Št, 2.	V Ljubljani, tirne 8. januarja	1939
TOfil£ TB 0 A Mi
Od Ribice do Rakitn'ce
»Ena — dve — tri... deset, pojdi ven »pet.«
Pa glejte čudo: Matevžek je bil vedno tisti, ki je prvi iskal Vinko je znal že tako napraviti, da Matevžek tega ni niti opazil Tone mu je pomežiknil, Ivan pa se je kar glasno zasmejal V tem so se že razbežali na vse strani
zaprli in mora »trie Rok čakati runaj pred vrati.
»Hoj-hojl Odprite!« je klical Matevžek.
»Ha-ha-ha-ha!« se je oglasil Vinko visoko gori pod streho Vsi trije so ss krohotali. Rok je odpiral, ali ni mogel notri
Danes so si izbrali lopo strica Roka za skrivališče.
Matevžek je iskal, pa ni ničesar našel. Tedaj pa je prikrevsal stric Rok s košem na hrbtu, da bi šel po seno. Matevžek je vedel, da so vsi štirje notri in da so se zaprli od znotraj z vrvico ključavnico, tako, da bi ne mogel on notri.
»Tri sto zelenih! Kaj pa je to?« je na široko odprl usta Rok, »presneti fantje, kaj pa delate v mojem skednju!« s« je ponovno razjezil
Mateviek je »tal traven ln molčal Vedel je, da ni bilo prav. ker «o te
»Odprite!« je loputal z lesenimi vrati, tako da jih je skoraj snel. Pored-neži so se še bolj smejali.
Matevžek je poskušal vrvico odve-zati; šel je z drobno roko skozi špranjo, toda nič ni opravil Tedaj pa ga je zagrabil stric Rok, ki ga je minilo potrpljenje, za ušesa in ga stresal po dežju, dia se je ubogi fantek kar otepal in cvilil. kolikor je mogel. Toda. če se ja bolj otepal, tem hujše je bilo
Vinko, Tone in Ivan so gledali visoko gori na skednju skozi maihno lino ter s« ameiall Matevžku in Roku, ki je
tako stresal svojo jezo na njihovem tovarišu.
»Slek-šlekl« je vpil Ivaa
»Ti prideš tudi na vrsto!« je rekel Bok in izpustil Matevžkovo uho, ki je bilo že rdeče kot kuhan rak.
Tedaj so se tudi oni trije spametovali. Poskakali so skozi luknjo v spodnjo šupo na seno. Odprli so vrata ter zadaj zdrveli ven. Vinko je bil seveda tisti, ki je desko odtrgal, da so rJezli vsi trije ven.
Rok jo je ubral za njimi, toda urnih in lahkih nog ni mogel dohiteti Za trenutek so mu celo vzeli koš in ga valili daleč pred seboj, da je Rok pihal od jeze.
»Malopridneži! Le počakajte! še mi boste prišli v roke. Ti grdun ti Nosan-kin! Le čakaj, gospod derehtar ti bodo drugače navili urico, kot pa sem jo jaz temu smrkavcu.« je rekel Rok in pokazal na Matevžka.
»Gospod derehtar, gospod derehtar, ha, ha, ha,« se je porogljivo smejal Vinko, »pustite gospoda derehtarja, ha, ha, ha.«
Rok je nekaj zamrmral, zlezel v šupo in natlačil sena za konjička Se vedno ni utihnil, ko je nesel nabasan kož v hlev.
Dečki so stekli čez cesto na dvorišče. Mimogrede je Vinko ujel sosedovega mačka in ga vrgel na streho.
Matevžek je molče tekel za njimi Pozabil je na strica Roka in smejal se je kot oni trije. Tone je potegnil iz žepa »fračo« in streljal v jato vrabcev na vrbi ob cesti. Ptički so se razbežali na vse strani. Tudi Matevžek bi si rad naredil podobno, pa ni imel gumija in denarja še manj. da bi kupil »Tonetu je lahko, on vzame doma pri bratu, ki ima kolo pa ima dosti take ropotije.« si je mislil.
Ob cesti pred Grabeževo trgovino se je igrala truma otrok Iz šole so šli. Deklice so šle naprej, se držale za roke, stopale naprej in nazaj ter pele po taktu.
