GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ y»s®s>3 LETO XXV. \ / —— AVGUST 1984 ŠT. 8 MmMi Ob 25-letnici izhajanja je glasilo LITOSTROJ, koncem junija 1984, prejelo ^ občinsko priznanje — bronasto ^ plaketo — za dolgoletno 'V in kvalitetno obveščanje. ~4.;. M Razgovor z generalnim direktorjem mirkom Jančigajem Le s skupnimi močmi smo lahko dobra firma V javni razpravi o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta smo na zborih delavcev temeljito ocenili tekoče gospodarjenje v tem obdobju. Sklepi zbora delavcev po temeljnih organizacijah so si podobni, predvsem pa so usmerjeni v našo prihodnost. Tako je prav, saj se preteklosti ne da več spreminjati. V tem smo našli motiv za pogovor z generalnim direktorjem Mirkom Jančigajem, ki se na vseh nivojih delovne organizacije močno zavzema za pravočasno in dosledno planiranje vseh elementov poslovnega procesa. To pa tudi pomeni odpravljanje nekaterih naših slabosti iz preteklosti. Letošnja obravnava gospodarjenja za prvo polletje je stekla nekoliko drugače kot običajno. Najprej smo razpravljali o osnutku plana za leto 1985, nato o Predvidevanjih izpolnjevanja plana do konca leta 1984 in šele potem o gospodarjenju v prvem polletju letošnjega leta. Kakšni so bili motivi in kakšne prednosti ima tak način obravnave? Zanimivo je, da se takšno vPrašanje v današnjem položaju ?Pi°h postavlja. Vsi mi, samouprav-™ci, se vendar zavedamo pravice in Zgovornosti za sprejemanje takšnih 1 >(jločitev, s katerimi si bomo zagoto-1,1 Primerno eksistenco. Takšne odgovornosti ni možno realizirati, če Pravočasno in neprekinjeno ne skrbimo za vsa poslovna dogajanja vnaprej. Zanimivo je, da se v veliki večini , C °dgovornosti zavedamo in da veli-k°krat doživljamo, da se sami sPrašujemo ali so pogoji za gospo-^rjenje za naslednji mesec, za na-s|ednje leto in za naslednja leta znani 'n Pripravljeni. Ko pa predlagamo, a tudi v sistem samoupravnega odganja uvedemo ta način, da čim hi-eJe in vse bolj pripravljeni raz-1 avljamo o vseh teh pogojih, se po- vprašanje v obliki presenečenja: ZaJiaj naj bi tako delali? , Ocenjujem, da nam je vsem jasno, na bc , aorno morali pogled vnaprej še 0*j izostriti. Morali bomo iskati Prave usmeritve, načrtovati odgo-arjajoče akcije, da bo priprava po-®°Jev za uresničevanje tako načrto-anth usmeritev čim boljša. Le tako bo P10 resnično sposobni pripraviti ^še delegacije, da bodo vplivale tu na oblikovanje pogojev, ki smo jih sedaj enotno imenovali »zunanji pogoji«, na katere ne moremo vplivati. Ker vseh pogojev ni možno v celo-Predvideti in pripraviti, se moramo vdt0 na takšne primere pripraviti z ariantnimi rešitvami. Tudi takšna Z'1 Prava zahteva vedno boljši pogled naprej in istočasno zahteva, da se ePrekinjeno usposabljamo, da smo stanju reagirati tudi na preseneče-l ki bodo prisotna, kljub vedno D°lJši pripravljenosti. v Na tak način bi se vsi skupaj za-oaf 1° Paneli usmerjati v razpravo in točanje o pogojih dela v prihodno-' . jg osnovni pogoj, da samo- Pravljanje dokaže, da je lahko tudi foslovno uspešno. ^akšne so naše osnovne stratege usmeritve za leto 1985? s s^v^vto 1^85 ni potrebna razprava to ališča strateških usmeritev. To le-Je tako blizu, da imamo komaj še že 0 ntožnosti, predvsem moramo Jasno opredeljene usmeritve in izpeljati. . ri planiranju je potrebno hkrati |Tavnavati to, kaj lahko oziroma doh'Sm0 sPos°l,ni v prihodnjem ob-tj lu ter če smo to sposobni plasira-0u na tržišču. IstočSšhriVjJA treba "”a“ možnosti ter jih usklajevati. Že pri osnutku plana smo izhajali iz tega, da prikažemo osnovne možnosti prodaje proizvodnje, zagotovitev osnovnih pogojev za takšno realizacijo in kakšen rezultat v gabaritu lahko iz teh osnov pričakujemo. Vsi ti osnovni podatki izhajajo prvenstveno iz usmeritve, da dosežemo zadovoljiv poslovni uspeh, ki naj v največji možni meri zagotovi rast osebne in skupne porabe ob še povečani možnosti financiranja lastnih obratnih sredstev ter financiranja obnavljanja in povečanja osnovnih sredstev. Celotni plan, ki naj bi bil na osnovi razprave in dogovorjenih dopolnitev sprejet konec oktobra 1984 skupaj z obravnavo periodičnega obračuna za 9 mesecev 1984, naj bi ob teh osnovnih predpogojih zagotovil tudi vse operativne pogoje, da se plan realizira. Celotni plan moramo letno, četrtletno, mesečno in po zadnjih ugotovitvah tudi tedensko kontrolirati z operativnim finančnim načrtom. S finančnim načrtom si namreč moramo vnaprej in to pravočasno postaviti pogoje, po katerih bomo povečali odlive sredstev samo na osnovi povečanih prilivov in to v takšnem obsegu, da bomo v vsakem trenutku sposobni pokriti vse nastale obveze. Če je začetek vseh naših operativnih aktivnosti vezan na finančni plan in če je kontrola uspešnosti našega poslovanja vezana na realizacijo finančnega plana in s tem na našo finančno sposobnost, morajo biti vse ostale aktivnosti podrejene temu osnovnemu kriteriju. Kako je z rastjo fizičnega obsega proizvodnje za prihodnje leto? Rast fizičnega obsega proizvodnje načeloma ni najpomembnejša, je le eden izmed meril obsega proizvodnje. Obvladovati moramo predvsem finančne tokove ter vse svoje zmogljivosti izkoristiti tako, da ob večjem in boljšem zadovoljevanju kupcev ustvarimo čimvečjo razliko med našimi stroški in prihodkom. Rast fizičnega obsega proizvodnje bo podrejena realizaciji tistega plana naročil, ki bo ob planirani oskrbi z materiali zagotovil takšne finančne prilive, da bodo pokriti vsaj odlivi ter naše individualne in skupne potrebe. Po vašem mnenju je najpomembnejši finančni načrt oz. p rili vi-odlivi, likvidnost in zadostna poslovna sredstva? Ob izdelavi kakršnihkoli planov, predvsem pa ob izdelavi finančnih načrtov (letnega, četrtletnega, mesečnega), se bodo postavljala številna vprašanja in s sistematičnimi analizami bomo prihajali do ugotovitev, BO HE SOLKAN NARED ZA JUBILEJ? Poročali smo že, da je v začetku aprila Soča poplavila strojnico HE Solkan in s tem postavila pod vprašaj vrtenje in začetek obratovanja prvega agregata v dogovorjenem roku, t.j. 9. septembra. Pisali smo tudi, da je litostrojska montažna skupina v izjemnem naletu do srede maja demontirala, očistila, preskusila in spet montirala opremo do stopnje pred poplavo. Zdaj so se monterjem strojne opreme pridružili še elektro-inonterji in monterji regulacijskih naprav, ki si živo prizadevajo držati dano obljubo in pripraviti agregat za poskusno obratovanje. Seveda prav pri teh dovršilnih delih nastajajo različni zapleti in se kažejo določene pomanjkljivosti, katerih reševanje skoraj po pravilu zadeva usklajevanje med najmanj dvema dobaviteljema. Priznati je treba, da se ljudje, ki jim je zaupana odgovorna naloga vodenja, zavedajo prevzete obveze. Zato lahko zanesljivo pričakujemo, da se bo prvi agregat na HE SOLKAN zavrtel v začetku septembra. To bi bil resnično lep cvet v našem prazničnem šopku! ETO Hidroelektrarna Solkan v nestrpnem pričakovanju na začetek obratovanja kaj nam še manjka, da bi bil lahko rezulat boljši. Zahteva, da smo vedno boljši, bo vedno ostrejša, zaradi tega bodo vprašanja, kaj je potrebno storiti za izboljšanje rezultatov, vedno bolj zahtevna, vedno bolj zapletena, kombinirana in običajno vedno večjih dimenzij. To, da smo letos v boljšem likvidnostnem položaju, kot smo bili lani, in da smo bili lani v boljšem kot predlanskim, je posledica naše usmeritve in ugotovitve, da mora finančni plan, njegovo izvajanje ter oblikovanje vseh naših odločitev izhajati iz načela neprekinjene likvidnosti delovne organizacije. Zavedati se moramo, da brez likvidnosti ne moremo obstajati in da ne smemo skleniti posla, če ga ne bomo finančno obvladali. Ponovno se moramo usposobiti za povečanje izvoza in to predvsem konvertibilnega, kar bo vplivalo tudi na našo likvidnost. Omenili ste izvoz na konvertibilno področje. Kakšen bo ta v letu 1985? sa litost roj 25 let časopisa litostroj 25 1 Čeprav naj bi se po predvidevanjih izvoz na konvertibilno področje v letu 1985 bistveno povečal, s predlaganim obsegom izvoza še nisem zadovoljen. Počasi smo se pričeli vsi zavedati, da je izvoz na konvertibilno področje naša potreba in nuja. Dobrih rezultatov gospodarjenja ne moremo doseči brez povečanja ” izvoza, zato bomo morali tudi v priti. hodnosti podpirati vse aktivnosti, ki iei omogočajo izvoz. Da je možno po-^troj večanje konvertibilnega izvoza s pripravami na posa- ^ kvalitetnimi [opi! meznih sektorjih dela, pri čemer za lisa inekatere že danes vemo, da so ka-itostndrovsko izredno siromašni. itostroj i lito s trot 25 Ipt časooisa litostroi 25 1< kodne (Nadaljevanje na 3. strani) Za rojstni dan V vetru bodo zaplapolale zastave ob tovarniških vhodih in pred spominskim znamenjem, oživela bo v marmor vklesana obljuba ustanovitelja Franca Leskovška-Luke: »...Zrasla bo nova tovarna — večja in lepša...« Ta tovarna praznuje v teh dneh svoj sedemintrideseti rojstni dan — pravzaprav ne posebno pomemben jubilej, čeprav brez njega tudi slovesnejšega — recimo 50-letnega — ne bi bilo. Vemo, da so zidovi in stroji le mrtva lupina, kiji vsebino, pot in pomen načrtujejo in uresničujejo le živi ljudje. »Naše največje bogastvo je človek«, smo zapisali že mnogokrat — tudi prepričani smo dostikrat o tem, zmeraj pa nam človek le ni prva skrb. Dobro, da smo čvrst rod in pogumen (kako živo nas je v Kurentu orisal Cankar), zato nas še take težave ne ustavljajo sredi poti. Tako je bil zgrajen tudi Litostroj — tisti izpred 37 let in novi do predzadnjih sodobno zasnovanih objektov. Volja zagnancev je iz prvih udarniških akcij ustvarila ugodne razmere za delo in razvoj, da je podjetje raslo in se krepilo ter že v relativno kratkem času povsem upravičilo svojo ustanovitev. Ni bila to nikakršna botrov-sko zasnovana in na državne dotacije oslonjena ustanova, kot so radi poudarjali sovražniki vseh pridobitev Jugoslavije, ampak delovna organizacija z lastnim ekonomskim računom, ki ga iz leta v leto potrjuje in uresničuje. Zato smo ponosni na prehojeno pot in opravljeno delo, saj so njegovi sadovi raztreseni ne le od Triglava do Djevdjelije, ampak še daleč v tujem svetu. V Aziji, Afriki, Ameriki, Avstraliji se v službi človeka in družbe vrte turbine, namakajo zemljo črpalke, dvigajo bremena dvigala — ki jih je zasnovala litostrojska pamet in izdelala roka litostrojskega delavca. Zato pa bomo ob tem, kot smo zapisali sicer manj pomembnem jubileju, morda več pozornosti posvetili ČLOVEKU — UST-VARJALČU, bolj od srca čestitali jubilantom z okroglimi obletnicami, saj vemo, da vsaka taka pomeni neke vrste mejnik, novo zadolžitev. Ljudje se menjajo, odhajajo prvoborci, vključujejo se mladi; z dolgoletnimi izkušnjami pridobljene delovne metode se umikajo novemu znanju. Pri tem se pa prav ob takih jubilejih samo od sebe poraja vprašanje: ali je za rast in napredek dovolj samo znanje? Računalniški center sarajevskih olimpijskih iger smo poimenovali SRCE. Nad vse zanimiva in pomembna simbolika. Razlagamo si jo lahko vsak po svoje. Meni je najbližja tale: vrhunska tehnika, tisoči in tisoči »spominov«, najpopolnejša elektronika še vedno potrebuje vsaj delček srca. l ega pa je bilo v prvih razvojnih letih naše tovarne več kot samo košček... ETO Pogled v leto 1984 Poleg priprav smernic in analiz razvojnih možnosti za nov srednjeročni načrt 1986-1990 ter dolgoročni načrt »Ljubljana 2000« smo junija pričeli delati gospodarski načrt za leto 1985. Marsikdo je mnenja, da je planiranje za naslednje leto že v mesecu juniju preuranjeno, vendar ni tako, ker se šele na ta način razvije dovolj obširna razprava in se upoštevajo različna mnenja brez časovne stiske, naredijo se vse potrebne analize, ki omogočajo čimbolj