škodljive vraže.) Brez števila vraž je med ljudmi, nekaj na natisnjenih listih ali knjižu-rinah, še več pa samo spisanih. Ena taka nam je zopet te dni prišla pred oči, ki ima napis: .Pismo Jezusa Kristusa." Začne se z besedami: »Blagoslovi in Bla-godarui iz Nebes... Blagor mu, kdor ima Nebeške žegna pri sebi nosi, njega objame sreča in Blažeuoat in potem življenju večno veselje. Amen" itd. — Že v teh zmedenih besedah, kakor vsak vidi, je velika vraža in laž, ker če bi ti tudi samo presv. Rešnje Telo — Bog mi odpusti to primero — imel pri sebi in seboj nosil, ne boš samo še zato dosegel „večnega veselja," ako ne živiš po naukih sv. vere; koliko manj pa zarad kacih spisanih besed! — Nadalje niše o nekih sanjah Device Marije in zopet pravi: „Kdor bo te Sanje pri sebi nosil, ne bo z naglo smertjo umeri ne velike bolečine terpel... Vsi Kori Angelov so na pomoč poslani, ... vse njegove Prošnje bodo uslišane itd. — Kdo ne spozna na pervi trenutek, kakošne zoper-verske iz-mišljarije so te reči? Res, gole sanje! Jezu« je rekel: nKdor bo moje zapovedi spolnoval. pojde v nebeško kraljestvo," — ne pa tisti, ki bo kake sanje seboj nosil,
in sicer ne sanje, ampak izmišljeno pletenje, kar Jezus nikoli nikjer ni učil, in se Mariji nikoli ni sanjalo.
In zopet se dalje laže in pravi: »Jezus Kristus je te Moči dal Papežu Lejipoldu in kdor bo to Molitu obderžu nebo umeril ne odpuške ne od Sablje nobeden Sovražnik mu ne more Škodvati..."
Kakor goljufi radi mešajo med laži resnico, tako tudi ta nadalje prav resno svari, da se ne smejo «kru-niti nedelje in prazniki (kakor delajo mnogi rokodelci, štacunarji), kliče grešnike k pokori, — če ne, da pride bolezeo, vojska, velik potres, pa tudi: „hoaite k sveti Maši, Stari ali Mladi. — ne prisegajte po krivem", in še več tacega. — To je prav. mnogo druzega pa vraža.
Naš nauk je katekizem, tega se moramo deržati s celim sercem in s celo dušo, da bomo zveličani. Marsikteri ne hodijo h keršč. nauku in ne k pridigam; takim vražam pa verjamejo; ali niso sami svojega pogubljenja krivi, ker kazijo čisto, od Boga razodeto resnico . pobirajo pa silo pregrešne in škodljive vraže, kterih Bog obvari kerščansko ljudstvo!
Iz Hrenoviške fare, 18./10. 1888. (Blagoslovljenje cerkvi av. Daniela in sv. Brica.) Nekoliko pozno pošiljam svoj dopis, pa vendar upam. da mi ga ne bode si. vredništvo verglo v „koš." Čakal sem vedno, da se oglasi kje kak apretnejši dopianik, pa le ni nobenega glasu, ter pošiljam jaz te borne verstice med širni svet. Dragi, čast. bralci Daničini, upam, me bodo že tudi oprostili radi moje kesnosti.
Devetnajsto nedeljo pobinkoštno, 30. sept., blagoslovili so nam preč. pn. gosp. kanonik-dekau Postonjsai poaružno cersev sv. Daniela v Hrušnji. Že več let se je nameravalo omenjeno cerkev nekoliko popraviti, liazne zapreke so stvar do letošnjega leta zaderževale. Letos pa se je želja naših sosedov v Hrušnji spolnila in cerkev je skoraj čisto iz novega vsa pozidana, in bila je omenjeni dan slovesno blagoslovljena. Hvalo za trud in skerb naznanjamo vsi č. g. domačemu župniku. Hvala pa tudi preč. pn. gospodu kanoniku Janezu E. Hofšteterju. ki so se sami potrudili v Hrušnje blago-alovit cerkev iu nas razveselit.