Na klancu so vreščali dečki petega razreda. Igrali so za gumbe Bločenov Jožek. tisti drobni deček z velikimi, ganiavimi očmi. je imel nekai gumbov, ki jih je bil odrezal teti od bluze Komaj je čakal, da jih je zapravil Z Jurkovim Poldetom sta igrala eno uro Na koncu igre i>a sta sp prav pošteno lasala Vmes so r>n<;f>gli 5»» ««tali in vnela s« je prava bitka ob mostu.
»Polde, daj ga!« je nagovarjal Vinko Bločenovega Jožka, ki je pravkai prikorakal s svojimi tovariši na most. »Jožek, ne daj se!« je kričal Tone. In Jožek je mahnil po Poldetu s svojo torbico s knjigami Polde se je umaknil, torbica s kniigami se mu je izmuznila iz rok in padla v velikem loku naravnost v potok.
Voda je bila narasla Niti misliti ni mogel več na torbico Jožek je tekel daleč po bregu do prvega mlina Mogoče se bo tam ustavila Otroci so tekli za njim. vreščali in se smejali, da je pritekla na prag stara in obilna gospa Grabeževa. Vsa iz sebe je spraševala, kaj vendar je. »Joj, utonila je!« je kričal Vinko. »Kdo za božjo voljo?« je sklepala roke Grabeževka.
»Joj, kakšna škoda!« je pritrjeval Ivan, zraven pa mežikal Vinku
»I, kdo vendar?« je še bolj radovedno spraševala gospa.
»Padla je z mosta v vodo«. Je dodal Matevžek.
Vinko, Tone in Ivan so odhiteli za ostalimi otroki k mlinu.
»Kdo je padel?« je Se enkrat vprašala Grabeževka.
»Torbica Bločenovega Jožka!« je rekel Matevžek.
»Joj, kako sem se prestrašila Uh! Ti poredneži so rekli, da je padla in mislila sem. moj Bog kakšna nesreča st je spet pripetila«, se je oddahnila gospa in zibajoč odšla v hišo
Matevžek je ostal sam in gledal za onimi. Ni se mu ljubilo drveti za kopico šolarjev, čeprav mu je od daleč Vinko brlizgal na vso moč Čas je bil iti domov. Zato je izginil po daljši pot! do Nosankine hiše Zažvižgal si je pesmico. nato je nakrmil golobe
»Ta je lepši«, je govoril sam s seboj. »E, grivec. ti boš kmalu Sel«, je pobožal lepega grivarja
Živali je imel naš Matevžek zelo rad. Še ko je bil doma. se je s tem bavil. Vedno jih je imel nri hiši To ga le naučil njegov oče Matevž. Stric Primož je vedno pravil da je ta T'iberen do golobov že v rodu pri Matevžpvih Ze rainki stari, njegov ded. ki je bil tudi Matevž ie imel veliko veselje 7 golobi in z grlicami
»Grivca bom prodal Tonetu za dva kovača če bo le hotel« si ie mislil Ma-tpvžok »in oče bo vesel, če mu bom dal denar.«
Simončič Bogoljub, gimnazijec, Ljubljana:
Čarobni! orešek
V onem strašnem letu, ko je kuga razsajala po kranjskem, je Žebretov Tonček čez noč osirotel Ujec Otujec, brat njegove rajne matere, ki je imel
letnega nečaka k sebi, da mu je bil za pastirja Nekega dne — šlo je že pod večer — je Tonček nenadoma zagledal, kako se je oven ujčeve drobnice zagnal med bližnje robide, ovce pa za njim. Tonček je zdirjal za čredo, toda robidje se je strnilo za ubeglirni živalmi in preden si je ovčarček utrl stezo, ni bilo nobene meketavke več opaziti.
Ubogi Tonček je stika! po grmovju, vendar zastonj. Zdajci zasliši tik sebe drobcen glas: »Pazi, da me ne pohodiš!« — »Kje pa si, nevidni bojazljiv-ček?« radovedno vpraša Tonček, ker nikogar ne zapazi. »Ob tvojih nogah«, zacvrči zopet glasek.
In res ugleda naš pastirček med ko pinjem komaj za ped velikega možič-ka v zeleni suknjiči. Pritlikavček se brez uspeha trudi, kako bi se izkoba cal iz neljubega zapora Previdno ga Tonček vzame iz robidovja in si ga posadi na dlan, da si ga natančneje ogleda.