šo pripravo plana. V začetni fazi priprave letnega plana so odigrale blagovne skupine najvažnejšo in najodgovornejšo nalogo. Poleg plana količin so določile finančno realizacijo, prilive za domači, konvertibilni in klirinški trg, odlive za nabavo materiala, vložek za leto 1986 ter finančni učinek za razporeditev. Osnutek plana za drugo leto ima novost, da ima poleg podatkov za že pridobljena naročila tudi rubriko »Predvidena naročila« in to pride v poštev predvsem pri tistih blagovnih skupinah, ki niso pokrite z naročili. Turbine, dizel motorji, talni transport in strojni deli imajo dovolj naročil, črpalke, žerjavi, reduktorji, cementarne in preoblikovalna oprema pa ne. TOZD Prodaja zagotavlja, da bodo tudi za te blagovne skupine pravočasno pridobili naročila. Analiza prikazuje, da je pridobivanje novih naročil v upadanju, zato moramo napeti vse sile, da z večjo angažiranostjo pridobimo nove kupce, predvsem za izvoz na konvertibilno tržišče. Roki dobav naših proizvodov se sučejo od enega do treh let, zato moramo našo individualno proizvodnjo napolniti že sedaj vsaj za prvi dve leti novega srednjeročnega obdobja. Za leto 1985 planiramo skupno z ulitki blagovne realizacije 22.740 ton količinske proizvodnje. Finančno predvidevamo 67% višji plan od plana za leto 1984 oziroma 30 % več od ocenjene realizacije za leto 1984, ki bo višja od plana za 28 %. Tako visok skok finančne realizacije narekujejo zelo zvišani poslovni stroški, pa tudi dohodek se mora prilagoditi novim zahtevam gospodarjenja. Vzporedno z delom na blagovnih skupinah smo pripravili pred-osnutek plana pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka za delovno organizacijo, ki je iz analize dohodka in stroškov poslovanja pokazal, da bi prihodek od eksterne realizacije po blagovnih skupinah zadostoval za pokritje skupnih potreb. Predvsem materialni stroški bodo višji od plana 1984 za 93 %, stroški poslovanja za 70%, dohodek za 49 %, obveznosti iz dohodka za 32 °/ o, bruto osebni dohodki za 54 % in skladi za 68%. Akumulacija bo znašala 21 %, kar je visoko nad pragom rentabilnosti (10%). Tudi poizkusni kazalci uspešnosti poslovanja prikazujejo velik porast dohodka, čistega dohodka, akumulacije ter čistega osebnega dohodka na delavca. Vse te številke krepko presegajo normalne planske okvire GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ HDFOSFM Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Marjana Djulinac, Mirko Čepuran, Slobodan Nikolič, dipl. ing. Anton Brcar, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc. Telefon uredništva 556 021 (n. c.), interna 202, 246 -— Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 pravočasno podpisane. Plan uvoza repromateriala s konvertibilnega trga znaša približno 11,000.000 ameriških dolarjev. Ta vsota ni dokončno usklajena, ker nam devizna bilanca prikazuje primanjkljaj 800.000 ameriških dolarjev. Za to vrednost naj bi uvoženi reprodukcijski material zamenjali z domačim. Pri ponovni obravnavi osnutka gospodarskega plana bo potrebno to neusklajenost rešiti sporazumno med blagovnimi skupinami. Osnutek temeljev gospodarskega načrta za leto 1985 je bil obravnavan na vseh nivojih, sprejeli so ga tudi delavci na zborih delovnih ljudi ob obravnavi polletnega rezultata poslovanja. Pregledali smo oceno gospodarjenja do konca leta 1984, pri čemer smo ugotovili, da analize prikazujejo boljši rezultat v drugem polletju, ki bo omogočil, da bo letni načrt eksterne finančne realizacije v letu 1984 presežen za 28 %. Takšen rezultat poslovanja je kar dobra osnova za predvidevanja v letu 1985. Eksterna realizacija je porazdeljena z začasnim ključem normativne delitve po temeljnih organizacijah in pove, koliko jo pripada posameznim tozdom. Sočasna analiza delitve dohodka in stroškov poslovanja tozdov ter prihodkov od eksterne realizacije nam iz dveh zornih kotov kaže, ali so prihodki in odhodki usklajeni ali pa bo potrebna njihova korektura. Morda bo potrebno v nekaterih primerih medsebojno usklajevanje, vendar že osnovni izračun kaže, da prevelikih odstopanj ne bo. Plani kadrov izobraževanja, investicij, amortizacije, izračun časov, režijskih stroškov, kazalcev itd. bodo izdelani po izračunu finančnih planov tozdov in delovnih skupnosti. Globalni plani morajo biti izdelani do konca oktobra, ko jih bomo skupno z obračunom uspeha tretjega četrtletja obravnavali na delavskih svetih in zborih delavcev. Osnutek plana 1985 temelji na realnih osnovah, ni pretirano napet, pri izvozu še ni dorečen (potreben je večji priliv konvertibilnih sredstev), vendar je izdelan z največjo možno in če se ne bodo bistveno poslabšali zunanji pogoji, bodo ti planski podatki realni. Poleg teh ugodnih kazalcev predvidevanj za leto 1985 pa le ne teče vse tako gladko, kot bi želeli. Seštevek konvertibilnih vrednosti po blagovnih skupinah nam prinaša le okrog 17,000.000 ameriških dolarjev, kar pa nam nikakor ne zadostuje, če hočemo pokriti vse naše devizne obveznosti, ki jih imamo (reprodukcijski material, odplačilo inozemskih kreditov, neblagovna plačila, združevanja za domače dobavitelje itd.), posebno pa še združevanje za družbene potrebe, kar znaša več kot polovico prilivov. Razliko med prilivi in odlivi za nabavo reprodukcijskega materiala bomo skušali pokriti z novimi inozemskimi posojili, vendar nadaljnje zadolževanje ni preveč priporočljivo, ker bomo morali vse te dolgove v naslednjih letih vrniti. Klirinški trg nam bo prinesel okoli 28,000.000 klirinških dolarjev, ni pa še v celoti pokrit z naročili. Računamo, da bodo predvidene pogodbe še odgovornostjo vseh sodelujočih, od vodstva delovne organizacije tozdov Prodaja, Nabava, delovnih skupnosti, PFSR, POAE, blagovnih skupin in posameznih tozdov. H. Bratkovič Odločneje in hitreje uveljaviti izvirni interes delavcev! Delegatskemu odločanju lahko damo potrebno veljavo samo na tak način, da delegacije v temeljnih okrajih resnično uporabljamo. Vendar v praksi je ubiranje nedelegatskih poti in odločanje preko političnih aktivov in najrazličnejših koordinacij, ki presegajo svoja pooblastila, že kar navada z dolgo tradicijo. Vsa prizadevanja za odločnejšo uveljavitev zbora združenega dela so na ta način jalova. Vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki bi prva morala biti odgovorna za krepitev in povečan vpliv delegatskih sestavov v temeljnih okoljih, na ta način krepijo vlogo izvršilnih organov na vseh nivojih ter slabijo vlogo in pomen delegatskih skupščin. Nemogoče je načrtovati bistvene premike na področju družbenoekonomskih odnosov brez krepitve vloge enega ključnih členov političnega sistema socialističnega samoupravljanja, to je zbora združenega dela. Naša prizadevanja ne smejo biti usmerjena le na izboljšanje udeležbe delegatov na sejah, ampak predvsem preko zbora zajeti avtentičen interes samoupravno organiziranih delavcev. Potrebno je poudariti, da so delegacije na nekaterih področjih dosegle pozitivne začetne premike in se njihov vpliv čuti predvsem pri kreiranju bodočega razvoja, vendar so področja, kot npr. obravnava zakjučnih računov, problemi nelikvidnosti, izvajanje izrednih ukrepov in podobno, še vedno področja brez vplivov in aktivne vloge delegatov iz delegacij. Obravnava takšnih vprašanj bi omogočila, da se uveljavi ustavna vloga zbora preko aktivnosti delegacij. Ko govorimo o uveljavljanju specifične vloge zbora združenega dela, da v okviru svojih pristojnosti uveljavlja najširše interese delavcev glede samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pri delitvi in razporejanju dohodka in drugih zadev, pomembnih za združeno delo, mislimo pri tem na uveljavljanje interesov združenega dela nasploh. Verjetno bi razpravo o določenih temah vzpodbudila vprašanja, odprla tozdovske pregrade k širšemu družbenemu vplivu in povrnila samozaupanje, odpravila apatičnost, ki je že mejila na krizo v delovanju delegatskih skupin. Vse to smo jasno povedali že, ko smo obravnavali delovanje delegatskih skupščin spomladi letos, vendar brez bistvenih premikov vsaj v odnosih družbenopolitične organizacije — samoupravni organi — poslovodni delavci — temeljne delegacije (konference delegacij), razen nekaterih spodbudnih izjem. Ali je svojo vlogo v celoti odigral sindikat kot najbolj prisotna in organizirana sila delavcev? Skozi vse oblike organiziranosti je treba odpraviti prepričanje delegatov iz združenega dela, da formalno z dvigom roke potrjujemo že sprejete odločitve. Verjetno bi na ta način za seboj imeli veliko manj subjektivnih in objektivnih spodrsljajev. Ni sprejemljivo tudi nenehno tarnanje o neuveljavljenosti delgacij, če istočasno sami ne spodbujamo njihovega delovanja, ne upoštevamo in ne izvajamo njihovih odločitev in pobud. Uveljavljanje delegatskih skupščin posebej na občinski ravni mora postati vzvod za krmiljenje in vpliv na odločitve, ki zadevajo izločanje za skupne in splošne družbene potrebe in postavljanje temeljnih pogojev gospodarjenja. Vzroke torej poznamo, tudi cilj poznamo, na nas pa je, da ga čimprej dosežemo. Božo Vugrinec Paberkovanje po zapisnikih »KSS je zavrnila napredovanje kore-spondentk. ker predlagana napredovanja niso v skladu z razvidom del in nalog TOZD IRRP. Komisija je mnenja, da je potrebno čimprej urediti razvid del in nalog.« 7. redna seja KDR TOZD IRRP — 11.7. 84’ »Posebno je bilo izpostavljeno vprašanje priprave materiala za sestavo, zato je treba izboljšati kvaliteto v vseh fazah proizvodnje. Predvsem je potrebno izboljšati medfazno kontrolo in predajo zvarjencev iz operacije v operacijo. Zato se zadolžuje vse sodelavce, da svoje naloge vestno in odgovorno opravljajo v skladu s predpisano tehnologijo. V kolikor se bodo nepravilnosti ponavljale, so nadrejeni dolžni zahtevati vzroke in osebno odgovornost.« 7. redna seja DS TOZD PZO — 19. 7. 84’ • »KDR opozarja vse štipendiste, ki izpitov ne vpisujejo redno, da to storijo takoj, vendar najpozneje do 1. 8. 1984. Zaradi tega je prišlo tudi do prekoračitve študijskega dopusta pri nekaterih štipendistih. Strokovno službo zadolžujemo, da vsem tistim, ki v preteklem koledarskem letu niso opravili nobenega izpita, prekine štipendijsko pogodbo.« 15. redna seja KDR TOZD PPO — 20. 7. 84’ »V nadaljevanju je bilo postavljeno vprašanje, ali ustrezno poteka kadrovanje za zapolnitev novih delovnih mest (vodij nabav za blagovne skupine). Generalni direktorje povedal, da takih kadrov, ki bi imeli zahtevano in ustrezno izobrazbo za to, Litostroj ni vzgajal. Analize so pokazale, daje Litostroj kvalitetno vzgajal tehnični del, drugega dela, ekonomskega in komercialnega, pa ni razvil. Perspektivnost posameznih kadrov smo zanemarili. V primeru vodij nabav za blagovne skupine je za zunanje prijavljene kandidate zahtevana visoka izobazba, za notranje pa naj bi se priznalo v. d. vodje nabav za blagovne skupine, če so pred končanjem druge stopnje izobrazbe. Generalni direktor je predlagal, naj se določijo posebni kriteriji za ocenjevanje posameznikov po preteku v. d., ravno tako za ostale po štirih letih.« 6. redna seja DS TOZD NAB — 20. 7. 84’ e »DS TOZD NAB soglasno potrjuje organizacijsko shemo tozda, tako kot je sedaj, in istočasno vse pripombe sindikalnih skupin, za katere so bile nakazane rešitve. Nove pripombe, ki bodo posredovane v pisni obliki, bodo začeli reševati takoj.« 6. redna seja DS TOZD NAB — 20.7.84’ ' e »Delegati DS so obravnavali vse večje težave pri poslovanju v samskih domovih in pri snaženju v delovni organizaciji. Zaradi večjih stroškov poslovanja smo prisiljeni povišati stroškovno ceno ležišča v samskih domovih z 2500 na 3500 din ter uro snaženja z 200 na 300 din. Prav tako se s 1. avgustom 1984 poviša cena v Nastavitvenem centru s 6000 din na 7000 din in sicer na predlog Nastavitvenega centra. Zaradi povišanja cen prevozov v ČSSR, razlike v ceni goriva, dnevnice, kakor tudi zaradi povečanja cene penziona za češke goste pri nas, predlagamo povišanje cen izletov v CSSR z 9600 na 11700 din.