Zadnja, ena in dvajseta nedelja po binkoštna, nam bo pa tudi mnogim ostala še do poznih let v živem spominu. Ta dau namreč bila je pa blagoslovljena druga cerkvica v obširni naši fari, namreč, cerkvica sv. Brikcija škofa. Stoji visoko gori v našem velikanu Nanosu, 1 ■/« uro hoda od farne cerkve. Pred več kot dvesto leti bila je pervič zidana; ali časi so jo razdevali in tako je prišlo, da se je cerkvica poderla, in blizo 40 do 45 let bila je v razvalinah. Daritev sv. maše se oi več v njej mogla opravljati. Danes pa se je v to hišo zveličanje vernilo. Vse bilo je lepo ozališano in ovenčano okoli cerkve in v cerkvici. Malo pred deseto uro došli so preč. gg. duhovni. Med pokanjem topičev in zvo-njenjem malih dveh zvoničev bila je cerkvica po preč. gospodu domačim župuiku, med azistenco dveh drugih duhovnov, slovesno blagoslovljena. Zatem so preč. gosp. župnik pridigovali kar zunaj na cerkvenem pragu. Množica ljudstva, ki se je prav v obilnem številu vdeležila te nekake domače božje poti, bila je vsa v serce ginjena, ko so nam, gosp. govornik razkladali pomen hiše Božje. Potem bila je slovesna sv. maša in po sv. maši darovanje za to cerkvico. Popoldne ob treh bile so slovesne litanije v Stranah. v cerkvi sv. Križa. Bes, veliko truda je stalo, predno je bila ta cerkvica pozidana. Ker viditi je, da je bilo treba vse znositi na stermi grič. Pa ves trud in troški so zdaj pozabljeni, da le cerkvica zopet stoji. Pervi in naj več so si prizadeli Stranci, in še posebno fantje. Med njimi gosp. Fran ?Mko iz Tersta. Zlasti zadnji imenovani gosp. je mnogo daroval za to
cerkvico.*) Ze pozno proti noči razšli smo se iz prijaznih Stran vsak na svoj dom. Io mislim, da prav nobenemu ni bilo žal za dolgo pot. Naj bi bilo le Bogu k časti! —	št. D....k.
Ranjki č. g. Val. Lah in zvonček v bosanski Dubici. Eden prijateljev ranjc. misijonarja Val. Laha in dobrotnik ondotoega misijona je pregledal darove v Danici za omenjeni zvonček in je našel, da za omenjeni namen je prišlo 89 gld. — Gospod pristavlja, kar je samo po sebi očitno in neutajljivo, da ta znesek se mora tudi res v ta namen, za zvonček, oberniti. Pravi med drugim: Nikakoršne pravice nimajo dediči do te svote. Ravno tako ne, če je še kaj neopravljenih ali opravljenih pa ne še plačanih maš. — K temu se mora opomniti tudi to: Kar so dobrotniki raujcemu g. Lahu pošiljali darov za misijon sploh, do tega po vesti nima uoben drugi pravice kakor le misijon bosanski, zlasti v Dubici. Le če je imel ranjki kaj lastnega premoženja, n. pr. od doma, ali da bi si ga bil sam privatno s svojo lastino kako pridobil, ali kar mu je kteri sorodovincev posodil, do tistega imajo sorodovinci pravico; do druzega ne.
Dalje piše omenjeni gospod: »Za zvonček je 89 gld., »p vč, da premalo; menda naj bolje bi bilo, ako bi se s.ota v kaki hranilnici vložila, in da bi g. Lahov naslednik naznanil, da se je to zgodilo in da še zanaprej za zvoučeK nabira.
Omenjeno bodi dalje še to, da r. g. Lah je naj-berže dobil za misijon marsikaj darov, ki v Danici niso bili naznanjeni in kar je bilo le osebno dotičnim znano; take zadeve so zdaj važne, ker gre za to, čegava bodo posestva, ki jih je bil ranjki nakupil?
