SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva. Zvezek 6. V TRSTU, 12. marca 1898. Letnik II. Meseca marca se obhaja god teh-le slovanskih krstnih imen: '5. Bogomila, 6. Miroslav, 18. Slavoljub, 19. Zlata, 21. Benko, Jarosfav. Slovenke ! Širite po domovini slovanska ki'stna imena ! To je častno. Ne more biti vsak gospod Ne vsak ukazovati, Ne moreš brate mi povsod Tako gospodovati ! A srcu vselej gospoduj Mogočno in oblastno, — In čutom vsem zapoveduj To brate, — to je častno ! Bogomila. Ob vrnitvi. Ko sem na tuje šel. Naš dol je ves cvetel, In v duši mi veselo Je cvetov sto cvetelo . . . A zdaj pa beli sneg Pokriva dol in breg ... Povsod tu smrt kraljuje ... Vse tiho... vse žaluje ... 0 ne samo pri nas, I v svetu tam je mraz . , Zatrl je dih ledeni Mnog lepi cvet i meni . . . Feodor Sokol. 122 Marica: Josip Juraj Strossmayer. Josip Juraj Strossmayer. Spisala Mariea. Tudi preprostejšim Slovenkam, katere ne poznajo nobenega slavnega imena iz bratskih slovanskih narodov, je gotovo znano ime Josipa Juraja Strossmayerja. Njegova slika v prav majhni, večji, ali veliki obliki krasi marsikateri slovenski dom in pravi o zavednosti njegovih lastnikov in prebivalcev. Spominjam se, da sem v onih letih, ko se človek oduševlje tako lahko, ko sem tedaj čula o njegovih zaslugah za hrvatski narod, vskliknila : — ko bi ga srečala, padla bi predenj na kolena ! — In tudi sedaj v zrelejši dobi ui me nikakor minilo to oduševljenje, da, rastlo je kakor so rasile njegove zasluge, a narastlo d« vrhunca, ko sem gledala v njegov duhoviti obraz. Padla nisem sicer predenj na kolena, kakor s^m vsklikala sedemnajstletna deklica, kajti slavni vladika bi mi bil gotovo dejal se svetim pismom : — Boga samega moli. . . Ker ni mej Slovenkinimi čitateljicami gotovo ni ene same, ki bi ne poznala vsaj imena velikega vladike, vsaj gotovo ve o njem, ako druzega ne, da -je hrvatski mecen, evo tu nekaj glavnih potez iz njegovega življenja. Rodil se je veliki biskup dne 4. februvarja 1815. leta vOsjeku. Imel je še štiri brate, kateri so vsi umrli v rani mladosti. Pač pa je bilo očetu Ivanu in materi Ani odsojeno videti svojega sina škofa. Ko je dovršil gimnazijo z izvrstnim vspehom, sprejel ga je biskup Sučić v svoje seme- nišče. Mladi Strossmayer se je biskupu tako prikupil, da se ga je spo- minjal celo v oporoki, ter mu zapisal gotovo svoto za rigoroze in promocijo. Ko je jeseni 1833. dovršil na Diakovskem liceju filozofijo, poslal ga je biskup Sučič, kakor najboljega klerika v centralno semenišče v Pesto, kjer je bil že leta 18.34. promoviran doktorjem filozofije, (še pred 20. letom) O Strossmaverju bogoslovcu je vskliknil o priliki izpita iz dogmatike pred- sednik izpraševalne komisije : — Strossmayer bo ali prvi krivoverec XIX. stoletja aU pa najtrdnejši steber katoliške cerkve. Strossmayer se je oklenil svojih studij in živel le zanje, odkar je začel zahajati v šole; bil je torej poleg izredne nadai'jenosti še jako marljiv. Meseca julija 1836. leta je dovršil Strossmayer svoje bogoslovske študije, vendar ni še mogel biti posvečen, ker ni bil dovolj star in vrim tega prav bolehen. Biskup Kuković ga je vzel seboj na potovanje, da