« 7. redna seja DS TOZD ZSE — 25. 7. 84’ • »Delegati so obravnavali prošnjo DS SSP o brezobrestnem posojilu razpoložljivih stanovanjskih sredstev za reševanje stanovanjskih potreb v KSS in odobrili brezobrestno stanovanjsko posojilo DS SSP za čas enega leta v višini 1.000.000 din.« 7. redna seja DS TOZD ZSE — 25. 7. 84’ »V živahni razpravi je bilo še rečeno, da je verjetno zelo dober rezultat poslovanja tudi posledica naših dolgov, ki še niso dospeli v odplačilo.« 5. redna seja DS TOZD PROD — 26. 7. 84’ . »Ob oceni varnostnega položaja v temeljni organizaciji ugotavljamo, da so se pojavili manjši izpadi, katere smo sprotno odpravljali in temu v naprej posvečamo vso pozornost.« 8. redna seja DS TOZD PZO — 27. 7. 84’ e »Na osnovi izpolnjevanja načrtovanih in rokovno določenih planskih obveznosti za potrebe blagovnih vej zadolžujemo vodilne in vodstvene delavce, da v povezavi z delavci s področja varjenja zagotovijo v skladu s 83. členom Pravilnika o delovnih razmerjih delo preko polnega delovnega časa z vso odgovornostjo. Delo preko polnega delovnega časa je obvezno za vse varilce, ki bodo za to določeni. V skladu z zakonskimi določili se od meseca avgusta lahko opravlja delo preko polnega delovnega časa 30 ur, preostali delovni čas pa se prerazporeja v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih.« 8. redna seja DS TOZD PZO — 27. 7. 84’ e »Zbor delavcev je bil seznanjen, da nam je uspelo pridobiti v glavnem vsa soglasja za adaptacijo in rekonstrukcijo in bomo predvidoma 10. avgusta zaprosili za izdajo gradbenega dovoljenja. Na osnovi natečaja je komisija že izbrala tri potencialne ponudnike (izvajalce), ki so uvrščeni v ožji izbor in izmed katerih se eden izbere za izvedbo predvidene investicije, ki naj bi se pričela s 1. 9. 1984. Namen te investicije je predvsem zadostiti zahtevam sanitarne inšpekcije, istočasno pa bomo s tem tudi zboljšali delovne razmere v delavski restavraciji in v tozdu ZSE.« Zbor delavcev TOZD ZSE — 27. 7. 1984 • »Na 6. redni seji delavskega sveta tozda TVN 27. 7. 1984 smo obravnavali tudi slabo izkoriščenost nekaterih strojev. Ugotovljeni so bili naslednji faktorji, ki vplivajo na to: — planske obveznosti niso bile dovolj visoko postavljene, da bi bila omogočena večja zasedenost strojev; — nepravočasna in nekontinuirana oskrba z repromaterialom, predvsem z ulitki in odkovki (to je eden od najvplivnejših faktorjev); — pogoste okvare, pomanjkanje orodja...; — visoke cene operacij; — premajhna pomoč tehnologije pri odpravljanju že razpisanih ozkih grl in premalo zasedenih operacij. Da bi se stanje izboljšalo, naročajo pri rednih razpisih naročil (ulitki, odkovki) za eno serijo več. Za vse proste zmogljivosti se v tozdih Prodaja in Obdelava dostavljajo pisne zahteve za iskanje dela. Tehnologija se trudi pri odpravljanju razpisanih ozkih grl in pri iskanju uslug. Na boljšo zasedenost strojev pa bodo dikretno vplivala tudi letna povečanja planskih obveznosti. e »Podan je bil predlog za prerazporeditev delovnega časa. Za realizacijo P-93.174 (SZ) naj bi se od 30. 7. 1984 uvedla v montaži tozda PPO druga izmena, ki naj bi veljala do zaključka komisije. Do 6. 8.1984 moramo v Sovjetsko zvezo odpremiti 6 strojev, zato je potrebno uvesti drugo izmeno, kajti vsak delavec lahko na mesec opravi le 30 narud.« 7. redna seja DS TOZD PPO — 27. 7. 84’ • »Obračun uspeha kaže tudi na zaskrbljujoče majhen konvertibilni izvoz, kar se odraža tudi na problemih zagotovitve uvoza nujnih elementov. Delno objektiven razlog — težave s plačili Iraka — nam ne smejo biti izgovor, temveč moramo vsi prispevati k izpolnjevanju rokov in zagotavljati kvaliteto ter s tem zadovoljevati tuje kupce in povečevati našo konkurenčno sposobnost.« 6. redna seja IG GOS TOZD MONT — 27. 7. 84’ Le s skupnimi močmi... (Nadaljevanje s 1. strani) Visoko usposobljeni kadri so postali nujni za obstoj in uspešno delo delovnih organizacij. Kako je s tem v naši delovni organizaciji? 1 L Brez konkretnega planiranja ne moremo narediti nič ... Premalo imamo visoko usposobljenih kadrov. To je posledica tega, da smo in da še vedno premalo razmišljamo o tem pomembnem vprašanju ter da smo zapostavili pravočasno predvidevanje potreb po kadrih. Vedno bolj bomo morali tudi razmišljati o tem kako bomo različna specializirana znanja integrirali v Proizvodnji. Zavedati pa se moramo tudi tega, da nam nihče ne bo nudil takšnih ljudi, ki bodo razmišljali in delovali tako, kot Litostroj od njih pričakuje. Take ljudi lahko usposobimo le sami z Ugotavljanjem kontinuitete na novem in višjem nivoju. Zagotoviti je Potrebno nov nivo osnovnih sredstev za proizvodnjo, ki bo zahteval dodatno usposabljanje vseh obstoječih in novih kadrov. Potrebno bo dodelati sistem dela in napraviti tudi organizacijske spremembe. To je samo nekaj že danes jasno ugotovljenih področij, na katerih bomo morali trdno delati, ker niti eno od njih ni jakšno, da bi ga lahko takoj izboljša- Ali so poleg nekaterih že začetih akcij predvidene še kakšne organizacijske in druge spremembe za boljše poslovanje? Ves naš strokovni potencial mora-mo organizirati tako, da izvrši vse Potrebne priprave tako, daje pridobivanje in izvajanje naročil lahko Uspešno opravljeno. Obvladati moramo tehnološko raziskovanje, projektiranje proizvodnje v interesu trga, ki ga moramo poznati in biti sPosobni, da z razpoložljivimi stroji, materialom ter sposobnimi kadri Pravočasno izdelamo in financiramo naročila, kijih prevzamemo. Neprestano moramo biti tudi sposobni obvladovati vse spremembe v tem tokokrogu. Vse te možne predvidene spremembe moramo znati čim-Prej ugotoviti, se nanje pripraviti in mti sposobni, da se s celotnim sistemom temu prilagodimo tako, da ne Pride do porušenja finančne uspešn-0sti poslovanja. Ugotovitev, da v Litostroju ne moremo pravočasno izdelati in doba vij ati posameznih naročil j e za pri-nier, najprej sprožila akcijo dopolnitve sistema dela v tozdu Nabava. otrebne pa bodo še druge spremembe, da bomo čim popolneje obvladovali proizvodni proces in se organizirali tako, da bo nemoteno Potekal. Pomembno je, da si s pravočasnim Pogledom vnaprej lahko zagotovimo Pravo informacijo, kaj je treba na-Praviti. Ker bo teh zahtev izredno Veliko, si lahko samo na tak način zagotovimo minimalno potreben čas Za se,ekcijo med tem, kaj bomo napravili prej in kaj pozneje, ker vsega naenkrat nikoli ne bomo zmogli. Stalna rast življenjskih stroškov in s tem povezano zmanjševanje življenjskega standarda je vprašanje, s katerim se naši delavci vsakodnevno srečujejo. Zato nas vse zanima, kakšno je predvideno gibanje osebnega dohodka v prihodnjem letu? Planirali smo maksimalno možnost povečanja osebnih dohodkov v okviru družbenega dogovora. Seveda pa nam osebnega dohodka nihče ne more pokloniti in nam ga nihče tudi ne bo. Odvisen bo od rezultatov dela, kar je povsem normalno in ra- Zahteve po kvaliteti bodo vedno ostrejše in bodo od nas terjale vedno več... zumljivo. Boljši rezultati dela bodo pomenili tudi boljše osebne dohodke. Kakšne so napovedi izpolnjevanja plana do konca leta 1984? Predvidevamo, da bomo v samem drugem polletju izdelali in odpremili za preko šest milijard izdekov. Tudi julijski in avgustovski rezultati nam dokazujejo, da je to možno. Obseg aktivnosti za izvršitev te napovedi do konca leta pa je le večji, kot je običajno. Zaradi tega je pomembno povsod spremljati priprave in izvajanje del in to vedno tako, da vplivamo na samega sebe in na soseda, da bi vsak in vsi skupaj storili vse, da bi opravili vsaj napovedan obseg dela. Ne smemo zanemariti informacije, da smo to napoved izdelali skupno po blagovnih skupinah z zahtevo, da se v največji možni meri praktično preveri možnost realizacije ustreznega obsega. Kljub vsemu so se po razpravi na zborih delavcev pojavile ocene, da je uresničitev napovedi vprašljiva. Ob razpravah, ali je že dejansko nemogoče izvršiti, kar smo predvideli do konca leta 1984, je bil zanimiv odgovor, da je sicer možno, vendar bi bilo potrebno izvršiti še dodatne priprave, dodatne uskladitve in dodatno kontrolo, da ne bi prišlo do kasnitev v posameznih fazah. V tem primeru bi morda bilo možno izvršiti napovedani obseg. Ob tej razpravi sem samo vprašal, kaj nam brani in kdo nam brani, da te potrebne dodatne priprave izvedemo? Ob tej obravnavi napovedi do konca leta smo zaradi pravočasnega ocenjevanja naših možnosti prišli tudi do podatka, kje in kako se je potrebno dodatno angažirati, da se pravočasno pripravimo na tak obseg proizvodnje. Tako kot sem bil že pri nastajanju napovedi ob koncu junija prepričan, da je vse možno uresničiti, sem danes ob analizi težav, ki bi nam morebiti to lahko onemogočile, še bolj prepričan. Opozoriti moram, da to prepričanje ne izhaja iz prepričanja, da smo pripravljeni pravočasneje odkrivati težave in jih tudi odstranjevati. Tako se je zgodilo tudi ob teh prvih dodatnih analizah. Izkušnje, ki jih bomo tako pridobili, bodo za kasneje izredno dobrodošle. Kakšna je vaša ocena gospodarjenja v prvem polletju 1984? Ocenjujemo, da je rezultat poslovanja prvega polletja kar zadovo- ljiv, predvsem zato, ker rezultat v L četrtletju ni bil preveč zadovoljiv. Rezultat iz prvega četrtletja in napovedi, ki smo jih napravili ob njegovi obravnavi, namreč dokazujejo, kako pomembno je obvladovati napoved in s tem tudi dogajanja vnaprej. To nam bo pomagalo pri uveljavljanju načela, da moramo neprekinjeno obravnavati predvsem razmere za vnaprej. Ocene plana za leto 1985, prognoze do konca leta 1984 in same izvršitve v prvem polletju 1984 dajejo dovolj trdno osnovo za ugotovitev, da smo s skupnimi močmi lahko dobra firma. Spoznali smo, kje in na katerih področjih so naše velike pomanjkljivosti. Počasi smo prišli do sklepa, da bi morali nekatere stvari sanirati v enem letu, čeprav se normalno sanirajo v desetletju. V takšnih primerih bi lahko prišli do običajnega sklepa, da se ne da nič storiti. Vendar smo si že dokazali in Le s pravočasnim pogledom naprej si lahko zagotovimo pravo informacijo o tem, kaj in kje je treba ukrepati. mislim, da si bomo zopet v letu 1984, 1985 in kasneje dokazovali, da bomo lahko sanirali tudi področja, ki zahtevajo daljše roke za sanacijo, če se bomo pravočasno zazrli v prihodnost. Ker to vedno bolj konkretno delamo, se tudi moj optimizem povečuje, čeprav se, kar želim na koncu dodati, obseg in težave nalog, ki jih moramo reševati, ne zmanjšujejo. T. Š. in K. G. Delo pri časopisu je nekaj posebnega ;a litost roj 25 let časopisa litostroj 25 1 : asopi s a a sop^^^pbtro^Y^^|Hj^^£stroj č a s tr .itostro^2|^^^HRpisa litost^^^^^t č '°j 25^^H)pi< ^^^■Esa ii Bopi^roto s to s troj ^aajitostroi 25 let časopisa litostroj 25 ll K »Litostrojčanu« me je pravzaprav zanesla karikatura. Kot mlad strugar sem se po delu izobraževal, likovno žilico pa sem nosil v sebi od mladih nog. Od časa do časa smo likovni samorastniki ob jubilejih tovarne priredili priložnostno razstavo in ob neki priliki me je »našel« tedanji urednik Peter LIKAR. Beseda je dala besedo, Peter Likar idejo, jaz pa karikaturo. Odtlej smo marsikatero zagodli na račun delavcev, pa tudi na račun vodilnih. Spominjam se, da so me klicali k »šefu«. Ta me je tedaj kar trdo prijel, češ, kaj se norčujem iz mojstrov, saj me ti lahko tožijo! No, urednik Likar mi je dajal pogum in zagotavljal, da se nimam kaj bati, ker je za vse odgovorno