Iz Teržaške škofije, 7. oktobra 1888. (Sv. Rožni cen*e. 1. Tertine bolezni. 2. Lek proti strupu. 3. Rožno-renška cerkev v Terstu.) 1. Mesec vinotok-oktober je po želji in ukazu sv. očeta papeža Leona XIII ves posvečen roženkranski Devici. Star pregovor v vinskih deželah pravi: „oktober, grozd dober!", ker se večinoma tega mesca opravi tergatva-bendima, in »ko prejde bendima, se bliža zima." Ljuba vinska tertica ima dandanes veliko sovražnikov: Eui napadajo nježne koreninice. Vsem je znano, koliko škode dela drobčkena tersna ušica (phvlloxera vastatrix), in kako hitro se ta vino-grajska kuga širi. Drugi, kakor tersni kapar (coccus vitis), se prileplja in vjeda deblo. Zopet drugi perje. Razun zelenega hrošča (anomala vitis) in rilčkarja in zavijača (rynchites betuleti) je letos po GoriŠKem in Ipavskem golila terto, oropajoč jo najlepšega kinča, zelenega perja, »strupena rosa" (peronospora). Plemenitejše terte, ziasti čemilove, se kaj rada prijemlje grozdna plesojina oidium Tukeri). Zopet so letos vino-rejci opazovali nekega červiča, ki vbada jagode, da gnjijejo ali se posuše, preden dozrejajo. Ta červiček je grozdni sukač (conchvlis ambiguelia). Ako se jagode po njem poškodovane ne odbirajo, dela vino kislo in nestalno, in zato se tudi imenuje kiseljak (Sauerwurm), (Erjavec. Naše škodljive živali, str. 322.)
Naš Gospod in Zveličar se imenuje sam »vinsko terto, in hoče, da smo mi čverate, zdrave in plodovite mladike. (Jan. 15. 5.) Med vsemi mladikami, katerih je brez števila veliko, najplemeniteiša je Marija. O njej veljajo v polni meri besede Modrega: »Kakor terta sem dišeči sad rodila." (Eccli. 24, 23.) Kadar sv. Rožni venec molimo, tudi mi zasajamo plemenito rozgo (terto) v vinograd Gospodov. Križ, s katerim molitev začnemo in končamo, je kol, na kateri se terta priveže; apo-stoljska vera: lepo čversto perje; čast Bogu je kakor
*) Poštenje takim „fantom," vse hvale ste vredni! Vr.
trojejedina terta: koren, deblo, veje. Ravno tako kadar v veselem delu najpred molimo, da nam Jezus oživi našo vero, prosimo, da bi terta sv. Rožnega venca imela živi zdravi koren; upanje je deblo, ki kvišku hiti, in ljubezen veje, ki se kakor z dobrimi deli na vse strani razprostirajo, se ve, ne po svoji volji, nego kakor so navezane. Isto v žalostnem delu prošnja, da nam razsvetli razum, je korenina; da nam vterdi spomin, je deblo; da nam omeči voljo, so veje. Slično pri častitem delu: kteri nam vodi naše misli: korenine; besede: steblo, in perje; djanje: veje in plod. Oče naš in Če-ščenasimarije so lepi sladki grozdi. Petnajstere skrivnosti so kakor petnajsteri deli dišečega tertinega cveta: pet robkov male čašice, petlističnat venčič in pet prašnikov. Plod je potem dvo- do četverosemna jagoda: pri molitvi rožnega venca en' najprej molijo, drugi odgovarjajo, vendar je enojna molitev kakor jagoda cela v dva predala razdeljena.
Tod^, kakor mnogoteri merčesi, zajedalke, červi, glivice zatirajo raščo in plod terte, tako ovirajo kerščansko pobožnost sploh, in posebej še molitev razne socijalne bolezni, ki so učinkom tertnih bolezni v mnogem oziru podobne. Kužna tersna ušica (phylloxera), ki zajeda korenine, je podobna strastim, ki se v temnih kotih človeškega serca zakote: „kajti iz serca izhajajo hudobne misli, poboji, prešestva, nečistovanje, tatvine, krive priče, kletvine." (Mat. 15, 19.) In apostelj svari posebno pred nerednim hlepenjem po bogastvu: „Kateri hočejo biti bogati, padejo v skušnjavo in zanjke hudobnega duha in v mnoga poželenja nespametna in škodljiva, ktera pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin; kajti vsega zlega korenina je lakomnost." (I. Tim. 6, 9. 10.) Molitev pa, zlasti sv. Rožni venec, ne najde prostora v hudobnem spridenem sercu. „Modrost ne gre v hudo-voljno dušo, tudi ne prebiva v telesu, ki je vdano grehom" (Modr. 1, 4); temuč ona (modrost) govori in z njo Marija: „Vkoreninila sem se med častitim ljudstvom in v družbi svetnikov je moje stanovanje." (Sirah. 24, 16.)	(Dalje nasl.)