Tu pa se razhudi šibki paglavec in osorno zabevska: »Kaj me zijaš, teslo teslasto! Rajši povej, kaj zahtevaš, da
si me rešil. Sicer bi moral to storiti
tudi brez nagrade, saj me je tvoja čre-d. tako prestrašila, da sem padel x trnje.«
»Torej si videl moje bice in jarčke?« vpraša Tonček ves blažen, »kje pa so?« — »Kar pojdi naprej po tem potu, dokler ne prideš do pečin. Trikrat udan po največji skali in razmaknile se bodo toliko, da boš brez težave smuknil na drugo stran. Ondi najdeš ovce. Toda slaba bi ti tam predla, da nisi slučajno srečal mene. Vedi, da leži onkraj pečin druga dežela, kjer umrtijo vsakega tujca, ki si upa stopi* ti na njihova tla. Neki klatež je namreč učaral kraljično, da poslej nc more več iz bolniške postelje. A ti se nič ne boji Dam ti na pot čudotvoren orešek. Dobro pazi, da ga ne izgubiš, saj brez njega tvoja glava ni vredna počenega beliča. Ko torej spolzneš na drugo plat, te prime za skalo stoječa straža. Reci ji, da si zdravnik in da hočeš iti k princeski. Povedejo te k njej. Ti pa ji daj orešek, da ga odpre ter užije. Ali glej, da ga stre sama in ne kdo drugi, kajti vsa njegova čaroba bi v tem primeru izginila. Sedaj pa odtod in hodi srečno!«
Tonček jc slušal nasvet zgovornega
palčka in jo mahnil proti peievju Po tretjem udarcu s palico se skalovje razmakne in že stoji Tonček sredi pre-
krasnega vrta, na koncu katerega se blesti v zadnjih žarkih zahajajočega sonca mogočen grad. A ni se še do dobra razgledal, že so ga prijele surove
roke ln oster glas ga je vprašal, kaj hoče.
»Poznam skrivno moč raznih rastlin, vem, za kaj je dobra rosika, rman in rožlin, poznam zdravilo iz sladkih in slezovih korenin, poznam divji mak in mah planin, vem za meto in lučnik in lapuh, ki prežene iz telesa naduho m nanuh '...«
»Ha, ti moraš Iti z nama! velita stra» žarja, zdaj že nič osorno, »ti pozdraviš našo srčkano kraljično.«
Hitro so bili v gradu Po hodnikih in sobanah je bilo vse tiho Služabniki so brzeli neslišno kakor duhovi Tončka so peljali pred samega kralja, ki je mrk in rnrgoden sedel na prestolu Ko so mu povedali, da je to slaven zdravnik, ki zdravi s prirodnimi leki — jetičnik, janež in koromač tičji dre-sen in trpotec in še drugač — se je priletni vladar začudil njegovi mladosti. Vendar slednji oče poskusi vse na svetu, da bi osrečil svojega otroka. Tako je ta mogotec dal peljati prišleca v princeskino spalnico. Prišedši tja, je Tonček vjel iz žepa čudežni orešek in ga dal viSokorodni mladenki, da ga potolče in pojč. Toda kraljična je tarnala in tožila, da je preslaba, naj ji oreh stare kdo drugi. Ze so hoteli poslati po krepkega kuharja; toda Tonček se ni dal preprositi. Ukazal je mladi bolnici, naj sama zdrobi oreh in ga pohrusta. Tedaj je iztegnila suhe ro< čice in nesla orešek k ustom, da ga od-'Pre z zobmi. In glej! že pri prvem dotiku jo je prešinilo novo življenje Hitro je stisnila kroglico med zobe, ta pa ji je zdrknil po grlu, da še sama ni vedela kedaj. Edino to je čutila, da je čvrsta in čila, kakršna je bila svoje dni. Z veselim vzklikom je planila iz postelje svojemu očetu v naročje.
Tri dni pozneje pa je bila poroka. Svatov je bilo več nego stricev, ujcev, boter, sester in bratov Vsi so pili in peli, da so še dandanes veseli.
Japece za sferanfevauje
Gotovo ima 'vsak Jutrovček kako dragocenost: srebrno verižico, korade, prstan, zapestnico ali kal podobnega Mamica ne dovoli, da bi to nosili vsak dan; to Je samo za velike praznike, drugače pa je shranjeno v omari in niti ogledovati ne sinete venomer svojih
zakladov A takšne dragocenosti morajo biti shranjene v lepi škatlici, da se že na zunai pozna, da shranjujejo veliko vrednost. Toda niti škatlice niso primerne za to »Mlado Jutro« vam pove. kako izgotovite lepo jajčece, da boste imeli veselie z njim.