pač uredništvo. Kasneje, ko sem nadaljeval študij, sem v glasilo tudi pisal. Največkrat so to bili prispevki o delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Sodeloval sem na sejah uredniškega odbora in kar »padel« v vlogo urednika. Delo pri časopisu je bilo za mene nekaj posebnega. Zdelo se mi je kot nekakšno neprestano iskanje nečesa najboljšega, kar bi lahko ponudili Litostrojčanom, da bi potem po izidu prisluhnili odmevom v kolektivu in naslednjič ponudili še več. Osebno sem največ truda skušal vlagati v to, da bi vsakokrat predstavili čim več članov kolektiva, da bi se sleherni kdaj našel v njem, v besedi in sliki. Menim, da je danes glasilo to doseglo in zadovoljen obračam strani, s katerih me vsakokrat pozdravljajo znani in neznani Litostroj-čani. Še eno devizo ima »naš« časopis: vseskozi izžareva neke vrste optimizem. Gotovo v teh težkih časih za gospodarstvo tudi Litostroj pestijo še posebej hudi napori proizvodnje, prodaje, izvoza itd., vendar skozi glasilo tega ni opaziti — in prav je tako. Pogum velja! Vlado KOVAČ TeCfALEBOH PA JAZ STABILIZIRAL " tale se JE pa dobro stabiliziral / Ponovno s turbinami v Turčiji Naši prvi izvozni posli so bili izvoz turbinske opreme v Turčijo, in to že v letih 1957-1965. To so bile manjše Francisove turbine od 150 do 515 kW. Omenim naj le nekaj imen hidroelektrarn, ki se jih bodo starejši Litostrojčani gotovo spominjali: Cernik, Byramic, Ahlat, Kuyulhisar, Cag-Cag in Van Engil. Največja izvožena turbina po moči je bila s 5150 kW za hidroelektrarno Cag-Cag. Potem pa sledi skoraj dvajset let premora, ko Litostroj na turškem tržišču ni bil prisoten. Vzrok je predvsem v tem, ker Turčija zadnjih dvajset let skorajda ni vlagala v to vrsto naložb in večino njene industrije poganja nafta. Pred približno tremi leti pa smo od najrazličnejših poslovno-izvoznih organizacij začeli dobivati informacije o nameri Turčije, da v naslednjih letih načrtuje izgradnjo več hidroelektrarn. Sledila so vprašanja in iz- delava tenderjev za nudenje opreme. Lahko se pohvalimo, da smo uspeli prav na prvi mednarodni licitaciji in to za objekt Menzelet, ki bo zgrajen na reki Cyhan. Ponudbe je dala vsa svetovna konkurenca na po- HE Piva je naročila rezervni Francisov gonilnik premera 3495 mm, ki je težak 19.600 kg (Foto: E. L.) dročju turbinske opreme — naj navedemo le nekatere tuje ponudnike (vsega jih je bilo več kot dvajset): Siemens AG (ZRN), Alsthom-Schneider (Francija), Escher Wyse (Švica), Nischo-Iwai (Japonska), Elin (Avstrija), ACEC (Belgija). Vsega je bilo več kot dvajset ponudnikov. Litostroj bo za turškega investitorja DSI (DEVLET SU ISLERI) dobavil štiri Francisove turibne po 30 M\V z vso pripadajočo opremo, v vrednosti 3,000.000 ameriških dolarjev. Ker je po turškem zakonu določeno, da morajo biti nekateri deli turbinske opreme izdelani v Turčiji, smo podpisali sporazum s firmo Cimtas, ki bo po naši dokumentaciji in ob naši strokovni pomoči izdelala nekatere dele turbine. Firma Cimtas bo pod našim strokovnim nadzorom montirala tudi vso opremo. Tako — posel je dobljen, pogodba je podpisana, naročilo je treba le realizirati. Mimogrede: nekateri tuji ekonomisti trdijo, da je s podpisom pogodbe posel opravljen — vendar mi po izkušnjah pri HE Haditha tega ne bi mogli trditi. Čaka nas torej še veliko dela! Naj na koncu zapišem še to, da je Turčija ogromno tržišče, ki bi se ga morali lotiti z vso resnostjo. Sadove resnega pristopa obdelave tržišča zaenkrat obirajo firme iz zahodne Evrope., Janez Hrastar RAZVOJ INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE V PROIZVODNJI PREOBLIKOVALNE OPREME Programska krmil)a Začetek intenzivnega dela na razvoju in vpeljavi industrijske elektronike v proizvodni proces preoblikovalne opreme sega v leto 1982, ko smo vgradili na hidravlični vlečni stroj HVC-2-40 prvo elektronsko krmiljenje — logični avtomat. Taje deloval na podlagi vnaprej določenih in povezanih vhodnih in izhodnih logičnih vezij, logičnih vezij s spominom in časovnih vezij. V nadaljnji stopnji se je začel inovacijski proces, ki je združil vse funkcije hidravličnih vlečnih strojev v dva programska krmilna modula in sicer v modul za krmiljenje pehala in modul za krmiljenje blazine. Tako seje razvilo krmiljenje, ki po enostavnosti in ceni najbolj odgovarja krmiljenju hidravličnih vlečnih strojev. Programsko krmiljenje s trajno ožičenim programom Ta sistem ima naslednje elektronske module: — modul napajanja NAM-01 — vhodni modul VHM-01 — modul krmiljenja pehala MKP-02 — modul krmiljenja blazine MKB — časovni modul TIM-01 — izhodni modul IZM Ti moduli pokrivajo celoten asortiment hidravličnih vlečnih strojev HPC-1-XXX, HVC-2-XXX, HPO-1-XXX, HVO-2-XXX in vse kombinacije funkcij, ki se izvajajo s hidravličnimi moduli MKP-XX in MKB-XX. Posamezne dodatne funkcije se lahko krmilijo s pomočjo logičnih modulov LOM-Ol. Tako vrsto elektronskega krmiljenja smo vgradili v letu 1983 v 120 strojev. To krmiljenje je sestavljeno iz osnovnih in sestavljenih logičnih elementov in so le-ti med seboj povezani po načrtu, ki smo ga dobili na osnovi logične funkcije. Medsebojna povezava elementov krmiljenja je potemtakem zasnovana po programu, ki ga naj to krmiljenje opravlja. Pravimo, da je program delovanja krmilja določen z ožičenjem. Takšna krmilja imenujemo zato krmiljenje s trajno ožičenim programom. Za sestavljanje takšnih krmilij moramo, preden izberemo elemente in medsebojno povezavo, do podrobnosti poznati program delovanja. Programirljivi avtomat Pri obsežnih krmiljih za vodenje in nadzor industrijskih procesov pa moramo ponavadi dopolniti program delovanja že v času preizkušanja. Krmilja s trajno ožičenim programom so neprimerna posebno tam, kjer se tehnološki postopek pogosto spreminja in bi morali vsakokrat prirejati program (ožičenje) krmilja novim tehnološkim zahtevam. Zahteve po večji in hitrejši prilagodljivosti krmilja različnim potrebam so privedle do izdelave krmilnih sistemov, ki jih lahko programiramo, ne da bi pri tem morali spreminjati ožičenje. Za takšne sisteme pravimo, da so sestavljeni iz aparatume opreme (Hardvvare) in programske opreme (Software). Aparaturno opremo sestavljajo pretvorniki fizikalnih veličin, ki zajemajo določene podatke iz procesa merilni pretvorniki, logična vezja, releji, stikala, ožičenje in podobno. To je vse kar sodi v tehnološko opremo sistema krmilja. Programsko opremo sestavlja program delovanja krmilja, ki je vpisan v programskem delu pomnilnika. Sprememba programa delovanja zahteva le vpis novega programa v programski pomnilnik, medtem ko niso potrebne spremembe v aparaturi opreme. Take sisteme krmiljenja s sposobnostjo prepro-gramiranja imenujemo programirljivi avtomat oziroma prostoprogra-mirni sistem — PPS (Sl. 1). V krmilnem procesu so dajalniki signalov, ki se v vhodni enoti spremenijo v binarne vrednosti, ki jih lahko obdela procesor. Procesor odčituje v skladu s programom posamezne vhodne podatke in ugotavlja stanje v procesu. Na osnovi stanja v procesu in programa delovanja iz pomnilnika, daje procesor preko izhodne enote ukaze v obliki napetostnih impulzov na izvršilne člene krmiljenja (rele, magnet, svetlobni javljalniki...) Preko programov, vstavljenih v programski pomnilnik in programljivih avtomatov, opravljamo naslednje procesne funkcije: — zajemanje in urejanje procesnih podatkov, — izvajanje krmiljenja in regulacija procesa, — varovanje procesov v konfliktnih situacijah, — analiza in ovrednotenje rezultatov procesa. Iz tega sledi, da je programirljivi avtomat po delovanju in aparaturni opremi podoben mikroračunalniku, saj je mikroračunalniški sistem narejen tako, da ga lahko programiramo in po potrebi tudi program spremenimo, ne da bi pri tem posegali v njegovo operaturno opremo. Programirljivi avtomat PPS smo v letu 1984 uspešno preizkusili in ga bomo vgrajevali v zahtevnih in obsežnih krmiljih (načeloma se ekonomsko splača vgrajevati prosto programirne sisteme, če standardno krmiljenje obsega več kot 50 relejev). Mikroračunalnik Mikroračunalniški sistem si preprosto lahko predstavljamo kot »črno skrinjo«, ki je inteligentni del med vhodnimi podatki, izhodnimi informacijami in krmilnimi signali. Mikroračunalniški sistem sestavljajo v glavnem funkcijske enote: — centralna procesna enota ali mikroprocesor, — pomnilnik, — vhodni in izhodni vmesnik. Te enote veže v funkcijsko celoto programska podpora v obliki sistemskih in uporabniških programov. Splošno zgradbo mikroraču-nalniškega sistema prikazuje sl. 2. Vse funkcijske enote so medsebojno povezane preko vodil. Po naslovnem vodilu pošilja procesor naslov lokacije v pomnilnik ali naslov registrira v vmesniku. Podatkovno vodilo rabi za prenos podatkov med registri procesorja in pomnilnikom oziroma vmesnikom. Po krmilnem vodilu se prenašajo krmilni signali, ki na primer določajo vpisovanje ali čitanje podatkov, prekinitve delovanja procesorja in pa taktni signal generatorja takta. Osnovni element, okoli katerega je zgrajen mikroračunalniški sistem je centralna procesna enota ali mikroprocesor. Mikroprocesor je integrirano vezje z visoko stopnjo integracije funkcij. V splošnem mikroprocesor sestavljajo: — aritmetično logična enota, — krmilna enota, — registri, — notranje vodilo. Pomnilniki Sestavni del programirljivega avtomata in mikroračunalniškega sistema so tudi pomnilniki. V grobem delimo pomnilnike v bralne pomnilnike (ROM, PROM, EPROM) in bralno zapisovalne pomnilnike (RAM). Krmilne kartice modularnega logičnega gramom VPELJAVA ELEKTRONIKE V PROIZVODNI PROCES IN OSVAJANJE IZDELAVE ELEKTRONSKIH SISTEMOV V proizvodnem procesu preoblikovalne opreme smo v letu 1983 osvojili montažo programskega krmiljenja s fiksnim logičnim programom. V letu 1984 bomo osvojili montažo in izdelavo programske opreme (Softvvare) za programirljive avtomate — prosto programirane sisteme. V letu 1985 pa bo montiran prvi mikroračunalniški sistem na robotu za manipulacijo. Sama izdelava elektronskih sistemov je odvisna od nadaljnje razširitve proizvodnje preoblikovalne opreme. Osvajanje izdelave elektronskih sistemov pa bi potekalo po naslednjem vrstnem redu in letih razvoja: a) fiksni logični avtomati 1 leto, b) programirljivi avtomati 1 leto, avtomata s trajno ožičenim pro- c) mikroračunalniški sistemi 3 leta. Torej bi osvojili proizvodnjo elektronskih sistemov v petih letih s tem, da bi bila to v prvi vrsti proizvodnja za potrebe proizvodnje preoblikovalne opreme. V aparaturno opremo (Hardvvare) bi vgrajevali elemente, ki se dobijo na tržišču (Iskra, El Niš, uvoz — integrirana vezja...). V popolnosti pa bi osvojili programsko opremo (Softvvare). Dokler pa ni proizvodnih, kadrovskih in razvojnih možnosti, se bomo pri uvajanju elektronskih sistemov v proizvodni proces naslonili na obstoječe dobavitelje. Za izdelavo programske opreme (Softvvare) se bomo v letu 1985 opremili z mikroračunalnikom, z ekranom in tiskalnikom (ca. 4.000 DM) in programsko napravo (ca. 1,250.000 din). A. S. KRMIDEUI PROCES PODATKI /_____________v____ < KRMIU10 VODILO VMESUIK VHOOUO- IZHODHI PROCESOR VHODUE EUOTE PR0GRAR1RU1VI AVTOMAT Vgradnja elektronskih sistemov zahteva predhodna testiranja in preizkuse, zato smo se opremili s sodobnimi merilnimi sistemi (Foto: E. L.) MLADINSKA DELOVNA AKCIJA PIROT ’84 Žulji in prijateljstvo Mladinsko prostovoljno delo in mladinske delovne akcije so večna in vedno aktualna tema. Tudi mladi delavci iz Litostroja se vsako poletje udeležujejo teh akcij, ki so organizirane po vsej Jugoslaviji. Zvezne mladinske delovne akcije PIROT 84 se je udeležil Marinko Dragič, strugar iz TOZD OB. To je bila njegova prva udeležba na zvezni