bi si oddahnil od duševnega napora. Lahko si mislimo, kak oddih je bilo potovanje v onem času v vednih nevarnostih, ko še ni bilo železnic. Dne 16. februvarja 1836. ga je posvetil biskup Kuković v mašnika Marica: Josip Juraj Strossmayer. iSŠ ter ga poslal za kapelana v Petrovaradin, kjer je ostal Ao oktobra 1840. Zanimiv jo listek, ki se nahaja v akademiji prilepljen na posebnem per- Rimienu, katerega je napisal Strossmayer, a pozneje sam raztolmačil- Na listku je pisano : — Molil sem vedno rad, zla^i pa nocojšnjo noč in če smem gledati v priliodnjost, namenil me je liog za velike reči. Kapelan Strossmayer se namreč ni mogel razumeti se svojim župnikom v Petrovaradinu. Prišel je osebno prosit biskupa Kuković-a naj ga premesti, ali še rajši pošlje na Dunaj, ker bi. rad postal doktor teologije. Biskup^ ki ga je imel prej vedno rad, sprejel ga je sedaj osorno ter mu vkazal naj se vrne v Petrovaradin. Ono noč je bil Strossmayer jako vznemirjen ter prebil vso noč v molitvi a drugo jutro na vse zgodaj je zapisal gori na- vedene besede. Takoj po maši mu je došel poziv, da naj pride k biskupu. Vladika Kuković mu je prišel prijazno naproti ter mu pokazal pismo ka- terega je prinesla večerna pošta in v katerem je bilo pisano, da je cesar Ferdinand sprejel Strossmayerja v višji duhovniški zavod pri sv. Avguštinu na Dunaj!. Na to \>ohži Strossmayer biskupu rokć na rame pa reče : — Vedite prevzvišeni, da bom jaz Vaš naslednik, na kar se je Kuković raz- jezil in rekel : ah, kako predrzen mlad človek. V Avgustineji je ostal Strossmayer le malo časa, ker je dovršil svoje rigoroze s tako histrostjo in takim vspehom, da se v zavodu ne spominjajo nič sličnoga, a o teh rigorozih se je sfovorilo šo djlgo, dolgu potoni. Prišedši domov, je bil do konca šolskega leta 1844. profesor verstva na domačem semenišči, potem pa profesor matematike in fizike, a leta 1847. ga je pozval cesar na Dunaj za dvornega kapelana in direktorja v Avguštinej. O Strossmayerju se lahko reče, da ga je Bog varoval in ohranil na srečo Hrvatom in v slavo vseh Slovanov. Bil je večkrat v smrtni nevar- nosti, toda rešila ga je vselej božja previdnost. Ko je bil še otrok, ga je pičila strupena kača, ko se je iz Pešte vozil s čolnom v Budim, (takrat ni bilo mostu) bil bi se skoraj s čolnom vred potopil, ker je pritisnila tolika množina ledu, a kot ravnatelja Avguštineja je veliko čudo, da ga niso zadele krogle upornikov (1848), katere so padale krog njega kakor gost dež. Vrhu tega se je za njim podila cela tolpa upornikov ter upila ubijmo „farja* ! Vsem nevarnostim je slavni vladika srečno ušel. Dné 18. novembra 1849. je bil izvoljen za biskupa bosensko-sremske škofije. Vsa domovina je od radosti zavriskala ob tem imenovanji ter poslala za to imenovanje zahvalno adreso mlademu cesarju. Od tedaj vlada ljubljeni vladika na čast in veselje vseh Slovanov, osobito pa svojff ožje domovine. Dobrote, katere je izkazal svojemu narodu, so neštevilne a najsijajnejši spomenik si je postavil blagi vladika s palačo akademije, galerijo slik in ustanovo Zagrebškega vseučilišča in v zadnjem času celo za bodočo medicinsko fakulteto. ]24 I. N. Potapenko : Pravica do sreče. Ko je 1. 