Iz tanke lepenke tzrežete štiri enake o vame oblike, visoke 6 do 10 cm, široke pa 3 do 4 cm Iz rožnate svile, ki vam jo mamica radevolie podari nekaj ostankov lahko tudi raznobarvnih, izrežete prav take oblike, ki pa morajo biti krog in krog najmanj 1 do 2 cm večje od lepenke Vsak kos lepenke ovijte s svilo in šivajte svilo z močn0 nitjo preko lepenke kakor kaže slika I.
Nato vzemite vse štiri dele in jih se-šijte skupaj na notranjem delu, samo obeh skrajnih ovalov ne prišite. Začnite šivati na širokem delu ovala prcr ti konicam, na vrhu sešijte trdno vse štiri dele Tako st edobili obliko jajčka, ki se odpre, če pritisnete na obeh vrhovih.
Zdaj si izrežite še svilo za podlogo, ki ima tudi ovalno obliko in je 1 cm višja od višine ovalov iz lepenke in 1 cm širša od vseh štirih ovalov skupaj. CJpognite podlogo za pol cm, položite jo v iajčece m šivajte z majhnimi vbodi okoli odprtine, ki jo tvorita oba neprišita ovala Tako dobite zelo srčkano škatlico (slika II.), ki jo lahko napravijo tudi naši najmlajši Ju-trovčki. V navadni legi je jajčece zaprto, odpre se le, če stisnete na vrhovih. Vanj spravite svoje dragocenosti, lahko pa tudi denar ali različen drobiž.
LOJZJL ZUFAJVC:
Deklica s tremi lešniki
Belokrajinska
Na Lokvici pri Suhorju je živel ubog bajtar s tremi hčerkami Bil je šivdvec Leto tn dan je vbadal šivanko v hod no platno, šival bregeše in robače Ko pa se je leto nagnilo h kraju, je povezal robače in bregeše v vrečo, si jo opr til in odšel k Trem faram v semenj.
Ko pa so hčerke odrasle in postale
»Tudi tebi sem kupil, za kar si m«
prosila«, je zadovoljno pokimal drugi hčerki ter postavil prednjo lep kolovrat.
»Ti pa ai dejala, naj ti prinesem tisto, kar me bo po nosu udarilo«, se je zasmejal in se obrnil k tretji, najmlajši hčerki. »Domov grede sem zašel v.
godne za možitev, jim je nekoč, preden je odšel v semenj, dejal: »Zdaj grem v semenj k Trem faram. Ce bom vse prodal, kar sem med letom sešil, bom vsaki kupil kar si poželi.«
»Ljubi Čaeko, meni kupite prstan zlat,« je zaželela prva, najstarejša hčerka.
»Dragi čača, meni kupite pa kolovrat,« je zaprosila druga hčerka.
»Meni pa tisto prinesite, kar vas bo po nosu udarilo«, se je zasmejala tretja, najmlajša hčerka.
»Prav, prinesel bom vsaki, kar želi,« je odvrnil oče in odšel.
Cez tri dni se je vrnil domov. Komaj je vstopil v bajto, se je že pričel na vsa usta hvaliti, da je vse prodal, kar je bil odnesel v semenj. In še je vrgel na mizo prgišče zvenečih cvenkov in darila za vse hčerke.
»Tebi sem kupil, kar si želela,« je dejal med smehom in položil pred najstarejšo hčerko prstan zlat.
gozdo. Temno je bilo. Hodim, hodim skozi temno ložo, kar me po nosu poči leskova veja. Pograbim jo — na njej so viseli trije lešniki. Prinesel sem ti jih, evo!«
Tako rekoč je pred začudeno hčerko položil tri drobne lešnike Hčerka je šla po svetu. V gradaški graščini se je ponudila v službo. Graščakinji se je mala deklica zasmilila, pa je rekla: »Majhna si, ampak gosi boš lahko pasla.« In jo je obdržala v gradu.
Drugo jutro je deklica nagnala grajske gosi na pašnik in še sama odšla za njimi. S seboj je vzela tri lešnike. Ker je bila lačna, jih je pričela drobiti, da bi pozobala sladka jedrca.
