C. kr. okrožno sodišče v Mariborn. S svetlimi barvami so se naslikale v zadnji državnozborski seji razmere pri našem okrožnem sodiSču v interpelaciji, katero je vložil J. Žičkar s tovariši do pravosodnega ministra. Mi podajemo interpelacijo tukaj svojim čitateljem brez vsake opazke. Glasi se: >Dne 6. decembra t. 1. se je vrSila pri okrožnem in zajedno porotnem sodišču v Mariboru obravnava proti odgovornemu uredniku »SIov. Gospodarja«. V prvi vrsti se je razpravljalo pri tej obravnavi, kako se naj razumevajo članki »Slov. Gosp.« in »Delavca«, torej kako se naj razumevajo slovenske tiskovine. Tudi zaslišane priče so govorile skoro izključno slovenski. "'" u *—; so se določili sodniki, kine ¦ cela slovenski, posebno jeden > tajnik, ki se mora truditi, da <i s slovenskimi prebivalci v poi slovenskem narečju. Bili so otniki zraven, ki niti nob e n e g a siovenskega narečja n e z n a j o, ne da bi znali pismeni slovenski jezik. Na porotni klopi je sedel sarao jeden porotnik, ki je bil slovenščine popolnoma zmožen. Zatoženec se je v polni meri poslužil pravice, da sme odkloniti nekaj porotnikov, ter odklonil same take porotnike, ki slovenščine niso bili zmožni. Vkljub temu n i b i 1 o m o ž n o sestaviti porotniške klopi tako, da bi bili njeni člani veSči slovenskega jezika, ker je bil skoro vsem slovenskim porotnikom dovoljen dopust. Zraren tega se pri sestavljanju letnega porotniškega seznama n i k d o ne vsprejme v zapisnik, ki ne zna n e m S k i pisati in govoriti, a nasprotno se nikdo ne briga, ali so oni, ki so vsprejeti v seznam, tudi vešči slovenskega jezika. Da, ako zna kedo popolnoma slovenski, se mu šteje to celo kot pomanjkljivost. Vsled tega ni možno, sestaviti pri porotnem sodišču v Mariboru porotniške klopi, koje člani bi bili vsi slovenščine zmožni, čeprav je prebivalstvo mariborskega sodniiskega okraja skoro popolnoma slovensko in čeprav vsaj 90% zatožencev na zna neraSki. Tudi pri sestavljanju porotniske klopi in pri obravnavi se n i k d o n e b r i g a, ali porotniki jezik slovenskih zatožencev r a z um e v a j o ali ne. Da, ko je pri neki porotniški obravnavi v septembru predlagal zagovornik slovenskega zatoženca, naj se povpraša, ali znajo vsi porotniki jezik zatožencev in prič, zavrnil ga je predsednik z zasmehljivo opombo, da obžaluje, ker se na ta način trati dragi čas. V Mariboru sodijo čez življenje insmrt, fiez prostost inčastvečinoma porotniki, ki ne razumejo ne zatožencev, ne prič. Istotako nima okrožno sodišče v Mariboru iz občinstva vzetega sodnika za trgovinske zadeve, ki bi znal slovenski. Vsled teh razmer, in to bo bržkone n j i h n a m e n, so pri okrožnem sodiSču v Mariboru slovenske razprave, rekel bi, nemogoče. Z ozirom na to vprašajo podpisani: Ali so Njegovi Prevzvišenosti, gospodu pravosodnemu ministru, znane te razmere pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru, k i bijejo v obraz razumnemu, na načelu ustmenosti slonečemu pravosodju? Kaj raisli Njegova PrevzriSenost storiti, da se odpravijo te napake. Dunaj, 20. dec. 1898. J. Žičkar, Robič, dr. Gregorec, Pfeifer, Biankini, Perič, dr. Bulat, Zore, dr. Žitnik, Vencajz, Spinčič, dr. Krek, dr. Laginja, dr. Stojan, PovSe, Pogačnik, Barwinsky, Kušar, dr. Gregorčič, Einspieler, grof Coronini, Vukovič ,Wachnianyn, dr. Ferjančič.