1895. obhajal svojo 80 letnico, se mu je prvega avgusta poklonila slovenska deputacija Slatini na Štajerskem, kjer biva prevzvišeni vladika vsako poletje. V deputaciji sva zastopali slovensko ženstvo Milka Mankoč-eva in jaz. Velikega vladiko je pozdravil sedanji ljubljanski župan Ivan Hribar. Med nagovorom je stal vladika Strossmayer nepremično ter zrl se svojimi še vedno živahnimi, duhovitimi očmi v govornika. Govoril je, ne vem več dobro kaj, toda vem da je govoril presrčno, Ijubeznjivo in domoljubno. Ko;icem govora je povabil vso deputacijo v Djakovo na svojo stoletnico, akO'. mu jo llog da dočakati. Iz srca želimo, da 15og dodeli blagemu vla- diki to. redko srečo, nam pa izredno veselje, da ga najdemo še čilega in, zdravega. Druzega dné so je šetal po drevoredu se svojim kanonikom spremljevalcem in me dve sva mu dvorili od daleč. Ker je pa bil zadnji dan najinega bivanja^v Slatini, sva se ohrabrili ter stopili k ljubljenemu vladiki, da ga še enkrat pozdraviva presrčno in iskreno. Razveselil se. je vidno toliko ljubezni, odgovoril nama prijazno ter blagoslovil naš narod in naju, izročivši nama pozdrave za vse zavedne Slovence, ü»"! .^lü- Pravica do sreče. Povest. Ruski spisal I. N. Potapenko ; poslovenil A. Pahar. IV. (Zvršetek.) Bilo je tri tedne pozneje, kar sta se pripeljala Kurtanov in Darja Pavlovna na istem vlaku v Moskvo. Kurtanov je stopal v tretje nadstropje neke velike hiše v „Mjasnickoj" ulici, ki je bila polna mebliranih sob. Dospevši do tretjega nadstropja, je krenil na levo, prehodil dolg, ozek hodnik in potrkal na duri, na katerih je bila velika številka 4'J. Ni dobil odgovora. Ponovil je trkanje ; odgovora ni bilo. „Üolocila jo uro a ni piišla", — mislil je, a brez vse nevolje, je vprašal mimo idočcga sobarja, ni li ključa. Ker so ga videli dvakrat pri Pozducvki, zaupal se mu je ključ, ^lala soba z dvema okuoma je bila jarko razsvetljena od solčnili žarkov. Pri divanu. je stala okrogla miza, pokrita z belim, čistim namiznim pr- tom, pri steni — druga, pisalna. Postelja je bila zakrita se špansko steno. Na vsem se je poznala gospodinjska natanjčnost. Vse je bilo čudovito snažno. Na pisalni mizi jo ležala masa papirja in korekturnih listov, a vse je bilo v nenavadnem redu. Kurtanov je zadovoljno ogledoval sobo in jo v mishh primeijal svojima dvema, v katerih je bilo vse narobe, I. N. Totapenko ; Pravica do sreče. - 125 knjige pomešane s perilom, črnilnik je služil tudi za pepelnik, tabak se je valjal povsod in kadar je bilo treba v tem kaosu poiskati kake reči, je bilo dela za dve uri. „lled — lepa reč, — je mislil Kurtanov : — a dolgočasno je, vz- državati ga! Vendar kaka kopa rokopisov je tu, koliko dela ima! In tudi korekturni listi se vidijo, tudi to opravlja! To je neumorna ener- gija !" Stopil je k mizi in z očesom poiskal pod kopo rokopisov svojo tolsto disertacijo. Dogovorila sta se, da bode prepis danes gotov, in hotel se je uvcriti o tem. Snel je vrliovne rokopise in jih položil na stran. Potem je vzel svoj zvezek in drugi — popolnoma nov in še debelčji, ter pogledal na zadnjo stran. Da, vse je prepisano in tudi podpisano : „konec". Kakov korenjak je