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) V prezali prezbiteriji stoji prosto velekrasen oltar, menza, čveteri vitki stebri iz porfiirja nosijo veličastni nebes nad oltarjem, vse bogato z zlato orna-mentiko okrašeno. Za oltarjem so v polokrogu kanonikov sedeži, v sredini pa biskupska stolica, tako da škof preko oltarja pod nebesom vidi vse svoje verne v cerkvi in verni vidijo njega; na glavnem oltarji se zamore na dveh straneh maševati. Pod vel. oltarjem je „konfesijatf, v nji krasen oltar, pod njim počiva truplo sv. Felici-jana škofa, pervega v tem mestu in mart. V začetku leve končnice ali povprečne ladije je na sedežu umetni kip sv. škola in marternika Felicijana, v krasni škofovski cerkveni opravi, kakor bi bil živ; ljudstvo mu poljublja noge.
Zatem obiskala sva cerkev sv. Frančiška Seraf.; v nji se hranite nestrohnjeni trupli dveh slavnih tretje-rednic: na desnem stranskem oltarju vdovica in spo-kornica sv. Angela Folinjska, nasproti na levem oltarju pa zveličana Angelina.
Dalje po krasni okolici na levo grede proti Rimu so visoke apeninske gore, lepo obdelane, z gradovi, mesti, vasmi in hišami obstavljene, izmed kterih kipijo častite cerkve; na desno se pa razprostira asiška in folinjska krasna ravnina od severa proti jugu, ki se tu zavija v špoletansko dolino proti jugozahodu. Prenočila sva pri seljacih na grofovski pristavi. „Gospod, ostani pri nas; dan se je nagnil in inrači se."
24. sept. Odpraviva se na pot pred zorom in došla sva o 6'/« v mesto Spoleto, ki je v jugo-zahodnjem
koncu krasne doline in v kotu gorovja srednjih Apenin; razpostavljeno je po okroglem, precej visokem homcu.
Ob Tih bila sva pri sv. maši v imenitni cerkvi 10 tisoč sv. marternikov. Med presv. daritvijo prejel Kralja vseh sv. mučenikov pri sv. Obhajilu. Cerkev ima tri ladije, vsaka ladija ima visoko, do 12 stopnic vzvišeno prezbiterijo; pod srednjo veliko prezbiterijo je prostorna in lepa kripta in v nji sveti ostanki 10 tisoč marternikov. Obiskala sva dalje cerkev sv. Jeronima, nekdanjo dominikansko; v tej hiši Božji se slavno in veličastno opravlja v mescu septembru pobožnost Matere 7 žalosti. Omenim naj: V vsaki cerkvi na Italijanskem, v kteri je oltar Matere Božje 7 žalosti, se z veliko slovesnostjo in lepoto v septembru opravlja sedemdnevnica pred, ali po nedelji, v kteri je praznik kraljice marternikov sedem žalosti. V druzih cerkvah se pa obhaja slovesno v nedeljo, na ktero ta praznik spada. Toda malo je tu cerkva, da bi oltarja Božje Matere 7 žalosti ne bilo v nji, ali saj Njene podobe v njej. So pa tudi v jedni isti cerkvi oltarji tej ali oni dogodbi iz življenja blažene Device Marije posvečeni.
V naših krajih, se pa ta septernberska nedelja 7 žalosti Božje Matere niti ne naznanja vernim, in nič se ne proslavlja; samo svečenik tiho opravlja njeno sv. mašo. Enako se godi s praznikom varstva sv. Jožefa tretjo nedeljo po veliki noči. in to na slovenski zemlji, ki časti sv. Jožefa, svojega deželnega zavetnika.
Prav in dobro bilo bi, da bi se ta dva praznika in vsak Marijin praznik vernemu narodu naznanjal; sej slovenski narod goreče časti in ljubi blaženo Devico Marijo. Na primer: na Hervaškem se vsako nedeljo naznani v cerkvi praznovanje vsacega dneva v tednu, kakor se spomin obhaja.
(Dalje nasl.)
Razgled po svetu.
V	Zagrebu kerščen je bil rožnovenško nedeljo izraelec Milan Stern. Sveto opravilo se je godilo v cerkvi usmiljenih sester po preč. gosp. opatu Fidelu Hoepergu med azistenco dveh druzih duhovnov med veliko sv. mašo. Novokerščenec je sprejel ime Alfons Marija. Mnogi pričujoči so bili do solz ginjeni; on sam je bil silno razveseljen. Namerja pa iti v Rim in ondi pristopiti v red Lazaristov, da se čisto posveti Bogu, kakor sam pravi.