delovni akciji, pred tem se je udeleževal manjših — lokalnih delovnih akcij. Pravi, da si je udeležbo precej težko prislužil, saj je bila konkurenca zelo huda. Glede na to, da lahko le dva mladinca iz tozda odideta na prostovoljno delo in da je bilo v tozdu OB deset takih kandidatov, je moral poleg ostalih kvalitet imeti Marinko tudi nekaj sreče. Prav gotovo pa je s svojim delom v Pirotu izpolnil vsa pričakovanja, saj je uspel osvojiti značko udarnika, diplomo udarnika in diplomo za najboljšega strelca v rokometu. Sedem delovnih brigad (vsako sestavlja približno 50 mladincev) iz cele Jugoslavije, je mesec dni kopalo kanale za električno napeljavo, pogozdovalo in de- lalo umetno jezero za hidroelektrarno. Poleg vsakodnevnega dela, ki ga je opravljal, pa je bil Marinko Dragič zadolžen tudi za telesno-kulturno dejavnost v šišenski brigadi MILAN MRAVLJE. Da je tudi ta del svojih zadolžitev opravljal dobro, kažejo dobri športni rezultati slovenske brigade. Zasedli so prvo mesto v košarki in rokometu, drugo mesto v namiznem tenisu in tretje v malem nogometu. Kljub temu, daje delo na delovnih akcijah naporo in zahtevno, je življenje v brigadi prijetno, saj prijateljske vezi in medsebojna pomoč odtehtata žulje in ves trud, ki ga mladi vlagajo. V mesecu dni se je nabralo veliko lepih dogodkov in vtisov, tako da je bil moj sogovornik kar v zadregi, ko sem hotel od njega zvedeti za kakšen poseben dogodek iz brigadirskega življenja. Na koncu se je odločil in povedal, da se mu je najbolj vtisilo v spomin slovo. Po mesecu dni skupnih naprov in prijateljstva sta morali preteči dobri dve uri, da so mladinci iz šišenske brigade pretrgali vezi, ki so se med tem časom spletle. V prihodnjem letu se spet namerava udeležiti podobne delovne akcije in sicer kot član brigade »Bratstvo in enotnost« v kateri so zbrani mladi iz vse Jugoslavije. Vsem ostalim, ki imajo možnost, pa priporoča, da sledijo njegovim stopinjam in se v mladinski delovni akciji neposredno podučijo o tem kaj je bratstvo, enotnost in prijateljstvo. t. š. Odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije o racionalni porabi energije Ali smo dovolj varčni? Na odboru samoupravne delavske kontrole delovne organizacije so delegati postavili pomembno vprašanje kako racionalno v naši delovni organizaciji rabimo vse vrste energije. Delegati so izrazili dvom, da z energijo ravnamo povsem stabilizacijsko, zato so sprejeli sklep in zahtevali od tozda IVET poročilo oziroma pregled porabe vseh vrst energije. Poročilo naj bi prikazalo morebitno rast ali prekomerno porabo posameznih vrst energije, hkrati pa naj bi bili dani predlogi za racionalnejšo porabo. TOZD IVET, ki je v naši delovni organizaciji odgovoren za nabavo, distribucijo in porabo energije, je na predlog SDK ob polletju izdelal želj eno poročilo, ki pojasnjuje porabo vseh vrst energije in hkrati opozarja na probleme in nepravilnosti pri tem. Ker je energija dragocena in hkrati pomembna postavka v poslovnem procesu naše delovne organizacije, in na katere porabo lahko vplivamo Prav vsi, objavljamo poročilo tozda IVET o energiji v celoti. Uvodoma želimo opozoriti, da TOZD IVET ni v stanju zadovoljivo navajati neracionalno porabo, kajti ekonomska izkoriščenost porabljene energije je odvisna od uporabnikov in njihovih tehnoloških zahtev. Tudi kazalci proizvodnje v naši — tipični individualni proizvodnji — niso zadostno merilo o presojanju ekonomske izkoriščenosti, saj na količinsko porabo vplivajo tudi druge okoliščine. Kazalci po posameznih energijah pa so naslednji: Električna energija Iz priloženega diagrama je razvidna poraba električne energije v letih 1982, 1983 in prvih petih mesecih letošnjega leta. Čeprav je bila pora-dn v začetnih mesecih leta 1983 ugodno manjša, pa je z zaključitvijo novega dela jeklolivarne (25 tonske elektro peči) porasla in bila kumulativno za 3,4 % večja od leta 1982. Če upoštevamo kumulativo 5 mesecev 1982 z indeksom 100, potem je bila Poraba 5 mesecev 1983 91,2% in letos 109,3 %. Ko govorimo o ekonomični rabi, mislimo večinoma na stroške, ki nastajajo pri porabljeni Energiji. Pri tem pa je potrebno upoštevati še kriterij konične obtežbe, cosinus fi in splošni kriterij varče-vanja. — Konica obtežbe: Plačilo porabljene električne energije je sestavljeno iz tarife za kWh, trenutno naj višjo Priključeno moč (15 minutno integrirano povprečje) za tekoči mesec, tarife za jalovo energijo (cosinus fi) In prispevka v višini 35 % za SaS — 1SE (ISE — interesna skupnost elektrogospodarstva). Že v letu 1982 smo se pogovarjali z Inštitutom Jožef Stefan za izdelavo informativne študije, sedaj pa smo v sklopu študije in raziskav tik pred podpisom pogodbe o izvedbi oziroma realizaciji naprave za zmanjšanje konične obremenitve. Smatramo, da bo možno zmanjšati obtežbo za 2000 do 3000 kW, kar predstavlja po sedanjem obračunu 2 do 3 milijone din mesečnega prihranka. Preprosto varčevanje pomeni obratovati z velikimi potrošniki v tistem času, ko intenzivnost obratovanja ostale proizvodnje pojenjuje. DIAGRAM obremenitev kaže, da je intenzivno obratovanje v prvi izmeni med 7. in 9. uro ter med 11. in 13. uro. Nekoliko spremenjena je ta slika v zimskem času, ko je dodatno vključena še razsvetljava. — Cosinus fi: Raznovrstni pogoni v individualni proizvodnji pogojujejo poslabšanje cosinusa fi — povečanje jalove energije. Za normalen se smatra cosinus fi, kadar je meja od 1 do 0,95. Vsako poslabšanje povzroči, da se jalova energija zaračunava, koristniki električne energije pa smo dolžni narediti vse za zmanjšanje. V aprilu je bil cosinus fi 0,84, stroški pa 248.946,08 din. V planu investicijskega vzdrževanja imamo predvidene stroške in izvajamo nameščanje kondenzatorjev. V sklopu naloga IN 73.073 nameščamo kondenzatorje v posameznih objektih po transformatorskih postajah s transformacijo 10/0,4 kW. Drugi vod napajanja, ki je prvenstveno namenjen za metalurške peči, je imel v aprilu cosinus fi 0,81. Ta kompenzacija jalove energije na nizkonapetostni strani je obdelana s projektom in je izvedba naročena pri IMF za pogodbeno vrednost 13,000.000.-din. Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da izvajamo akcije za izboljšanje cosinusa fi. — Porabljena električna energija: Količina porabljene električne energije je odvisna od priključenih strojev in naprav, njihove izkoriščenosti in od zahtevanih tehnoloških pogojev obratovanja. Zopet se gi strani zopet jasno, da potrebujemo za zagon velikih agregatov dodatno energijo. Prihranek pri porabljeni energiji pa predstavlja pogosto pravilno izbran tehnološki postopek, saj tako odpadejo nepotrebne delovne operacije. Če na primer ugotovimo, da žarenje nekega obdelovanca ni potrebno, ga ne varimo, in največ prihranimo. V istem smislu velja to tudi za ostala dela, še posebej za tiste operacije, ki se ponavljajo zaradi malomarnosti. Porabljena voda in ostali viri energije Iz podatkov, kakor jih objavljamo v Internih informacijah, izhajajo naslednje vrednosti za vodo: redna avtobusna linija (Trojane). Smatramo, da je prevoz na letališče upravičen le takrat, kadar ima delavec še nujna opravila v delovni organizaciji pred odhodom letala. — Večkrat tozdi naročajo osebni avtomobil za isti kraj in isto relacijo. leto 1980 1981 1982 1983 4mes. 84 porabljeno m3 000 povpr. mesečno 447,3 502,8 672,9 640,8 203 37,3 41,9 56,1 53,4 50,75 Naraščanje od leta 1980 je posledica vključevanja novih obratov v delovni organizaciji, pri tem pa menimo, da je mogoče z varčevanjem zmanjšati porabljeno količino. Podatkov o ostalih virih energije — komprimiran zrak, zemeljski plin, ogrevanje itd., ne bomo navajali, saj so mesečno prikazani v tabeli, ki jo objavlja tozd IVET v Internih informacijah in po mesečnih podatkih, katere razpošilja energetski obrat na vse pristojne službe in tozde. Na splošno velja tudi za te energije, da je možno z varčevanjem in ekonomičnim tehnološkim izkoriščanjem doseči znatne prihranke. Porabljeno gorivo in prevozi Od uvedbe bencinskih bonov za zasebna osebna vozila je omejena tudi poraba goriva (bencin in nafta) za prevoze z osebnimi avtomobili in za prevoze s tovornimi avtomobili za družbeni sektor. Omejitev ne velja za delovne stroje, čeprav ravno tako veljajo varčevalni ukrepi. Zakon je omejil dovoljeno porabo na 60% porabljenega goriva v letu 1982 za leto 1983 in prav tako isto količino za leto 1984. Tako smo porabili: Ko transportni obrat želi združiti takšno vožnjo v eno, čeprav avto ni popolno zaseden, pride do odstopa naročila tistega, ki naj bi zasedel. — Velikokrat tozdi izsiljujejo prevoz enega potnika v kraj z odličnimi avtobusnimi zvezami. To smatramo za upravičeno le takrat, kadar se prevaža tudi material — prtljaga. — Naročilo osebnega avtomobila za Beograd, čeprav ima TOZD Prodaja v Beogradu svoj osebni avto-mbil. — Število naročenih voženj po Ljubljani je tolikšno, kot da v Ljubljani ne bi bilo organiziranega javnega prevoza. — Nekateri koristniki avtomobile rent-a-car kljub opozorilu zadržijo čez noč doma. — Naročanje avtomobila iz istega tozda, celo iz istega biroja, ni usklajeno. En referent potrebuje avto do malice, drugi referent pa po malici, velikokrat v isti kraj. — Za prevoze materiala na daljše relacije (Bosna, Srbija itd.) je potrebno koristiti železniške prevoze. Bili so primeri, ko smo poslali šoferja po nujno potreben material, medtem pa je bil material odposlan po 1 goriva 1982 1983 osebna vozila tovorna vozila delovni stroji 37.386 37.331 51.107 22.432 29.868 55.255 5 mes. 84 9.745 16.714 15.830 železnici in avto se je vrnil prazen. Podatki in pripombe za prevoze so le tisti, katere beleži tozd IVET — transportni obrat. Podatkov za ostale, ki koristijo avtomobile za osebne in tovorne prevoze, nimamo. Pri tem mislimo na tozde Servis, Montaža in ZSE. Celotno gradivo o porabi energije je podano v takšni podrobnejši obliki dobronamerno, saj želimo opozoriti na tista področja, na katerih je varčevanje možno in smiselno. Končno se vsi tudi zavedamo, da manjši materialni stroški lahko bistveno prispevajo k pozitivnemu, rentabilnemu poslovanju naše delovne organizacije. A. Papež I B At 'CZ ^ inženirski biro ELEKTROPROJEKT podeljuje PRIZNANJE Titovi zavodi liiositoj / # / / / ^ Lj&blj&nci . za uspešno sodelovanje ob svoji 35 LETNICI predsednik ds C '< direktor >1 ljubljana, 15. 6. 1984 Obračun meseca aprila 1984 je naslednji: — porabljeno 1,203.160 kWh po (VT) a 2,94 din/kWh 3,537.290,40 din 19,5% porabljeno 922.600 kVVh po (NT) 1,72 din/kWh 1,586.872,00 din 8,7% — konica (najvišja 15 minutna obtežba) 12000 kW po tarifi 1.063,00 din/kW 12,756.000,00 din 70,2% plačilo jalove energije (za cos