Darja Pavlovna ! Kako utegne vse to ! A čuj, njeni koraki — trdi, umerjeni, kakor hodi redko kakova ženska. Vstopila je. A to ni lepo ! Ne pohvalim Vas ! — jela je, majaje glavo in slačivši svoj navadni temni vaterpruf; — Kdo vam je dovolil napravljati nered ? - Oprostite, Darja Pavlovna ! Hotel sem se uveriti o Vaši zanes- ljivosti in vidim, ta je čudovita ! A kaj ste tu prinesli ? — Delo ! — je odgovorila, položivša zavoj korekturnih listov na mizo in davaje mu roko. — Delo, delo in delo ! Jaz se zaganjam na delo se strastjo in slastjo, kakor gladen vok na svoj plen. V prvo je v meni velika zaloga sile, o, velikanska! Moja delavna sila je vstrajna, ka- kor vino !.. A v drugo — treba je denarja, stroškov je mnogo. Saj ni- sem ničesa imela, a zdaj sem že kupila nekaj perila in čujte, domačo jopico sem si naredila ! Hočete, da vam pokažem V Res ni ljubka ? V njej se da celo koketovati, in davno bi že rada koketovala... Varujte se mojega koketovanja, Andrej Vasiljevič, ker ono je tudi vstrajno, kakor vino ... — S kom boste koketovali V - je vprašal Kurtänov. — O, z vsem svetom, s prvim, ki me sreča... Nu, tudi' z vami na primer... A kaj, vi se imate za kamenitoga V Zaman. Že davno sem vas določila v svojo žrtev ... Ne, res (položila je jopico na divan) . . . Strašno rada bi koketovala. .. Zakaj jope ne hvalite V Vi žalite avtora, a vi veste, kako samoljubivi so avtori... — In vi ste sami naredili jopo V Kedaj ste vendar utegnili V — O, jaz vse utegnem ! Saj vam pravim, da trpim od prevelikih sil in da napadam delo, kakor gladen volk. — Nu, a Grigorija Petroviča niste vzbudili V Njeno lice se je nakrat zresnilo. — To ostane navselej moja bolestna rana, — je dejala. — Ne, njega ni vzbuditi... Poslal mi je potni Ust... Divim se, da je imel za to dosti 126 Kfistraa: V noži. energije : saj je bilo vendar treba vstati z mesta in peljati se v mesto ... In veste, kaj mi je pisal ? Štiri besede : „.Delaj, kar sama hočeš !" Sicer je pristavil : „ako treba, pošljem denarja." No, zahvaHla sem se. Ni treba denarja, m ga treba. Denar je škodljiv. Ako bi on ne imel preveč d«narja, bil bi nemara drag človek ... Ne od denarja, a od truda se mora živeti. Nu, Bog ž njim ! Ob je mrtev. Ali ste zadovoljni s pre- pisom y — Več nego zadovoljen !.. Vi imate možko pisava... — A zato ste zadovoljni V Čudno! Odhajate? l>a V A jaz sem ho- tela z vami govoriti . .. Poslušajte (vidno je zarudela)... Kedaj se ven- dar že zaljubite v mene? — Ka aj ? — Nu, da. . . Saj je to tako naravno !. . PomisKte, kakov položaj ! Vi ste moj spasitelj, rekla bi. . . Vam se imam zahvalite za svoje pre- roj;énje. Jaz moram ljubiti nekoga, zato ker sem — ženska . .. Jaz mo- ram osrečiti mekoga. In gotov* imate vi več pravice do tega, nego kdo drugi ... Ni li tako ? . . . Ha, ha, ha ! No, vi se obotavljate. Moje potrp- lj,enje iiazadnje še neba in tedaj. . .. tedaj bo prepozno. . . Ona se je smejala, a Kurtanov se je priklonil in vzel njeno roka. I- — No, jaz sem skoraj . . . skoraj zaljubljea v vas, Darja Pavlovna ! -TT- dejal je, tudi smeje se, a vidno razburjen. — A — a! Vendar, vendar! To j« ravno! Potrudite se, da se povsem zaljubite ! ... je o