4303 06 KNJIZNICARSKE NOVICE 5( 1995)4 13. april 1995 ********************** IZOBRAZEVANJE ********************** SAMOSTOJNI STUDIJ BIBLIOTEKARSTVA NA FILOZOFSKI FAKULTETI ZA DIPLOMANTE BIVSE PE DA GOS KE AKADEMIJE Program samostojnega studija bibliotekarstva na Filozofski fakul­teti v 3. in 4. letniku za diplo­mante bivse Pedagoske akademije je bil na Oddelku za bibliotekar­stvo pripravljen ze ob koncu leta 1993. Program je bil od vseh us­treznih organov Filozofske fakultete sprejet in posredovan Znanstveno pedagoskemu svetu Univerze, ki je na program dal soglasje 6.4.1994. Zaradi uveljavitve novega zakona o visokem solstvu, ustanovitve no­vega organa Sveta za visoko solstvo in sprejema novih meril za ocenjevanje studijskih programov, je program samostojnega studija bibliotekarstva -kljub temu, da je po prejsnjih predpisih ze bil odobren -moral ocenlti se novi Svet za visoko solstvo. Ta organ je program zavrnil, tudi zaradi nacelnega vprasanja, da ni mogoce sprejemati le dela studijskega programa in ugotovitve, da Oddelek za bibliotekarstvo ne izvaja programa samostojnega studija. Tako je bilo onemogoceno novi program vkljuciti v razpis vpisa za studijsko leto 1995/96. Na oddelku za bibliotekarstvo smo se odlocili, da homo se v teku tekocega studijskega leta pripravili delno prenovo programa studija in, med drugim, uvedli tudi moznost samostojnega studija. Tak prenovljen program bo moral ponovno v celotni postopek spre­ jemanja in odobravanja, vendar ocenjujemo, da bi bilo mogoce postopke zakljuclti do razpisa vpisa na Univerzo za studijsko leto 1996/97. V tern okviru bomo tudi omogocili studij ob delu v 3. in 4. letniku za studente bivse Peda­goske akademije. Kandidate za ta studijski pro­gram moramo prositi, da potrpijo se eno leto. Upamo, da bomo do takrat lahko obsli vse zapreke in vpisali prve studente. Red.prof.ctr. Martin Znidersic Predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo FF 1 ),{ / --~~ _ .. / i ********************** SPLOSNOIZOBRAZEV ALNE KNJIZNICE ********************** OTVORITEV KNJIZNICE V ORMOZU V pocastitev kulturnega praznika smo v Ormozu dne 8. februarja svecano odprli nove prostore knji­znice V ormoskem gradu. Zacetki knjiznicarstva V nasem kraju segajo v leto 1493, ko je Jakob Szekly ustanovll franci­skanski samostan, v okviru kate­rega je delovala bogata knjiznlca. Ob razpadu samostana se je gradtvo razneslo v Varazdin in Gradec, veliko pa se ga je po­razgubilo. !deja knjtznic je mocneje zazivela iz zelje ter potrebe po ohranitvi in uveljavitvi slovenskega jezika sredi 19. stoletja s cttalntcamt; leta 1868 so v Ormozu ustanovtli Narodno citalnico. Leta 1884 je v njeno knjiznico bllo vpisanih 4 7 udov, kakor so jih takrat imenovali, s castnim clanom dr. Jostpom Jurajem Strossmayer­jem. Svoje prostore je cttalnica tmela v ormoskt hranilntct danasnjem Kombinatu Jeruzalem -prirejala je tudi igre, proslave in veselice. Zelo pomembno je leto 1906, saj je takrat citalnica odprla vrata tudi za neclane in tako postala Javna ljudska knjiznica. V na­slednjih letih so nastajale stevilne majhne knjiznice, ki so jih us­tanavljala drustva; Sokol, Dekliska zveza, Prosvetna zveza, pedagoski delavci. Te knjiznice so imele zelo skromne fonde knjtg, obenem ni bilo zakona, ki bl Jih scitil, zato so zapovrstjo propadale. Med drugo svetovno vojno knjlznlce niso delovale, po vojni so priceli zblrati knjizno gradivo In se zdruzevati v okrajne knjiznice. Leta 1945 je obctnski odbor OF ustanovil Ljudsko knjiznico, kt je imela v lastt le skromnih 1200 enot gradlva. Leta 1958 je