n naprava za menjanje regulirne-ga elementa. i^a vložnem stroju in ročnem orodju Za manipulacijo goriva delamo tudi v razvojnem smislu. Oba sta v zaključni fazi. Pri vzdrževanju v Krškem smo Prevzeli tudi vse najzahtevnejše Crpalke: reaktorski črpalki v primar-nem krogu; črpalke pomožnih in varnostnih sistemov: črpalki za pol-Pjonje in praznenje reaktorskega h*adila, črpalki za varnostno vbrizgavanje absorberja — raztopine °rove kisline, črpalki za odvajanje Zaostale toplote in črpalki za poliva-hJe kontejnmenta; v sekundarnem rogu omenimo le napajalne črpal-e- Vse te črpalke so uvrščene v najzahtevnejši razred. V celoti vzdržu-|emo približno 200 črpalk. Leta 1979 so se pričeli razgovori, t a bi delali črpalke tudi za jedrske ® ektrarne, ki jih gradi Sovjetska ZVeza. 1983 smo v skladu s temi do-g°vori podpisali naročilo za tri črpal-e za jedrsko elektrarno Kozluduj v °lgariji (za varnostno vbrizgavanje i^ziopine borove kisline). To je e'ek naj višjega zahtevnostnega azteda. Izdelan je bil že modelni • e e preizkus, sedaj pa preizkušamo prototip. Za preizkus končnih izdelkov je v gradnji tudi novo preizkuševa-lišče. Preliminarno naročilo za Sovjetsko zvezo obsega kar 75 takih črpalk. Mnogi Litostrojčani poznamo tudi naročilo Framatome. V tem primeru delamo za francoskega naročnika vodila sond za indikatorje, ki so razmeščena okrog reaktorja, in pomične nosilce za reflektorje, ki so potopljeni v reaktorskem bazenu. Ta dva izdelka ne spadata po sodi lih varnosti v visok zahtevnostni razred, sta pa zahtevna zaradi postopkov dela, ravnanja in transporta uporabljenih materialov. Pri gradnji opreme za jedrske elektratne predstavljajo materiali s svojimi obsežnimi specifikacijami eno od večjih zahtev. Da bi reševali ta problem čim bolj racionalno, naši tehnologi v okviru JUMEL sodelujejo pri izboru in standardizaciji osnovnih, dodajnih in pomožnih materialov za opremo jedrskih elektrarn. Iz naštetih materialov je razvidno. da moramo posebno pozornost posvetiti tudi tehnologiji varjenja. V JUMEL smo prisotni tudi v Odboru za jedrsko energijo in v Odboru za Interatomenergo (mednarodna institucija za izgradnjo jedrskih elektrarn v državah SEV). Sodelujemo tudi v Jugoatomenergu. to je poslovna skupnost za projektiranje in izgradnjo jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. NEKAJ O STROŠKIH IN NADALJNJIH PERSPEKTIVAH Prvo jedrsko elektrarno — Krško smo v Jugoslaviji gradili po sistemu »ključ v roke«. V ta namen je bil najet kredit v višini 380 milijonov dolarjev. Vrednost vračila glavnice in obresti je znašala 510 milijonov dolarjev. Ker je bilo potrebno za 3 leta reprogramirati odplačilo, je vrednost narasla danes na 970 mili- jonov dolarjev, ocenjuje pa se, da bo končna vrednost okrog 1.200 milijonov dolarjev. Številke so na vsak način vrtoglave; najdražji delež predstavlja vsekakor denar, sledi prenos tehnologije, celotna uvožena oprema pa je znašala samo 150 milijonov dolarjev. Tako je danes na pragu elektrarne vrednost kilovatne ure približno 8,5 din. K tem številkam je zanimivo dodati tudi podatek enodnevnega izpada elektrarne, ki znaša približno 500 tisoč dolarjev. Trenutno so v teku priprave za drugo jedrsko elektrarno — Prevla-ko na Hrvaškem. To je prva elektrarna iz serijskega programa, kar pomeni, da bodo naslednje elektrarne poenotene. Pri tem je zaželena čim večja prisotnost našega znanja in naših delovnih organizacij. Gradnja bo organizirana po sistemu »velikih celot« (split package). to pomeni, da je skupna odgovornost razdeljena med relativno majhnim številom dobaviteljev, ki je vsak odgovoren za svojo celoto. V tem primeru je nujno potrebno vključiti tudi inženirsko projektantsko organizacijo. Trenutno je v izdelavi ponudbena specifikacija, ki mora biti končana do konca leta. Do leta 1986 mora biti rešen komercialni del in trije dogovori: o sistemu serijskega tipa gradnje jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. o hrambi radioaktivnih odpadkov in o enotnem gorivnem sistemu v jedrskih elektrarnah. Jedrska elektrarna Prevlaka naj bi bila uradno vključena v petletnem planu do leta 1990. Očitno je, da ni več prisotno vprašanje jedrska tehnologija da ali ne. ta je že tu in jo je potrebno uporabiti in na njej delati. Z osvajanjem tovrstne tehnologije smo Litostrojčani vstopili v razred najbolj zahtevnih izdelkov, ki se obravnavajo po posebnih predpisih in postopkih, po sistemu zagotovitve kakovosti. Jože Vaupotič OBISK LENINGRAJSKIH ŠTUDENTOV V začetku avgusta je našo delovno organizacijo obiskala skupina študentov leningrajske ekonomske fakultete. Obiskovalci so si najprej ogledali proizvodne obrate Litostroja ter se seznanili s proizvodi in proizvodnjo naše delovne organizacije. Po končanem informativnem ogledu so se sovjetski študentje pogovarjali s predstavniki naše delovne organizacije, ki so jim najprej razložili organiziranost naše delovne organizacije, predstavnica mladine pa jih je seznanila s položajem in organiziranostjo mladih v Litostroju. Preostali čas je bil namenjen odgovorom na vprašanja študentov iz Leningrada. Predvsem so se zanimali za štipendiranje oz. štipendijsko politiko v naši delovni organizaciji, zanimala pa jih je tudi delitev dohodka ter položaj posamezne delovne organizacije in njena povezanost s širšo družbo. t. š. Program najnujnejšega opremljanja in posodabljanja obsega: 1. Oprema brusilnice: brusilni stroj za notranje brušenje brusilni stroj za brušenje orodja UOZA stroj za brušenje spiralnih svedrov ostala oprema (omare za orodje, mize) 2. Oprema strugarne: CNC stružnica ostala oprema (orodne omare, police in drugo) 3. Oprema rezkarne: CNC rezkalni stroj 8 rezkalnih strojev GUM skobeljni stroj — hod do 500 orodje — pribor za stroje ostala oprema (omare za orodje, mize in drugo) 4. Oprema orodjarne: stroj za elektro erozijo orodjarski rezkalni stroj ALG 200 gravirni stroj orodjarska tračna žaga vrtalni stroj s koordinatno mizo skobeljni stroj 1 = 500 ostala oprema (orodne omare, police in drugo) 5. Težka obdelava: borverk Ivo Lola Ribar karuselska stružnica skobeljni stroj na hidravlični pogon 1 = 200 ostala oprema (orodne omare in drugo) 6. Termična obdelava: oprema za termično obdelavo in preizkušanje kovin 7. Specialna učilnica za strojništvo in specialna učilnica za računalništvo: Pri specialni učilnici za strojništvo načrtujemo opremo 3 CNC stružnic in 3 CNC rezkalnih strojev. Vse to so učna sredstva tujih firm, ki izdelujejo ta učila za pouk kot prvi korak k spoznavanju CNC tehnologije (ne gre torej za proizvodne stroje). Poleg tega načrtujemo v tej učilnici osnovno opremo za pouk hidravlike in pnevmatike. Pri specialni učilnici za računalništvo načrtujemo nabavo terminalov in priključek na novi litostrojski računalnik. Vrednost, struktura in dinamika finančnih vlaganj Po orientacijskih cenah v mesecu aprilu 1984 bi znašal znesek tako predlagane dopolnitve in posodobitve opreme nekaj več kot 171 milijonov dinarjev. Predlagamo, da bi vlaganja razporedili na 4-letno obdobje 1984 do vključno 1987. Zaradi večanja cen bi zneske vsako leto valorizirali. TOZD SŠTS Litostoj bi izdvojil za predlagana vlaganja 2/3 svojih sredstev amortizacije in bi sam poskrbel za postavitev in priključke strojev. Prav tako bi sam financiral adaptacijo v veliki strojni delavnici. Tako znaša predlog za vlaganja za Litostroj skupaj 151 milijonov din ali na leto 37,8 milijona din. Predlagamo torej vsako leto enak znesek (valoriziran), saj je glede na stanje pri proizvajalcih opreme sedaj težko vnaprej načrtovati dinamiko nabave konkretne opreme. Za to bi bili potrebni letni plani za vsako leto posebej. V ta predlog še ni vključena dopolnitev opreme za livarsko delavnico in meril-nico ter obnova že obstoječega parka stružnic in rezkalnih strojev; nojnovejši stroj je star nad 10 let. Prav tako ni vključena izgradnja telovadnice, saj smo se zanjo na zborih delavcev v vseh tozdih že odločili, ko smo sprejemali samoupravni sporazum o vlaganju v družbeni standard. Določena je bila že finančna konstrukcija izgradnje telovadnice, zbrali smo že sredstva, pripravljena je bila vsa dokumentacija in lokacijsko dovoljenje, potem pa so bile take investicije prepovedane oziroma odložene. Izobraževalna skupnost še vedno v svoje programe financiranja ne vključuje sofinanciranja nobenih investicij. Slej ali prej pa bomo morali vendarle zgraditi tudi telovadnico in druge objekte družbenega standarda. H. Premelč Hitra pomoč po neurju V ponedeljek, 23. julija pozno popoldne je hudo neurje z močnim vetrom poškodovalo strojno delavnico in park naše šole. Veter je odkril 300 nr pločevinaste strehe nad delavnico, jo dvignil, da je potem padla na dvorišče ob južni strani objekta. Na odkritem delu je bila uničena lesena podkonstrukcija strehe. Uničena je bila tudi čelna pločevinasta zaščita na požarnem zidu, prav tako strešni žlebovi in odtočne cevi, poškodovana je bila strelovodna napeljava. Deževje je kasneje namočilo toplotno izolacijo in strop delavnice. Manjše poškodbe so nastale tudi na drugih poslopjih. V parku je veter podrl ali zlomil več dreves, ki so bila lep okras okolice šole. Kljub temu, da je biia večina delavcev na kolektivnem dopustu in se je vse dogajalo v večernih urah, so dosegljivi delavci tozda SŠTS hitro ukrepali. Skupaj s pomočnikom ravnatelja tov. Rihtaršičem so skladiščnik tov. Umek, vratar tov. Markošek in snažilka tov. Baltičeva do 21. ure pokrili vse stroje v delavnici s polivinilom in jih s tem zaščitili pred dežjem, naslednji dan pa še učitelj praktičnega pouka tov. Švare orodje. Tako na strojih in drugi opremi ni nastala nobena škoda. Z dopusta je prišel in se vključil v ukrepanje še vodja delavnic tov. Režek. Vse to so bili le prvi ukrepi. Že ob njih in takoj naslednji dan se je vključil TOZD IVET in osebno direktor tov. Zupančič. Delavci tozda IVET so v torek do 17. ure prekrili poškodovani del strehe s plastično folijo, s strokovno pomočjo tozda IVET je bil sestavljen zapisnik o škodi kot podlaga za uveljavljanje povračila stroškov obnove pri zavarovalnici. Kasneje so delavci Iveta odstranili izruvana oz. prelomljena drevesa v parku. Skupaj smo ob strokovni pomoči tov. Trontlja poiskati izvajalce za obnovo. Danes je streha že obnovljena, kleparska dela pa bodo opravljena v teh dneh. Tako je bila zaradi hitrega in odgovornega ukrepanja šole in tozda IVET preprečena večja škoda in urejeno vse za obnovo poškodovanih delov. Zahvaljujemo se Ivetu za solidarno, hitro in strokovno pomoč. H. Premelč Več kot samo sodelovanje Od prvih stikov med godbenim društvom iz Proseka pri Trstu in našim pihalnim orkestrom je minilo že več kot tri leta. V tem času je prišlo do večkratnega gostovanja njihovega orkestra v Sloveniji in našega pri njih. Sodelovanje je z leti poleg nastopanja na koncertnih odrih preraslo v pravo prijateljstvo med člani obeh orkestrov, zato se eni kot drugi vedno veselimo ponovnega srečanja. Orkester iz Proseka je julija prazoval 80-letnico svojega obstoja, ki jo je označil s slavnostnim koncertom. Ob tej priložnosti so predstavnikom našega pihalnega orkestra v znak priznanja za večletno uspešno in iskreno sodelovanje podelili posebno plaketo. Pihalni orkester iz Proseka je gostoval tudi na planinskem taboru na Polževem. V zahvalnem pismu so napisali: »Dovolite nam, da se vam zahvalimo v imenu vseh članov orkestra za prijetno gostovanje in udeležbo na planinskem taboru. Doživeli smo enkratno srečanje s tako množico ljubiteljev planin in spoznali njihovo pristno vzdušje prijateljstva.