Ko pa je prvi lešnik strla, je našla v njem obleko, posuto z zvezdicami. Ko je drugi lešnik strla, je v njem svetle škornjičke dobila. Ko je tretji lešnik strla, je zlato krono iz lupine izluščila.	]
Deklica se je oblekla v obleko, posuto z zvezdicami, si nataknila svetle
škornjičke, na glavo pa si je posadila zlato krono. Takšna se je pozno popoldne vrnila v grad
Komaj jo je zagledal mladi graščak, že jo je zasnubil Deklica je postala graščakinja. K sebi je pozvala sestri in
gradu, ki se je zaradi nje imenoval — go.sji grad
Se dandanes je nad vhodnimi vrati gradaške graščine vklesana v kamen — gos. Kdor ne verjame, naj gre pogledat! Če so mu kaj urni kraki, lahko mimogrede počasti (Jradačane z — gosaki! ---
Prebrisani Eodža
Ibrahim paša ]e ustanovil v svoji vasi šolo in najel učitelja S tem učiteljem se Nasredin hodža ni mogel sprijazniti, zdel se mu je piegosposki pa tudi to mu ni bilo všeč. da ga je učitelj imel vedno za bedaka
Nekoč se je hodža pritoži] paši takole:
»Ej, paša. pameten človek si, samo s svojim učiteljem nisi imel sreče 2e ves mesec je tukaj, tako drago ga plačuješ, otroci pa še zdaj ne znajo brati. MoJ ain
še vedno drži knjigo narobe in ne zna obrniti vsakega lista posebej, in če ga izprašujem, ne ve ničesar Bolje bi bil napravil, če bi bil mene vzel za učitelja. Se svojega osla bi prej naučil brati kakor ta učitelj naše otroke «
Paša se je nasmehnil in odgovori]: »Nasredin hodža za učitelja te ne bom vzel pač pa dobiš od mene 10 zlatnikov če v enem tednu naučiš svojega osla brati Ce se ti pa to ne posreči, ti dam odšteti petdeset palic po podplatih kot kazen za tvoje bahanje.«
Nasredin hodža se je prestrašil, potem pa jo je iztuhtal Vzel je knjigo, med vsaka dva lista je položil ovseno zrno in dal knjigo oslu Osel je gledal, kaj naj pomeni kmalu pa je spoznal, da je med listi oves Z jezikom je začel obračati liste in iskati zrna Ko je prelistal vso knjigo, je začel rigati in Na-! sredin mu je spet dal med liste ovsa. j To je ponavljal vsak dan osel je moral listati po knjigi če je hotel jesti
Cez teden dni je prišel paša, da bi videl, ali z-na Naaredinov osel že brati, j Nasredin pripelje osla na dvorišče in položi predenj knjigo Osel lista po knjigi, ker pa ne najde nobenega zrna, začne vpiti: »1-a, i-a, i-a!«
Vso knjigo je prelistal in vedno glasneje je postajalo njegovo riganje Ko je prelistal vso knjigo, se je Nasredin obrnil k paži in rekel: ' »Vidiš, paša, moj osel že zna brati, le poglej, kako zna obračati liste, in vse črke i in a je prebral, kar jih je v knjigi
Paša pa je rekel:
»Saj ne zna tvoj osel še vsega brati!« Nato mu Nasredin odgovori: »Kaj pa hočeš še več, tvoj učitelj prvi teden ni naučil otrok nič več kakor samo črko i Priznati moraš, da sem jaz osla več naučil kot tvoj učitelj nage otroke, ker moj osel pozna poleg črke i še črko a. kar si lahko sam slišal.«
Paia se je nasmehnil in izplačal prebrisanemu Nasredinu obljubljenih deset zlatnikov
Kaj je prozorno Učitelj Steklo )e prozorno, prav tako voda Prozorno imenujemo vse, kjer se vidi skozi. Matijče, kaj je še prozorno.« Matijček: »Luknja, gospod učitelj.«
*
'4 Pokazal je zamorskemu kralju svoj mah. rdeče lakirani avto in ga vljudno vprašal: »Črno veličanstvo, ali ste že kdaj videli kaj takega.« Obenem je vzel ključ iz žepa pidžame in začel navijati avto, ki je postajal vse večji in večji Ko je bil avto že dovolj velik je povabil zamorskega kralja, naj sede vanj A kralj je bil nezaupljiv in je velel. naj se rajši beli mož vozi namesto njega Ubogi jetnik, ki ni rmogel verjeti svojim očem, je sedel v avto in zdaj bi moral Jurček pokazati njegovemu črnemu veličanstvu majhno po izkusno vožnjo Kralj pa se je bal. da bi mu lepi narezek v obliki malega Jurčka pobegnil zato je dal razpostavi ti svoje voj.ščake v krogu in velel Jur-čku. da se sme samo v tem krogu voziti.