knji­znica postala last DPO Svoboda, 1963 pa Jo je obctna tmenovala za Maticno knjizntco Ormoz. Knjiznica se je ves cas preselje­vala, saj so bili vsi prostori neus­trezni. Med drugim je bila na Mestnem trgu, v stavbi resevalne postaje, v stanovanjskem bloku, v gradu. Vse do pred osmimi leti, ko se je preselila v prostore v Vrazovt ulici, kt pa so sedaj postali pre­majhni. Od takrat je knjtzntca doztvela kvaliteten razvoj. Svoj fond gradiva je v teh letih iz 20.000 enot povecala na 40.000 enot: vectnoma knjtg, skoraj 1200 video kaset, 350 kompaktnih plosc tn 250 tgrac. V lanskem letu so si obtskovalci knjiznlce tzposodlli vec kot 41.000 enot gradiva, knjizntco pa so obiskali skoraj 25.000 krat. Novi prostorl Knjiznice Franca Ksaverja Meska, Ormoz zavzemajo nekaj nad 400 m2, in so tudi na novo opremljeni. Oprema je tdeja in delo arhitekta Igorja Skulja iz Ljubljane, pohistvo pa Je tzdelalo Kovastvo Kovac iz Ljubljane. Stene so obogatene s slikami likovnih ustvarjalcev kolonije KUD Sv. Tomaz. S knjtznico v gradu dobiva tudi grad pocasf svojo novo podobo in pravo vsebino -domala v celoti naj bi ga namenili kul­turnim potrebam. Ormoski zupan Vili Trofenik je v svojem nagovoru ob otvorltvt knjiznlce med drugim povedal, da naj bi tern potrebam m2 namenili se dodatnih 300 no­tranjih grajskih povrsin, v nad­stropju pa naj bi v prihodnostt sedanji muzej tudi prostorsko razsirili se z bogato ormosko ar­heolosko zbirko (predvsem iz ob­dobja kulture zarnih grobisc), ki Jo sedaj hranijo v ptujskem muzeju. Ta urejanja in nacrtovane pre­selitve Je pospesila slovenska osa­mosvojitev, saj je bil v takratni kratki vojni ormoski grad mocno poskodovan. Nujno popravilo stropa in ostresja gradu z zamen­javo kritine Je doslej stalo 20 miljonov tolarjev, a ostresje zahod­nega dela gradu se ni obnovljeno. Za ureditev knjiznlce Je bilo skupaj z opremo porabljenih 33 milijonov tolarjev. Ves denar, torej 53 mili­jonov tolarjev, je prispeval ormoski proracun, saj za popravilo gradu, ceprav poskodovanega v vojnl, niso dobili niti tolarja, pri knjiznici pa jib Je pustilo na cedilu Ministrstvo za kulturo. Mnozicna udelezba krajanov na otvoritvi, in kakor opafamo vedno vecji obisk oziroma izposoja gradiva, dokazujejo, da je nasa usmeritev In zelja, da bi knjlznica ne bila samo pros tor, kjer se lz­posojajo knjlge, ampak da bi po­stala kulturno bogato in drufabno sredisce nasega kraja, pravilna. Knjiznicarke Knjiznice Ormoz 2. APRIL ­MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE 2. aprila, pred 190 leti, se je rodil danski pravljicar Hans Chris­tian Andersen. Njegov rojstni dan je mednarodna zveza za mladinsko knjizevnost proglasila za Med­narodni dan knjig za otroke, ki se po svetu in pri nas praznuje od leta 1967. V Pionirskl knjlznici, enoti Knjiznice Otona Zupancica v Ljubljani smo pripravili v pocas­ tltev tega dne osrednjo razstavo. Pri izbiri teme za letosnjo razstavo nas je vzpodbudila se ena pomembna obletnica in sicer 50­letnica zalozbe Mladlnska knjiga. Odlocili smo se, da homo pred­stavili "moje najljubse knjige iz zalozbe Mladinska knjlga", kl so jib izbirali otrocl, nasi mladi bralci od leta 1972 in ml, knjlznicarke in knjiznicarji iz Pionlrske knjl­znlce, kl smo jih izbrali iz celot­nega obdobja, od leta 1945. Razstava se bo svecano pricela v ponedeljek, 3. aprila 1995 ob 11. uri, zakljucila pa konec maja. V casu razstave Maje najljubse knjige lz zalozbe Mladinska knjiga bo vec prtreditev, med katerlmi zelimo posebej opozoritl na strokovno srecanje slovenskih mladinskih in solskih knjiznicarjev v sredo 