V	Novi gradiški pa je 15. t. m. preč. g poddekan Jos. Kolarič kerstil izraelko Cecilijo Maider, ki je sprejela ime Terezija.
Dunaj. Grof L j ud. Paar, poročnik pri sv. Očetu v Rimu, je na lastno prošnjo dobil privoljenje prestopiti v pokoj in je pri tej priliki dobil od Nj. Veličanstva red vel. križa sv. Štefana. — Pravijo, da naslednik mu bo gr. Revertcra, član gosposke zbornice.
Splošnji molitveni namen za mesec listopad, november, je:
Za duše v vicah. *)
*) Naj smemo o tej priliki ponoviti prošnjo do čč. gg. duhovnov, da bi vse prošnje v ,,Danici" v ^Memento'" jemati blagovolili, in enako tudi goreče vernike splob, da bi se pri sv. maši in druzih olitvah spominjali vsih v Danici priporočenih zadev. Keč je silo važna in mnoge uslišane prošnje kažejo, kako močna je molitev vernikov zedinjena s priprošnjami Marije D. in druzih Svetnikov.
\
3M
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. 6. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvauje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	V gorečo molitev neki soprog priporoča svojo ženo za polajšanje bolečin itd. Zdravniška pomoč več ne pomaga, zaupa terdno v pomoč M. B. (Op. Priloženi denar je izročen bratovščini. Vr.) — Oseba s prehudimi bolečinami v glavi se priporoča družbeniku k N. lj. G. za pomoč. — Hči priporoča k Jezusu, Mariji sv. Jožefu in sv. Antonu Padovanskemu, hudim strastim vdanega očeta za pravo spoznanje in spreobernjenje. za mirno in zadovoljno življenje, in za sv. blagoslov Božji. Usli-šanje se v rZgoduji Danici" naznani. — Da bi ljubi Bog po Jezusu, na priprošnjo Marijino, sv. Jožefa, sv. Antona Pad. neki večletni dolgi pregrešni zvezi, in nemirnemu življenju s svojo neizmerno ljubeznijo konec storil, in k pravemu spoznanju in resnično spokornemu življenju njih kamnita serca ornečil, in jih zopet pripeljal na tisto pot, ki edina v nebesa pelja. Uslišanje se v ^Zgodnji Danici" naznani. — Za ohranjenje vere.
—	Oseba za srečen izid neke zadeve. — Neimenovana dobrotoica za molitev proti bolezni v glavi.
Listek za raznoterosti.
Očitna zahvala. SI. deželni zbor Kranjski dovolil je za našo dijaško kuhinjo zopet ta pot 150 gld., za kteri preblagi dar. podarjen sinovom cele dežele, podpisani v ime staršev in oskerbnikov in v svojem imenu naznanja naj serčnišo zahvalo. Enaka zahvala naj velja pa tudi premnogim dobrotnikom, zlasti čč. gg. duhovnom. kteri leto in dan tako blagodušno podpirajo šolske mladenče, ki bi pri silnih šolskih troškili bili izločeni od dobrote više olike, ako bi jih dobrotniki blagodušno ne podpirali.
Vrednik.
Iz Ljubljaue. j Č. g. Ignacij Tavčar, župnik v pokoju, je po dolgi bolezni, previden s ss. zasramenti, pri svojem nečaku g. dr. Ivanu Tavčarji, umeri 18. t. m. in je imel z Brega št. 8. 20. t. m. ob '/a^ih lep sprevod k sv. Krištofu. Rojen je bil ranjki 1. 1827 novega leta dan kot dvojčič z bratom Antonom, ki je umeri že pred nekimi leti, v P< Ijauah. Oba brata sta bila mašnika posvečena 31. jul. 1*52. Bog daj obema večni mir!
Blaga petdesetletnica. Gosp. Karol Lahajnar, magistralni vradnik in vodja mestne ubožnice, obhajal je te dni 501etnico svojega življenja s prav lepim in spod-budljivim djanjem; pogostoval je namreč vse reveže omeujene ubožnice, njih nad 90, s prav dobrim obedom in vinom. Gosp. K. Lahajnar je znan djanski katoličan v vsakem oziru, in na več krajev oče ubožnih, ki je s ivojo enako blago sestro bil tudi že na božji poti v Rimu.,Bog živi oba srečna in zdrava še mnogo let!
last. g. Damijan Pavlic je bil 17. t. m. cerkveno vmesen na faro Kostanjevico.