5. A vsa previdnost je bila zaman. Ko je črni šofer pognal motor se je »vto hitro dvignil v višave in zdrčal po Rimski cesti in kmalu je ležal Jur-
6 Jurček se je ves dan igral z rdeče lakiranim avtom in tudi vse naslednje dni je posvetil samo tej igrači. Toda avto ni hotel več postati velik Jurček ga je navijal in navijal pa vendarle ni nič pomagalo In zamorček tudi ni nikoli več izpregovoril besedice Samo časih, kadar se je Jurček že dolgo igral z avtomobilom, se mu je zdelo, d mu je črni šofer pomežiknil Zakaj mu tudi ne bi? Saj sta imela skupno skrivnost: čudovito vožnjo v Afriko!
Kratkočasile®
Ne more drugače odgovoriti Mati (vpraša Tinčka): »Ali si se naučil pesmico?«
Tinček: »Nisem.«
Eno uro nato je prišla mati znova v sobo in ga ponovno vprašala: »Ali že sedaj znaš pesmico?«
Tinček- »Ne!«
Kratko časa nato je mati zopet vprašala: »Ali še vedno ne znaš pesmice?«
Tinček: »Še vedno ne!«
Mati se je razjezila in menila- »Sram te bodi. vedno mi enako odgovarjaš,«
Tinček (mirno) »Seveda vam moram enako odgovarjati, mama. Ico mi pa vedno stavljate enako vprašanje.«
čudovita prigoda malega Jurčka
Pravljica za naše najmlajše
ček spet v svoji posteljici. In zdaj je zaslišal materin glas »Jurček. kaj danes res ne misliš vstati? Poglej, malega možička sem našla, ki si ga včeraj pri igri izgubil Ležal je med papirji pred pečjo. Zdaj sem .ti ga posadila v avto.«
Vodoravno: 3. plačilno sredstvo, 5. poročna pojedina; 6. začimba; 8. del pokore; 9. metulj; 11. ptič — miš; 12. oblastveno naložena dajatev; 13. poljska cvetica; 14. vladar.
Navpičeno: 1. letni čas; 2. dragotina; 4. seznam praznikov; 5. ptič — plovec; 7. tiskovina; 8. umetniški izdelek; 10. del rudnika.
Rešitev kvadrata št. 4*
1. milo; 2. iver; 3. lesa; 4. oraJL
Rešitev križanke
Vodoravno in navpično: 1 Jugoslavija, 2 Bled, 3 leto, 4 eter, 5 Dora, 6 Samo. 7 Avar, 8 mama, 9 orai, 10 Krek, 11 rosa, 12 Eaen, 13 lUna, 14 I bar, 15 biro. 16 traV rnb
Usodna nogometna igra
17. Ceč pet minut se je redar, moker, da je kar teklo od njega, spet pokazal na pozorišču Mož postave ni odnehal, dokler ni našel žoge; zmagoslavno jo je pograbil in odnesel — povzročiteljico vseh nesreč na stražnico. Nikoli pa se ni izvedelo, čigava je bila žoga; še vedno leži na policijski stražnici, in nikoli več ni Mihec slišal o njej. S tem bi bilo istorije ki .iec, ako ne bi moral še nekaj dodati...
18. Namreč: edini, ki jim ni bilo vsega poloma prav nič mar, so bili psi. Nabralo se jih je bilo toliko, da jih skoraj ni bilo moči prešteti. Kmalu so pri v sel nastopile posledice zauživanja vina; ogiejt* m jih m «liM!
O N B 0
Dovolj dokaza
Gostilničar vpraša Mihca, ki je pri-
fieljal krompir v mesto prodajat: »Ali e tvoj krompir dober?«
»Kaj ne bo dober, saj doma pitamo svinje z njim.«
Prepozno
Mati: »Jurček, jaz sem ti rekla, da ne smeš snesti več kakor pet hrušk.«
Jurček: »Da, mama, toda ti si mi to rekla, ko sem jaz jedel že deseto hru« iko.«
Križanka