12. aprila 1995 ob 9.30 v Plontrski knjlznici v Ljubljani, Komenskega 9, z naslovom: Dobro mladinsko branje. Na srecanju bodo sodelovali uredniki iz zalozbe Mladinska knjtga Niko Grafenauer, Vasja Cerar, Pavle Ucakar in predstav­niki, uredniki mladinske periodike zalozbe Mladinska knjiga. Knji­znicarje vabimo, da sodelujejo pri pogovoru o tern, ali imamo dobre mladinske knjige in ali so mladi dobri bralci. Dobrodosla bodo tudi mnenja o periodiki za mlade. Pro­gram drugih prireditev v casu razstave bo prlpravljen do aprila. Sponzor Mednarodnega dne knjig za otroke 1995 Je japonska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko knjizevnost. Poslanico ob tern dnevu Je napisal Japonski pisatelj Shigeo Watanabe, avtorica letosnjega pla­kata pa je Japonska ilustratorka Kaoru Ono. Shigeo Watanabe je poslanico z naslovom: "Knjige: nase skupno dozivetje" namenil bolj odraslirn, se posebno starsem, kl naj bl se zavedali pomena dobre knjige za otroke. Shigeo Watanabe je plsatelj in prevajalec, ki je za svoje izvrstne prevode prejel !eta 1984 castno diploma Mednarodne zveze za mladinsko knjizevnost. Ilustratorka Kaoru Onu je letosnji plakat posvetila junakom Andersenovih pravljic. Tanja Pogacar KNJIGE: NASE SKUPNO DOZIVETJE (Shigeo Watanabe) V knjiznicl sem nekoc opazil noseco zensko, bodoco mamico, kl je skrbno izblrala slikanice; vsa je lzfarevala sreco prlcakovanja. "Zares ljubeca bodoca mati", sem pomlslil, "kt prlpoveduje in poje svojemu se nerojenemu otroku ter mu celo bere pravljice." Predstavljal sem sl otrocicka, ki v varnl toploti materinega trebuha ze vneto brca in prisluskuje materinemu glasu. Nekaj ganljivega je v tej pove­zanosti, kl se zacne tkati med ma­terjo in otrokom v casu, ko sta fizicno se eno in ju nic ne locuje. Tudl jaz sem poslusal pesmi in uspavanke v neznem in toplem maminem narocju in Junaske pus­tolovske zgodbe v objemu ocetovlh mocnih rok. Ce sem si zelel slisati ljudsko pravljico, so mi zeljo vedno izpolnill ljubeci star! starsi. V osnovni soli pa sem Imel ucitelja, ki nam Je imel ob dezevnih dneh navado reel, naj zapremo ucbenlke. Nato je iz zepa potegnil knjlgo in nam bra! nenavadne prlpovedke lz grske mi­tologlje. Zgodbe, ki smo jih slisali v otrostvu, ostanejo z nami celo zlvljenje in so tesno povezane s spominom na tiste, ki so nam jlh pripovedovall. Meni samemu so zgodbe vedno veliko pomenile: pomlrjale so me, mi sirile obzorje, me uclle pri­Jaznosti in premagovanja samote, mi dajale moc, iz katere sem crpal pogum in samozavest. Ko sem sam Imel druzino, sva z zeno to cudovito izkusnjo posredovala na­jinim otrokom. Cas, ki smo ga skupaj prezlveli ob branju zgodb, je bi! neizmerno srecen. Zgodbe smo seveda vedno lahko nasli v knjigah. Knjige smo brali skupaj, v njih odkrivali skupne prljatelje, si utirali pota v kral­jestva domisljije in s knjigaml pre­potovali svet. Vsaka stran knjlge, ki smo Jo prebrali starsi skupaJ z otrokl, pozene korenine V nasih srclh, tam, kjer se pricne nas du­hovnl razvoj. Vezi, kl nastanejo med stars! In otrokl na tak nacln, so mocne In dolgotrajne. Trdno verujem v moc knjlge. V knjlgah se ohranjajo zgodbe !Judi. Beremo jih lahko vedno in povsod. Knjlge omogocajo ljudem, da se njlhova srca in duse srecujejo in druzljo. S knjlgami lahko premagu­jemo cas, prostor, celo jezikovne in kulturne pregrade. Branje Je de­janje, ki Je samotno, hkratl pa te tudi povezuje z ljudmi z vsega sveta. Ce bi se vsl otroci lahko naucili brati in ce bi imel vsak clovek vsaj eno knjigo, bi to v bistvenl meri pripomoglo k zmanjsevanju vojn in sporov na svetu. Vsak