« B.ILIČ Moč viharja je poškodovala in zvila streho tudi na zgradbi tozda TVN, razbila nekaj oken ter napravila še več manjše škode na drugih zgradbah v naši delovni organizaciji. Vihar je povzročil za preko 5 milijonov škode. Ne smemo pa ob tem pozabiti na našo poklicno gasilsko enoto, ki je v noči, ko je divjala nevihta, prekontrolirala vse litostrojske objekte in odkrivala nastalo škodo ter poskušala preprečiti še večjo. V tej noči so morali tudi dobrih pet ur črpati vodo iz kletnih prostorov zgradb, ki jih je zalila voda. FRANCU ŠUŠTERŠIČU V SLOVO Zgodaj si se zapisal planinam in ostal si jim zvest do konca. Še nedavno si nas ob svojem obisku v tovarni s prav nič manjšim ognjem v očeh kot nekoč navduševal za pot v osrčje Dolomitov. Ti so ti bili posebej pri srcu in marsikdo, ki sicer ne bi nikoli videl njihove lepote, se ima zanjo zahvaliti prav tebi. Bil si organizator, prevoznik, vodnik, oskrbnik in večni propagandist vsega lepega: bahavega oblaka na nebu, lahkokrilega metulja ob potoku, drobnega cveta ob stezi... Od mladega te je življenje pestilo, toda našel si v njem bisere, ki bi ti jih zavidal milijonar. Spokojen bodi tvoj počitek, dragi prijatelj, svetal spomin ostaja za teboj. ETO ZAHVALE Ob izgubi mojega 20-letnega sina Zorana BOŽDARJA, ki je umrl v železniški nesreči v Divači, se zahvaljujem sodelavcem iz tozdov PZO in IVET za žalne vence, sindikatu tozda IVET za denarno pomoč in vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Nikola Boždar Ob smrti mojega moža in očeta Andreja VRŠNIKA se zahvaljujemo vsem sodelavcem iz tozdov PUM, in PPO za izrečeno sožalje, vence in za denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi pihalnemu orkestru za spremljavo na njegovi zadnji poti. Žena Marija, sin Andrej in hčerka Vanja Odšli so v pokoj Iz biroja SIDOK — TOZD IRRP so odšli v zasluženi pokoj naši zvesti dolgoletni sodelavci: BOŽIDAR KOLENC, vodja arhiva (v Litostroju od 1960), NEŽKA KOSI, svetlokopirka (v Litostroju od 1955) in ANA JAGODIČ, eviden-čnik (v Litostroju od 1964). Zaupano jim je bilo arhiviranje, varovanje in razmnoževanje tehične dokumentacije. Z vestnim in marljivim delom so si vselej prizadevali ustreči vsem potrebam in zahtevam uporabnikov tehnične dokumentacije, zaradi česar so bili priljubljeni med sodelavci in pri vseh, s katerimi so sodelovali. Veliko so prispevali k nemotenemu proizvodnemu in poslovnemu procesu. Ob upokojitvi jim želimo še veliko srečnih in zdravih let ter se jim zahvaljujemo za njihov prispevek k skupnemu napredku delovne organizacije. Sodelavci Lepo se zahvaljujem svojim sodelavcem in vsem, ki so se udeležili slovesnosti ob mojem odhodu v pokoj. Zahvaljujem se tudi za lepo darilo; spominjalo me bo na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Ana Jagodič Paberkovanje po zapisnikih »Delegati delavskega sveta tozda Montaža so bili seznanjeni z odgovorom na delegatsko vprašanje, ki je bilo postavljeno na zboru delavcev 28. 1. 1984. Odgovor je podala delovna skupnost SIS za energetiko. Delavski svet ni zadovoljen z odgovorom, saj delavci tozda niso spraševali za obrazložitev sporazuma, temveč o načinu in potrebi samoupravnega odločanja, kadar gre za stvari, ki so z zakonom že določene. Delegati so se odločili, da odgovor zahtevajo od republiškega zakonodajalca.« 7. redna seja DS TOZD MONT — 27. 7. 84' Na zboru delavcev tozda Nabava, ki je bil 30. 7. 1984 je bilo odgovorjeno na vprašanje s prejšnjega zbora delavcev. Vprašanje se je glasilo: »Zakaj so delali eno soboto za Fieso? Kje je ta denar?« V letu 1983 in 1984 nismo delali nobene proste sobote za Fieso, v letu 1980 pa smo delali za izgadnjo novega doma v Fiesi. Ker pa je takrat nastopil zakon o omejevanju investicij, se ta dom ni gradil; sredstva so se namensko porabila predvsem za obnovo že obstoječega doma. »V drugi izmeni je bilo postavljeno tudi vprašanje, zakaj ima delavec v našem tozdu za isto delo nižji osebni dohodek kot v drugih tozdih. Tov. Vogrič je pojasnil, da so se že dogovarjali na politični koordinaciji, da izvršni odbor sindikata in kadrovska služba tozda PPO pregledata, kje so odstopanja in da se uskladijo osebni dohodki z drugimi tozdi oziroma se povečajo za približno 10%.« Zbor delavcev TOZD PPO — 31.7.1984 ^ »Delavski svet tozda MONT je obravnaval in zavrnil dopis tozda ZSE o podražitvi cene ležišč v samskih domovih in cene snaženja. V dopisu je premalo obrazložena in s cenami dokazana potreba po podražitvi. Menimo, da se upravičenost podražitve ne more oslanjati samo na izgubo oddelka samskih domov, temveč je potrebno v samem oddelku in v tozdu poiskati druge rešitve. S povečanjem cene se ne bo rešil problem pomanjkanja delavcev in tudi ne povečal osebni dohodek snažilcev!« 8. redna seja DS TOZD MONT — 3. 8. 84‘ t. š. Ob težki izgubi našega dragega očeta in moža Feliksa VIDMARJA se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu Titovih zavodov Litostroj za cvetje, sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Roza in otroci z družinami Ob boleči izgubi dragega in nepozabnega moža in očeta Antona ROBEŽNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem iz restavracije, tozdu ZSE, kolektivu TZ Litostroj in dr. Ferja-novi za izkazano pozornost v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Mara s hčerko in sinom Najlepše se zahvaljujem sodelavcem tozda SERVIS za denarno pomoč in izkazano pozornost ob izgubi mojega brata Boštjana SADARJA. Jožefa BUBIČ IZLETI V KIMAVCU Na sporedu bodo trije izleti in eno praznovanje: 2. september: RATITOVEC — na vsakoletni tradicionalni pohod nas bo popeljal vodnik Žilavec 9. september: DAN PLANINCEV bo tokrat na Gorjancih. Letos se bomo že drugič poveselili na Dolenjskem (prvič smo se na Polževem). Vodnik: Soklič 15. september: SORIŠKA PLANINA — 35 let PD Litostroj 29. september: FOTOGRAFSKI IZLET bo seveda spet vodil mojster fotografije Oskar Dolenc. Kam nas bo popeljal? Tja, kjer lepota je doma! Ukrotimo dolgočasje Dolgčas in naveličanost sta znak modernega časa. Mladi si zapolnjujejo prosti čas s plesom, disko klubi, nekateri pa tudi z mamili. Toda ko preidejo plehke zaba-Ve. nastopi še hujša depresija, naveličanost in dolgčas. Iz tega začaranega kroga zJepa ne najdejo poti in marsikdo nave-učan vsega, prezgodaj konča svojo življenjsko pot po svoji volji. (V tem smo Slovenci zelo blizu vrha v Evropi, če ne nelo na vrhu lestvice števila samomorov v oločenj starostni dobi!) Pa je pot iz tega dolgočasja tako enostavna in preprosta. Ljudje smo del žive in nežive narave. Ta nam daje toliko bogastva na znanje, da je naše življenje mnogo prekratko, da bi vse to videli in spoznali, če bi vedno hodili po svetu z ndprtimi očmi. Že takoimenovana neživa narava nam nudi neskončno različic. Čeprav pravimo neživa narava, je pa vseeno živa, saj je v milijonih let popolnoma preobrazila zemeljsko površino. Oglejmo si samo nekaj kamenin. Konglomerat ali lapor (Lahore pri Kranju) nam pokaže, kako je Sava ali kakor se je ?e imenovala takratna reka, brusila prod m ga odlagala. V času mnogih tisočletij se J® ta prod sprijel v kompaktno maso, na kateri stoji danes mesto Kranj. Ali pa vulkanski pepel ali tuf v Peračici pri “rezjah kot ostanek smrekovškega vul-kanizma iz terciara. Ali pa na primer °stanki permske dobe izpred 230 milijonov let v Dolžanovi soteski na poti iz Užiča na Kofce, kjer najdemo raznobarvne apnence. Ali pa na primer fosilni °stanki na Javorniškem rovtu in na Planini pod Golico s fosilno favno (ramenono-Zci jn luknjičarke) in floro, katere ostanki s° čudovito vtisnjeni v skrilavce. Zanimi-v.°je opazovati razliko med konglomerati brečo in peščenjaki. Njih oblika nam eP° razloži njih nastanek. Tudi razlika med moreno in prodom nam lepo obraz-[oži nastanek. Rečni prod reka vali in brusi kamen ob kamen, ledeniška morena pa je vkovana v led in kamni v ledeniku drsajo ali razijo ob drsni površini (ora-Zenci ali drsniki). Zanimivo je opazovati skalne plasti milimetrskih debelin, ki nam pripovedujejo o svojem nastanku. Grebenski apnenci (Triglav, Begunjšči-ca) nam povedo, da so nastali iz školjk, alg ali koral. Ena stena ima sklade v tem nagibu, sosednja pa v popolnoma drugem. To razmišljujočemu in opazujočemu popotniku marsikaj pove. Marsikaj zanimivega iz mrtve narave nam pokaže geološka transverzala z Jezerskega do Jesenic, ki je bila odpra letos. Tudi oblike dolin nam marsikaj povedo. Dolina oblike »U« je ledeniškega izvora, doline, ki so jih urezale reke, pa oblike črke »V». Dostikrat imamo kombinacijo obeh oblik. Kraški pojavi so poglavje zase. Kras ni samo na Krasu, ampak poznamo tudi visokogorski kras (podi, vrtače, kraška je-zerca, brezna, kraški izviri, žlebiči itd.). Vse naštete oblike mrtve narave lahko samo občudujemo in razmišljamo, kako so nastale. Kaj pa živa narava? Tudi ta je nadvse bogata. Poglejmo samo rastlinstvo. V vsej Evropi j e 15000 rastlinskih vrst in od teh 7000 vrst v Jugoslaviji. Inče vemo, da je skoraj polovica — 3000 vrst — v Sloveniji, ki obsega samo eno dvanajstino površine vse Jugoslavije, potem smo lahko ponosni nad tolikim bogastvom rastlinskih vrst. Že pred stoletji so prihajali občudovat naše rastline, ki niso samo lepe po oblikah in barvah, ampak so tudi zanimive zaradi načinov prilagajanja okolju, v katerem so se znašle. Tu lahko občudujemo raznovrstne oblike rastlin, načine razmnoževanja in prehranjevanja. Marsikakega nespametnega izletnika zavede njihova lepota, da nesrečno končajo svoj izlet v gore. Drugemu jo pa uspe utrgati ali celo nabrati šop, ki pa žalostno ovene še pred prihodom v dolino. Ali ne bi bilo lepše fotografirati te lepotice in jih potem občudovati do smrti? Vendar ni samo rastlinsko bogastvo vredno občudovanja. Tudi živalskih vrst je ogromno in vsaka ima svojo nalogo v naravi. Privlačijo nas pa predvsem tiste živali, ki jih ne vidimo vsak dan. Žvižg PD LITOSTROJ Petintridesetletnico društva bomo praznovali na Soriški planini v soboto 15. septembra. Program bo objavljen na običajnih razglasnih mestih PD Litostroj. TABOR NA POLŽEVEM USPEŠEN TUDI FINANČNO Ko je upravni odbor PD Litostroj ocenjeval izvedbo XIV. planinskega tabora 27. maja na Polževem, je ugotovil, daje tabor v celoti uspel in je bil zato pripravljalni odbor razrešen in pohvaljen. Posebno pomembno je tudi to, da je bil tabor kljub precejšnjim stroškom — natanko za 478.126,95 din jih je bilo — finančno pokrit. Z uspešnim srečelovom smo imeli celo dobiček in smo 50.000 din že nakazali Planinski zvezi Slovenije za razvoj visokogorskih postojank. 1.1. svizca, ki opozori skupino svizcev na nevarnost, ali pivkanje kanje visoko v zraku pritegne v hipu našo pozornost. Ali pa živahno šviganje rib v gorskih rekah in jezerih — ali nas to opazovanje ne razbremeni naših tegob in stisk? Koga ne bi razveselil jutranji koncert komatarjev, celodnevno petje brolice, jutranji pozdrav prihajajočemu soncu, katerega izvaja zbor kosov, ko se mrak noči preliva v jutranjo zarjo. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti...« je zapel Oton Župančič. Kdor ni hodil po pohorskih gozdovih ali pa v jesenskih dneh po dolenjskem gričevju in užival v šelestenju listja pod nogami, medtem ko mu je nagajivi sončni žarek, presevajoč skozi listje, poplesaval po obrazu ne ve, kaj je lepo. In če ti vso pot razveseljuje raznoglasno ptičje petje, sem ter tja prhne preko poti plaha srna z mladičem, nekje ti pot zastavi vojska mravelj, ki neutrudno prenaša hrano ali grabeni material v mravljišče, ali ni čudovita lepota življenja narave, na katero v vsakdanjem življenju radi pozabljamo. Kjerkoli po Slovenskem so razgledne višine, skoro povsod se belijo cerkvice, kar je značilno za naše kraje in tega ne naj demo drugod. Čudovito ubrano se v zgodnjem nedeljskem jutru prelivajo glasovi pritrkavanja zvonov, ko se sončno jutro komaj prebuja. Tega ne doživiš nikjer drugod. Nepopisno lepo je v gorah prebujanje novega dne. Na vzhodu se prične vijolična barva umikajoče se noči prelivati v škrlatno, pa v rdečo in končno v zlato-rumeno, ko prvi sončni žarki pokukajo izza obzorja, medtem ko se doline skrivajo še v mraku. Tudi sončni zahod v gorah je doživetje zase, prav tako pa tudi čudoviti razgled po nevihti. Človek lahko hodi po zemlji slovenski in pije nje prelesti, a nikdar ne bo prišel do konca in nikdar se ne bo naveličal lepot in bogastva narave. Vse prekratko je naše življenje, da bi vse videli in občudovali. Pesnik je zapel: »In jutri pojdem na goro, da se oči mi napijo višin, daljin in z bleskom tem nasproti pojdem hudim dnem...« In res se razbremeni potrta duša v naravi, v gorah in okrepi za nadaljnje spopade s težavami v življenju. In zdaj mi povejte, kdaj naj mi bo potem še DOLGČAS in HUDO?! Meglice (Foto: 1.1.) 