Deželni zbor Kranjski se je doveršil 22. t. m.
Deržavni zbor aa Dunaju se je priččl 24. vinotoka.
Na Igu, kakor je odmenjeno, bodo 4. novembra slovesno blagoslovljene nove orgije, delo gg. Zupanov, ktera sta bila na razstavi v Bruselji. v Belgiji, 9. okt. t. 1. z medalijo odlikana. —
+ V Idriji je 18. t. m. umeri preblagi č. g. Nace Eržen, župnik Teržaške škofije, v pok. R. I. P.
Sv. Urha obnovljena podružnica v fari sv. Gregorija je bila 21. t. m. po preč. g. kan. dek. M. Skubicu slovesno blagoslovljena. — Dop. prih.
Dunaj. V deržavnem zboru, ki se je pričel 24. t. m., sta na ministerskih stolih 2 nova ministra: gr. Schonborn za pravo in Zaleski za Poljsko.
Včeraj je presvitli cesar sprejel novega Kranjskega deželnega glavarja, d r. Po k 1 u k a rj a.
V	cerne bukve potepuha! Gospod, poštenjak z dežele, se pritožuje in piše: „Meni je 28./9. t. 1. gosposk smerkoliu pri 10 letih vergel dobro pest peska v zobe in obraz, ko sem šel iz srede zvezde proti nunam izzad drevesa... Škoda za ta lepi kraj!.." (druge pritožbine opombe, ki tiče nravnost, spodobnost ne pusti zapisati.)
Zimska suknja in bela srajca! Mnogi naših dijakov so prav slabo oblečeni; naši velikani Snežniki nam od daleč ponujajo svojo belo merzlo srajco, proti kteri le gorka sukoja kaj premore. Marsikteri naših rojakov imajo kako suknjo, ki jim dosti več ne služi, tudi že ni več tako gorka, kakor je bila, ali pa se ne poda več v novo modo; za take imamo prav dober svet: naj si napravijo novo, čisto primerno suknjo, staro pa naj pošljejo finaneministru, ki zna tudi iz stare suknje novo narediti — pa le za dijake, za druge ne. Če pa kdo celo balo suknja pošlje, bo tudi veljalo. Za plačo naj ga ne skerbi, — porok mu je zanjo finaneministrov bogati blagajnik.
Duhovske spremembe.
V	Lavantinski škofiji: Č. g. Al. Bratuša gre za benef. na Ptuj, — v Reichenberg č. g. Kar. Tribnik za I., — v Teharje č. g. M. Tomaž i č, — v Cerkovice č. g. F r. G e č, — v Ormož č. g. F. M u n d a iz Središča.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: „Jožef Arimatejic videl Abrahama" 5 gld. (Bog daj dragemu prijatelju, da bi „videl še Izaka in Jakoba"!) — Iz Idrije: „za mladih mladenčev zobe prijatelji zob" po telegrafu 10 gld.: Žg.; — L—č; D—c (?); P—č; M—i. — „Za popečitelja nadepolne mladine" č. g. M. S. 3 gld. — Č. g. župnik Jan. Ažman 5 gld. — Č. g. župnik na Raki Jan. Doiinar 5 gld. — Č. g. župnik Jož. Bononi 5 gld. — Iz Želimelj 1 gld. — 0. g. župnik Fr. Kepec 1 gld. — „Iz dobrega serca" 1 gld. — Preč. gosp. župnik Jan. Kaplenk 7 gld. „za pridne fante; pa morajo pred jedjo in po jedi lepo moliti, na poti se modro obnašati." (Op. s posebno hvalo bodi naznanjeno, da tudi ono drugo je opravljeno. Vr.) — Č. g. župnik Fr. Rome 3 gld. — Č. g. prof. v pok. Mih. Lazar 2 gld. — Prečast. gosp. dekan Andrej Drobnič 5 gld. — C. g. župnik Št. Lor. Ant. Hočevar
4	gld. — Č. g. župnik Ant. Jamnik 10 gld. — Neimen.
5	gld. — Sine nom. 5 gld. — Č. g. župnik J. Brence 1 gld.
Za razširjenje stanovanja čč. oo. Jezuitom: C. g. župnik Jan. Brence 1 gld.
(Drugi dar. prih.)
Odgovorni vredni*: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.