odrasel, ki se spominja svojega otrostva, ve, kako Je, ce te pustijo samega. In se spomni, da so bile knjige tiste, ki so ga resile tesnobnega obcutka samote in mu dajale upanje. To lahko jasno razberemo tudi tz porocil iz be­gunskih taborisc, o ljudeh, ki bezijo pred vojnim unicenjem. Prav zgodbe iz knjig so, ce izvzamemo kruh, tisto, kar najprej povrne smehljaj na otroske obraze. Ti smehljaji nam pripovedujejo jasno in nedvoumno: dobre knjige za otroke lahko pripomorejo k utrditvi poti za mir. Prevedla Tanja Pogacar NAGRAJENKA LANSKEGA MEDNARODNEGA KNJIZNEGA KVIZA Z nemske ustanove Stiftung Le­sen smo dobili sporocilo, da je bila med slovenskimi resevalci lan­skega mednarodnega knjiznega kviza "Branje v druzinskem krogu" izzrebana Sabina Oven, ucenka 8. razreda z Osnovne sole Oskarja Kovacica v Ljubljani. Nagrada je prisla v prave roke: Sabina Oven in sosolka Nefa Trnkoczy sta lani v okviru knjiznicarskega krozka pod mentorstvom Anice Marincic in Katarine Kranjec naredili razisk­ovalno nalogo z naslovom ··oru­zinsko branje -Barje". Cestitamo nagrajenki Sabini in njeni solski knj!znicark! ga. Ante! Marincic, kt je pritegnila h kvizu veliko ucencev na svoji soli. Nagrajenka Sabina Oven bo ok­tobra letos za en teden odpotovala v nemsko mesto Korbach. Za spremstvo si je izbrala Nezo Trnkoczy, sodelavsko pri razisk­ovalni nalogi. V Korbachu se bo zbralo okrog 30 udelezencev iz razlicnih evropskih drfav, nagra­jencev lanskega in predlanskega mednarodnega knjiznega kviza. Tako potuje oktobra v Nemcijo s svojo prijateljico tudi Ksenija Tricic, slovenska nagrajenka kviza 1993 "Knjige gradijo mostove". Vsem zelimo srecno pot in lep teden v Nemc!ji. Zgornjo informacijo lahko izko­ ristimo kot vabilo k resevanju letosnJega knjiznega kviza "Zemlja je nas dom". Tilka Jamnik SRECANJE S PIKIJEM ALI 50. ROJSTNI DAN ZALOZBE MLADINSKA KNJIGA Cetrtek, 16. marca je bi! za mlade obiskovalce knjiznice in za knjiznicarje Knjiznice dr. Toneta Pretnarja kljub sivemu, snezno­dezevnemu vremenu prijazen in prijeten dan. Se sprasujete, zakaj? Takole Je bilo. Ze februarja so nas prijazno poklicali iz zalozbe Mladinska knjiga iz Ljubljane in nas spomnili, da letos praznujejo 50 let dela zalozbe. Praznovanje rojstnega dne so malo obrnili na glavo in se za svoja dopolnjena "Abrahamova" leta odlocili obogatiti 60 slovenskih SIK-ov vsako s 50 naslovi iz svoje bogate produkcije, hkrati pa so nam ponudili, da na obisk pripeljejo kuzka Pikija lutko oziroma kostum, ki so ga dobili na posodo iz angleske zalozbe Ventura Publishing iz Lon­dona . in Je prava podoba Pikija iz slikanic Erica Hilla, po katerih mali obiskovalci knjiznice z vesel­jem segajo. V nasi knjiznici smo njihovo ponudbo z veseljem sprejeli in s sodelavkami smo se dogo­vorile, da ob tej prillki poskusamo izpeljati skupaj s Pikijem igralno uro s knJigo. V otroskem oddelku nase knjiznice se je zbralo 25 otrok med 3. in 6. letom, nekateri v spremstvu stare mame all ocka in mamice, drugi mall pogumnezi so prisli sami ali pa poslali starse na kavico, nato pa smo skupaj pose­dli kar na blazine na tla in naj­prej prisluhnili gospodu Vasji Cer­arju, uredniku Pisanic, Sinjega galeba in Odiseja, ki nam Je pove­dal nekaj o zalozbi in njenemu delu, nam izrocil knjige, nato pa smo skupaj pregledall sllkanice o Pikiju in se poigrali, da Ima ta dan Piki rojstni dan, ga poklicall medse, mu voscili in mu izrocill V srebrn papir zavito penasto kost z rdeco pentljo. Piki se Je seveda hotel otrokom oddolziti in Jim je razdelil bombone in baloncke. Po­tern smo spet llstall knjige, si