7. in 8. septembra v Ribnici VEČ KOT 900 UDELEŽENCEV 9. ŠPORTNIH IGER ZPS Ribnica na Dolenjskem bo 7. in 8. septembra letos sprejela več kot 900 udeležencev devetih športnih iger sozda ZPS. Ti se bodo pomerili v šestih disciplinah in sicer v namiznem tenisu, kjer bo nastopilo 19 ekip, v malem nogometu — 22 ekip, balinanju — 17 ekip, kegljanju — moški 22 ekip, ženske — 16 ekip, streljanju — moški — 22 ekip, ženske —18 ekip in v šahu, kjer bo sodelovalo 20 ekip. V petek, 7. septembra bodo najprej začeli tekmovati kegljači, balinarji in strelci, sestali se bodo tudi športni referenti iz 24 delovnih organizacij sozda ZPS in pa koordinacijski odbor sindikata sozda ZPS. V soboto 8. septembra se bodo vsi udeleženci devetih športnih iger sozda ZPS podali v mimohodu po ribniških ulicah in se nato zgodaj dopoldne zbrali na svečani otvoritvi pred ribniškim domom JLA. Nato bodo tekmovali v balinanju, kegljanju, streljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu. Ob 18. uri bodo najboljšim podelili priznanje in pokale in s tem končali to največje športno srečanje delavcev iz 24 delovnih organizacij sodza ZPS. vig POBIRALCI KRUHA 'N JEZIKOVNI OSTRUŽKI Ko pregledujem članke za naše glasilo, moram biti pozorna na več stvari hkrati: da so stavki napisani slovnično pravilno, slogovno lepo in seveda predvsem razumljivo, smiselno, nedvoumno. Velikokrat naletim na stavek, pri katerem se mi roka ustavi in ga moram prebrati enkrat, dvakrat, trikrat ter skušam razumeti, kaj je hotel pisec povedati. Eden takih stavkov je bil na primer ta: »Sodelovanje pri usklajevanju tehničnih pogojev s kupcem...« Razumete? Preberimo še enkrat čisto počasi in razložimo napisano. Črno na belem piše, da je treba uskladiti tehnične pogoje s kupcem, torej tehnični pogoji in kupec naj se uskladijo med seboj. — Ali res? Seveda ne, vendar je tako dobesedno napisano, in na prvi pogled stavek sploh ne izgleda napačen. Le kaj je narobe v njem? Hitro ugotovimo, da gre le za nepravilen vrstni red besed in v tem primeru je posledica popolnoma drugačna vsebina. Stavek bi se pravilno moral glasiti: »...Sodelovanje s kupcem pri usklajevanju tehničnih pogojev...« To pa je nekaj čisto drugega, mar ne? Vesna Tomc '° na Ljubljanskem barju (Foto: O. Dolenc) ETA VE/TI IZ PROIZVODNE TOZD Montaža Ponovno se oglašamo iz tozda Montaža. Tudi v tem času smo kar najbolj delavni in tekoče izvajamo naročila naših naročnikov. Za RHE Obrovac odpremljamo zadnje sklope, kajti zagon druge turbine na tem gradbišču je predviden za 20. avgust. Za HE PIVKA zaključujemo dela na 20-tonskem Francisovem gonilniku. HE SOLKAN potrebuje še nekaj rezervnih delov in s tem bo tudi na tem delovišču omogočen prvi zagon prve turbine, ki je predviden na dan primorskega praznika, 9. septembra 1984. Poizkusno montiramo oba predvodilnika in ostale pred-vbetonirane dele za HE MAVČIČE, kjer bodo naše turbine montirali S&SHi Za montažo tako velikih objektov nujno potrebujemo večjo montažno dvorano (Foto: E. L.) strokovnjaki iz Hidromontaže. V zaključni fazi montaže so tri turbine v jašku TIP A9. Vedno večji poudarek dajemo montaži MHE in v ta namen smo tudi ustanovili posebno skupino monterjev, ki se ukvarja z montažo mini elektrarn. O HE HADITHA je bilo že veliko napisano. Težave nam povzročajo polizdelki drugih dobaviteljev, ki prihajajo v naše proizvodne obrate največkrat prepozno in pa običajno tudi z nepravilno površinsko zaščito, kot jo zahteva naročnik. Vezani smo na zelo kratke dobavne roke, ki so v montaži vedno prisotni, saj moramo vse morebitne zamude predhodnih dobaviteljev nadoknaditi. Preusmereitev reke Eufrat je datumsko določena in to je tudi rok, ko morajo naši monterji na terenu usposobiti opremo za nemoteno obratovanje. Vzporedno z opremo, ki je vezana na preusmeritev reke, pospešeno montiramo tudi predvo-dilnik za drugo od skupaj šestih turbin. V času, ko se mnogi odpravljajo na dopuste, ko marsikatera delovna organizacija zapre svoja vrata in delavci nastopijo enomeseči kolektivni dopust, pa je pri nas še posebno živahno. V teh poletnih mesecih, ko je nivo naših tekočih voda nizek, se v marsikaterih hidroelektrarnah od- — priprava rezervnih delov za HE GRABOVICA, — generalni remont petega agregata za HE OZALJ, — popravilo dveh zvonastih za-sunov za HE VINODOL, — remont prve turbine za HE MANOJLOVAC. To še ni vse. Kljub velikemu obsegu dela pa imamo v turbinski proizvodnji še rezerve, kijih bomo izkoristili samo s skupnimi moči nas vseh. Vendar so tudi naše moči omejene, pogojene samo s človeškimi sposobnostmi. Naše delo se odvija še vedno v istih prostorih kot pred 38 leti, skorajda pod istimi pogoji. Mislim, da so delavci monterji tisto, kar predstavlja naše delo in našo kvaliteto—v nasprotnem primeru naša dejavnost ne bi žela uspeha ne doma in ne drugje! Marjan PIHLER ločajo za manjše ali večje remonte. Še hitrejše intervencije pa naročniki pričakujejo od nas na tako imenovanih neplaniranih remontih, ko je zaradi nadaljnjega nemotenega obratovanja potrebna takojšnja intervencija tudi ob nedeljah, praznikih, oziroma z nadurnim delom. Ob redni proizvodnji naj omenimo samo posamezne remonte, ki so po obsegu dela med večjimi: — generalni remont tretje turbine za HE JAJCE, — za HE PERUČICA remont dveh kroglastih zasunov, — rekonstrukcijska dela in generalni remont na prvem agregatu za HE GLOBOČICA, sa litost roj 25 let časopisa litostroj 25 1 :asopisa časopj, oj 2: a li| .itostroj oj 25 čal sopi^nto s troj TRENUTNO NAJSODOBNEJŠI ELEKTRONSKI REGULATOR ZA VODNE TURBINE Regulator ATE 10 Že več kot štiri leta so minila, odkar smo v Litostroju začeli razvijati lastni elektronski regulator. Kljub težki poti, ki smo jo prehodili v tovarni strojne opreme, smo vedno bolj prepričani, da je bila odločitev peščice vodilnih delavcev v Litostroju pravilna, ker so nam omogočili uvedbo razvoja elektronskih turbinskih regulatorjev v tovarni turbin. Litostroj je namreč še do nedavnega zagovarjal delitev dela, ki naj deli posamezne proizvodne organizacije na strojno, elektro itd. Toda tudi večina znanih turbinskih tovarn, kot so Vo-ith, Neyrpic, Charmilles itd. so samostojno razvili lastne elektronske regulatorje. Regulator ATE 10, razvit za potrebe vodnih turbin za jugoslovansko in svetovno tržišče, je izdelek, s katerim se bomo otresli uvoza podobnih regulatorjev iz tujine. Elektrogospodarstvo je dobilo možnost, da z daljinskim vodenjem posodobi naše elektrarne. Ob pravem času pa je prišel izdelek tudi zato, ker ga projektivne organizacije lahko vgradijo v verigo elektrarn na Savi in Muri. Kot dokaz uspešnega dela v preteklih štirih letih naj navedem, da prvi turbinski regulator, ki je bil vgrajen v HE Vuhred, že dve leti dokazuje, da je ATE 10 trenutno najsodobnejši elektronski regulator za turbine. V začetku letošnjega leta smo zagnali v HE Vuhredu že drugo turbino z regulatorjem ATE 10. Takoj po letnih dopustih pa nas čaka montaža regulatorjev ATE 10 v HE Solkan. Zaupanje naročnikov v litostrojski elektronski regulator je naraslo, kar dokazuje število prodanih regulatorjev: odvisnost med odprtjem vodilnika in močjo, ki jo daje turbina. Na tak način lahko že takoj po sinhronizaciji regulator odpre vodilnik turbine za toliko, kot ustreza nastavljeni moči, ki naj jo agregat pošlje v omrežje. Marsikdo se bo vprašal, kako je možno v naši državi v tovarni strojne opreme in v tako kratkem času razviti in izdelati tak proizvod, kot je popolnoma nov tip turbinskega regulatorja. To nam je uspelo le s teamskim delom na strokovnem področju ter s podporo nekaterih vodilnih delavcev, kj so nam utirali pot v litostrojski birokraciji. Eden od teh je bil tudi dr. Šukarov, ki nam je pri našem delu vedno priskočil na pomoč in nam pomagal premagati dozdevno nepremagljive ovire. Če bi ostal dr. Šukarov vsaj še leto dni v Litostroju, bi nam gotovo uspelo pridobi- ti potrebne instrumente, s katerimi bi lahko v tujini (in doma) dokazovali kvaliteto regulatorjev ATE 10 in MER. V oddelku, kjer razvijamo in izdelujemo elektronske turbinske regulatorje, nas je zaposlenih šest delavcev. Glede na število prodanih regulatorjev in glede na dobavne roke, ki so izredno kratki, ponovno ugotavljamo, da se bo moralo v litostrojski organizaciji dela nekaj spremeniti. Elektronski regulator ni turbina ali viličar, saj je vsak elektronski regulator specifičen in mora ustrezati tipu turbine in željam naročnika, ki ga je kupil. Vsak regualtor je unikat in vsebuje nekaj tisoč elektronskih elementov, ki so sicer izredno poceni, toda različni. Mislim, da se bo morala med drugim spremeniti tudi organizacija nabave našega reprodukcijskega materiala, ki v sedanji obliki ne ustreza razmeram in potrebam te proizvodnje. Potrebna nam bo tudi vsestranska pomoč (morda tudi na silo) vseh tistih odgovornih, ki s svojim delom sodelujejo pri našem izdelku. Le na tak način bomo lahko pravočasno in kvalitetno izdelali vse regulatorje, ki so že naročeni, in obdržali zaupanje kupcev in ugled Titovih zavodov Litostroj. Peter Lah VUHRED SOLKAN OŽBALT MAVČIČE MOSTAR HADITHA (IRAK) MENZELET (TURČIJA) 2 x 3 x 1 x 2 x 3 x 6 x 4 x (že izdelano) (v izdelavi) (pogodba tik pred podpisom) Nekaj posebnosti regulatorja ATE 10: • Turbinski regulator ATE 10 je naprava, ki vsebuje regulacijske rešitve z elektronskimi vezji, ki so jih do sedaj opravljali hidravlični elementi. • Ž regulatorjem ATE 10 je možno turbino upravljati na tri načine: — popolnoma ročno — brez prisotnosti elektrike (to je zelo praktično predvsem po vsakem remontu turbine ali elektroopreme), — ročno — z avtomatskim startom brez regulacijskih funkcij, toda z aktivnimi hitrostmi ter aktivnimi elektronskimi zaščitami (v primeru, ko je del regualtor-ja pokvarjen), — avtomatsko — s sodelovanjem modulov za regulacijo hitrosti turbine in prevzem moči. • Regulator ATE 10 je glede periferije zasnovan zelo široko, saj omogoča priključitev na relejski tip »start—stop« avtomata, ali na »start—stop« avtomat z mikroprocesorjem. Na regulatorje lahko priključena telemehanska naprava, naprava za analogno skupinsko regulacijo in sekundarna regulacija moči. Zaradi takšnega koncepta zgradbe regulatorja bodo pri bodočih elektrarnah odpadli: — pomožni servomotor, — aktuator s tuljavico in — regulacijska povratna zanka po odprtju. Za opazovalce, ki si ogledajo delovanje regulatorja v živo, je najzaminivejši start turbine in prevzem moči. Čas, od takrat, ko dobi ATE 10 komando za start, pa do takrat, ko da turbina željeno moč, je pri tem tipu regulatorja zmanjšan na teoretični minimum. To je izvedeno tako, da na terenu vsak regulator umerimo (uglasimo) na pripadajočo turbino. V regulatorjev spomin med drugim shranimo ATE 10 v HE Vuhred Strokovnjak iz črne celine Pogled v prepolno montažno dvorano (Foto: E. L.) Dober mesec, cel junij in del julija, je bil v Litostroju Samson Khama, strojni inženir iz Kenije. Čeprav je še sorazmeroma mlad, 28 let ima, je glavni inženir za strojno opremo v HE Kamboru, v elektrarni, ki jo je montirala naša delovna organizacija pred desetimi leti. V dobrem mesecu je pod pokroviteljstvom Alojza Kačiča in ob pomoči delavcev montaže regulatorske delavnice popolnoma montiral in demontiral regulator AT 5, imel je tudi možnost opraviti nastavitev in preizkus tega regulatorja, spoznal se je z*vso dokumentacijo in podrobnimi risbami ter se seznanil z dejavnostjo naše delovne organizacije. V spremstvu svojega »mentorja« Kačiča sije tudi ogledal celotno verigo dravskih in soških elektrarn ter hkrati spoznal našo domovino. Z bivanjem v Sloveniji in deloma pri nas je bil zelo zadovoljen, najbolj pa takrat, ko je na Vršiču prvič v svojem življenju videl in otipal sneg. t. š.