ogledall kaseto s Pikijevimi risan­kami, ob kaseti zapell Pikijevo pesmico, nato pa se lotili branja Pikijevih ilustracij, ki smo si jih s pomocjo fotokopirnega stroja sposodili iz slikanic. Otroci so zlasti z veseljem bozall Pikijev me­hki trebuscek, hrbet in rep, z veseljem lezll v vellko kartonasto hiso, kl smo Jo postavili za Pikija, pa je bila zanj se vseeno prema­ jhna -mimogrede, Pikijev kostum si je nadela kar nasa knjiznicarka Jozi Ahacic, nacrtovali sva, da bi se sli tudi skrivalnice, kot to pocne Piki ob praznovanju svojega rojstnega dne v slikanici, pa nam premajhen prostor in vellk kostum tega nista dopuscala, kljub ternu pa so bili takega srecanja s Piki­jem otroci veseli. Za nas knjiznicarke je bila taka oblika dela z otroci nova izkusnja, ki jo bomo se skusali ponovitl, saj smo za najmlajse do zdaj imeli klasicne oblike ure pravljic in nekajkrat v gosteh manjse skupine otrok all pa vzgojlteljic s krajsimi predstavami za otroke. Tega zapisa sem se lotlla z enim namenom: zelimo se javno zahvaliti delavcem Mladinske knjige za Pikija, kl ga je v Trzic "pripeljala" gospodtcna Mateja Ursic in za po­darjenih 50 knjig. In kaksno bo nase darilo zalozbi? SkupaJ z otroci smo predstavnikoma zalozbe, gospodicni Ursicevi in gospodu Cerarju, obljubili, da bomo se bolj pridno kupovali in prebirali njihove kvalitetne otroske knjige. Marija Marsic v imenu mladih prijateljev knjig in v !menu trziskih knjiznicark ********************** SOLSKE KNJIZNICE ********************** TA VESELI DAN ... V KNJIZNICI SREDNJE EKONOMSKE SOLE V MARIBORU V cetrtek, 23. marca 1995 smo v solski knjiznici Srednje ekonom­ske sole v Mariboru doziveli nepri­cakovano presenecenje. Obiskall so nas namrec predstavniki iz IZUM. Teden dni prej so z vodstvom sole podpisall pogodbo o polnopravnem clanstvu v sistemu COBISS. Nak­ljucje je hotelo, da je bila le-ta vpisana pod zaporedno stevilko 100 in je nasa sola tako postala stat! clan sistema. 0 tern smo bill steer obvesceni. ne pa tudi o tern, da dobimo se darilo. Podarili so nam terminalsko postajo, matricni tiskalnik in vse prirocnike za delo v sistemu. Ob tej priloznosti smo tudi vzpostavili komunikacijsko povezavo s COBISS/OPAC siste­mom. Darila smo vsi neizmerno veseli, se najbolj pa dijaki nase sole, kl so prldnl In redni obisko­valci nase in ostalih knjiznic in ze z veseljem iscejo knjlge, ki jih sami nimamo, se po drugih knjiznlcah v Sloveniji. Solska knjiznica je pricela z rednim delo­vanjem V letosnjem solskem letu. Je knjiznica in cltalnica v enem, na prostoru ca. 40 m2. Imamo okoli 12.000 enot knjlznicnega gradiva, kl ga izposojamo na dam ali uporabljamo kot referencno gradlvo. Solo obiskuje 1.100 di­jakov v 36 oddelkih. V knjiznici je zaposlena ene delavka. Kolegom iz IZUM se enkrat prisrcna hvala. Simona Ditz ********************** VISOKOSOLSKE KNJIZNICE ********************** STATUS VISOKOSOLSKIH KNJIZNIC UNIVERZE V LJUBLJANI Ob razpravi o novem statutu Univerze v Ljubljani, ki pravkar poteka med clanlcami Univerze, se ponovno postavlja vprasanje vloge In statusa visokosolskih knjiznlc na maticnih fakultetah oziroma Unl­verzl, obenem pa se pojavlja tudi dilema, kako v statutu Univerze opredeliti knjiznicno dejavnost. Glede statusa visokosolsklh knjiznic je stalisce bibliotekarske stroke jasno, da so knjiznice sestavni de! izobrazevalnega in raziskovalnega procesa na vi­sokosolskem zavodu. Vendar praksi pogosto ugotavljamo, da na Univerzl nl enotenega mnenja glede vloge in statusa visokosolskih knjiznic, njihova dejavnost pa Je marsikje zapostavljena. Posebno se zapostavljenost pojavlja pr! neka­terih nesamostojnlh knjiznicah. Prav zato smo se v Enoti za razvoj knjiznicarstva pr! Narodni in univerzitetnl knjiznici stalno pri­zadevali, da bi bila ta dejavnost ustrezno opredeljena v vseh pomembnejsih dokumentih, kl zadevajo delovanje Univerze (npr. Zakon o visokem solstvu) alt jih Untverza se namerava sprejeti (npr. Statut Univerze v Ljubljani). Pristojnim komisijam na Univerzi smo tudi posredovali predlog clena za statut Univerze, kl bi natancneje opredeljeval vlogo visokosolskih knjiznic in s tern tudi posredno izboljsal njihov status. Nasa prizadevanja smo utemelje­vali z dejstvom, da je knjiznicna dejavnost na fakultetah tesno povezana s pedagoskim in razisk­ovalnim procesom in ji zaradi tega pripada ustrezen status, odlocno pa smo zavrnili popolnoma zgresene teznje nekaterih fakultet, da bi to dejavnost uvrstili med administrativne sluzbe. Sodoben koncept visokosolskih knjiznic je presegel preziveto opredeljevanje vlsokosolsklh knjlz­nlc kot zgolj skladisca in izposoje­ valisca knjig. Danes so sodobne visokosolske knjiznice komunikacij­ ski centri znanstvenih in drugih informacij, ki s svojo dejavnostjo neposredno prispevajo k razvoju znanosti na Univerzi in tudi V sirsi druzbi. Cedalje bolj pa se uveljavlja tudi njihova neposredna izobrazevalna funkcija, saj je potrebno z uvedbo informacijske tehnologije uporab­nike tudi uvajati in izobrazevati za uporabo novih informacijskih virov. Zaradi vseh teh pomembnih strok­ovnih nalog, ki jih mora knjiznicar opravljati, so zanj potrebna poleg diplome visoke sole se posebna bibliotekarska in informacijska znanja, pa tudi permanentno izo­brazevanje in zasledovanje stroke. Na Univerzi v Ljubljani deluje 61 visokosolskih knjiznic, od kate­rih sta dve knjiznici samostojni (Narodna in univerzitetna knjiznica in Centralna tehniska knjiznica). pet knjiznic opravlja naloge os­rednjih knjiznic, vse ostale pa so nesamostojne enote na fakultetah in visokih solah. Zaradi pomembnosti, ki jo ima knjiznicarska dejavnost v vzgojnoi­zobrazevalnem procesu, delovanju in razvoju teh knjiznic, Ji moramo posvetiti vecjo pozornost ter obenem poskrbeti za ustreznejsi status visokosolskih knjiznic in njihove dejavnosti, ter ga tudi natancneje opredeliti v statutu ljubljanske Univerze. Ana Martelanc Objavljeno v: Vestnik 26( 1995)3, str. 6, Univerza v Ljubljani LJUBLJANSKA UNIVERZA V LETU 1994 Na zadnji seji univerzitetnega sveta smo med gradivi prejeli tudi "Porocilo rektorja : 1994", ki pri­nasa celo vrsto zanimivih podatkov o delovanju ljubljanske univerze v preteklem letu. lzbrali smo jih nekaj. Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (sprejet konec minulega leta) je njeno sestavo spremenil, tako da jo sedaj sestavlja 18 fakultet, 3 akademije in 4 visoke strokovne sole. V letu 1994 je bilo na univerzi za point delovni cas zaposlenih 3.941 delavcev, med njimi 1.072 uciteljev (27.2 %), 610 sodelavcev (15.5%), 11 znanstvenih sodelavcev (0.3%), 633 stazlstov, asistentov In novih raziskovalcev (16%) ter 1.615 (41 %) drugih zaposlenih. Ce pogledamo strukturo zaposlenih, ugotovimo, da je bilo zensk 1.867 ali 47.4% (najvec med t.l. druglmi zaposlenimi In slcer kar 68.5% teh, med ucitelji pa le 19.5%). Skupaj je bilo vseh zaposlenih (polnl In nepolnl delovni fas) 4.988, med njlmi 1.698 uclteljev (34%), 771 sodelavcev ( 15.4%), 14 znanstvenih sodelavcev, 633 sta­zistov, asistentov In novih razisko­valcev ter 1.872 druglh zaposlenih. Med vsemi zaposlenimi je bilo 2.212 zensk (44.3 %), med ucitelji 6.8% in med t.i. drugimi zaposleni­ml (administrativno tehnicno oseb­je, knjiznicarji itd.) 68.2%. V letu 1994 je na ljubljanski univerzi visjo tzobrazbo pridobilo 1.661 kandidatov, visoko 2.337, specializacijo je opravilo 56 kandi­datov, magisterij 318 in doktorat 180 kandidatov. Univerza je iz proracunskih sredstev pridobila na enega studenta 378.992 SIT (cca. 3.008 USD). Znesek je za polovico manjsi od tislega v ZDA in na Svedskem ter kar stirikrat manjsi od sredstev, ki jih namenja univer­ zam proracun Luksemburga. Za­ nimiva je se ena primerjava (ki jo navaja omenjeno porocilo), namrec, v letu 1993 je ljubljanska univerza iz drfavnega proracuna prejela okoli 12,8 milijard SIT, prora­ cunska denarna nadomestila za brezposelne pa so takral znasala okoli 16.8 milijard SIT all 31% vec. Perec problem ljubljanske unl­verze je vpis in ucinkovitost studija. Tudi studijsko leto 1994/95 je znacilno po tern, da se glede vplsa t.i. ponudba in povprasevanje precej razhajata -na podrocju druzboslovja je vpisnih mest premalo, prevec pa na po­drocju naravoslovja. Na razpisna mesta se je tokrat prljavilo 72% prevec kandidatov za redni studlj In 30% premalo za izredni studij. Od 15.180 prijavljenih kandidatov, se jih je vpisalo tam, kjer so se prijavill, le 44.8%, drugam se jih je vpisalo 15.2%, kar 40% prl­javljenih pa se ni vpisalo nikamor. V tekocem studijskem letu je na unlverzo vpisanih skupaj 30.529 studentov, med njimi 25.044 red­nih in 5.485 izrednih. Najvec no­vincev so vpisale: Ekonomska fakulteta 2.188 (1.057 rednih in 1.131 lzrednih), Filozofska fakulteta 1.290 (1.186 rednih in 104 izred­nih) ter Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1. 154 ( l. 149 rednih in 5 izrednih). Ce pa govorimo o vseh vplsanih studentih (tako red­nih kot izrednih), jih je (po po­datkih iz oktobra 1994) bilo najvec vpisanih na Ekonomski fakulteti ( 4.528 ), na Filozofski fakulteti (3.576) in na FNT (2.599). Prehodnost rednih studentov lz l. v 2. letnik je na ljubljanski uni­verzl dalec nizja kot v razvitih dezelah in je v letu 1993/94 znasala le 49.2%. Anallze pa kazejo, da so pri studiju bolj uspesne zenske (med redno vplsanlmi studenti jlh je v tern studijskem letu 56.9%). V reklorjevem porocilu stanje knjlznicnega slstema ljubljanske univerze nl posebej analizirano, je pa omenjena financna problematika oz. kriticno stanje pr! nabavl tuje periodike. Sredstva, ki ga knjlznice prejemajo od MZT in MSS namrec predstavljajo le 50% vsote, kl bi bila potrebna za potreben obseg nabav. Centralna medicinska knji­znlca je npr. zmanjsala stevilo narocenih naslovov t.i. strateske periodike od 1346 v letu 1993 na 892 v letu 1994. Rektorjevo porocilo se poudarja, da se Je sta­nje bistveno poslabsalo po sklepu vlade R Slovenlje, da prenese fi­nanciranje dejavnostl knjiznic celoti na MSS. Melita Ambrozic ********************** OBVESTILA ********************** Druslvo bibliolekarjev Ljubljana obvesca svoje clane, da je clanarina za leto 1995 2.200 tolar­jev, za upokojence in studente pa 1.100 tolarjev. Znesek za clanarino nakazite na ziro racun: 50101-678­70081 ali se osebno oglasite v NUK pri Mirjam Intihar, blaga­jnicarki DBL (NUK, tel. : 1250-147). Vse ugodnosti clanstva (Mestno gledalisce 30% popust, knjigarnl Konzorcij in Kazina 10% popust, Cankarjeva zalozba 10% popust in Knjizni center C Kopitarjeva 2 5% popust) veljajo od takrat, ko po­ravnate clanarino za leto 1995. --­Nada Cesnovar Nave telefonske stevilke: MARIBORSKA KNJIZNICA. Rotovski trg 2 ima nave telefonske stevilke: -uprava: 062/222-161 -ravnateljica: 062/222-640 -Knjiznica rotovz: 062/226-673, 227-757 -Fax: 062/222-499 Sprememba naslova: KNJIZNICA JOZETA MAZOVCA Enota Nave Fuzine Preglov trg 15 61120 LJUBLJANA Oprema za izobrazevanje Za nakup noveg osebnega racunalnika in laserskega tiskal­nika, ki ga v NUK oz. Enoti za razvoj knjiznicarstva uporabljamo za izvajanje izobrazevalnega procesa, nam je financna sredstva prispeval Zavod za odprto druzbo -Slovenija (prej: Open society fund), za kar se mu toplo zahvaljujemo. POPRAVEK V prejsni stevilki Knjiznicarskih novic je v clanku Silve Novljan "Knjiznice in pismenost" prislo do napake v tabeli o dejavnosti knjiznic, zato objavljamo celotno tabelo s tocnimi podatki se enkrat. Leto 1979 1990 Prostor 23.193 m2 45.101 m 2 Knjiznicno gradivo 3.159.362 5.248.421 Kader 443 653 Clanstvo 236.500 313.518 Izposoja 4.859.404 7.935.763 ********************************* Obvescamo vas, da bo letosnje jesensko posvetovanje Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije "Knjiznicne zbirke: izgradnja in upravljanje" v Festivalni dvorani na Bledu od 6. do 8. novembra 1995. Vljudno vabljeni! Predsedstvo ZBDS ********************************* SOLIDARNOST S KNJIZNICARJI V SARAJEVO Sarajevo je v obrocu ze vec kot 1000 dni. Kolegl v sarajevskih knjiznlcah so lzpostavljeni vsem posledlcam mucnega obleganja In s takim stanjem pogo­jenl lntelektualni in strokovni lzolaclji. Te dramaticne okoliscine vpllvajo seveda na njihovo vsakdanje zivljenje, najbolj jih pesti pomanjkanje: hrane in osnovnih higienskih sredstev, elektricne energije in vode zaradl stevilnih preklnitev vodov, goriva za zadostno ogrevanje v ostrlh zimah. Povprecni mesecni dohodek sarajevskega kjniznicarja ni vecji od 2 dolarjev, cena kubicnega metra drv za ogrevanje pa doseze tudi 500 dolarjev. Preblval­stvo prlzadetega mesta sl zato ne more privoscitl nit! tega niti drugih zivljensko nujnih potrebscln. Zato pozivamo knjlznicarje po vsem svetu, da solidarnostno olajsajo stisko kolegov v Sarajevu. Z denarnlm prispevkom ne baste samo omogocili 150 knjiznicarjem in njihovim druzinam, da lazje prestanejo nadloge vojne, temvec baste tudi pomagali, da v obleganem mestu ozivi kulturno zivljenje, ki je bilo vedno tesno povezano z mocno soudelezbo knjiznicarjev. Prispevkl bodo enakomerno razdeljeni sarajevskim knjiznicarjem s pomocjo lokalnega predstavnistva Unesca in Drustva bibliotekarjev Bosne in Hercego­vine. UNESCO IFLA Prispevke nakaiite preko banke all s cekom na spodaj navedene naslove: rr==--~-------------------------------------,1 I Please transfer your donations indicating code 416 Blll 60 "SOUDARITY Wim UBRARIANS": (a) by cheque to the order of UNESCO addressed to The Director, D;,viswn of the General Information Programme, UNESCO, 1, rue Miollis -75732 PARIS Cedex 15 (b) by bank transfer to UNESCO accounts I. 949-1-191558 Chase Manhattan Bank N.A. Iniemational Money Transfer Division, I New York Plaza, NEW YORK, NY 10015, USA,­ 2. 00037291180, CU RIB 58; Code banque 30003; code gui.chet 03301, Sociere generale, Agence Paris-Saini Dominique, 106, roe Saini-Dominique, 75007 PARIS, France. (for French Francs) · to !FLA account 1. 513638 911 ABN-AMRO NV, 1he Hague, Netherlands V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 5(1995)4. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniski odbor: mag. Melita Ambro­zic, Ivan Kanic. Naklada: 600 izvodov. Cena posamezne stevilke: 500 SIT. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov urednistva: NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah (v ASCII for­matu), ali po elektronski posti (NUK::JELA).