Narodne legende.
fl                 Kako je sv. Peter konja podkoval.     '             '
ristus in sv. Peter sta potovala in prišk mimo neke kovačnice. Prcd kovačnico sta stala dvu konja ; kovač ju je ravno podkaval. ,,Idi in podkuj tudi ti jednega konja!" reče sin božji sv. Petru. Peter sluša, gre in odseka konju najpred nogo,  nese jo na uakovalo,  ter jo tam brez vse težave podkuje.   Na to nese podkovano nogo zopet nazaj,  pri-takne jo na prejšno mesto, in glej čudo! prijela se je zopet konjskega telesa. Tako podkuje Peter tudi drugo. tretjo in četrto nogo. ^ldiva zdaj dalje!" reče Zveličar, ki je na strani stal in gledal Petra pri delu.
93
Kovač sc Petru zahvali, in sv. popotnika odpotujeta dalje. A nista bila še četrt ure daleč, da prisopiha kovač za njima, rekoc: BPopotnika draga, bodita tako dobra in pojdita nekoliko nazaj h kovačnici!"
rKaj je tacega ?" vpraša začudeno Zvelicar.
rVelika nesreča se mi je zgodila, rpripoveduje kovač; Bkmalu potera, ko sta vidva zapustila mojo kovačnieo, pride k meni kmct tcr me prosi, da mu podkujem konja, katcrega je pripeljal s seboj. Jaz bi mu rad pokazal, kako hitro znara konja podkovati, zatorej odsekam konju nogo, kakor sem prej tebe videl," reče obrnivši se k sv. Petru, ^potem nesem nogo na nakovalo, podkujem jo in pritisnem zopet h konjskemu telesu, ali tega se noga ni ho-tela prijeti. Kmetič zdaj pri mojej kovačnici na pomo6 kli6e in vije roki. Prosim vaju, prav lepo prosim, pojditanazaj in spravita nogo h konjskemu telesu!"
Kristus in sv. Peter gresta s kovačem nazaj b. kovačniei in sv. Peter je pritisnil nogo zopet na njeno prejšno mesto. Kovač, še bolj pa kmctifi, ki bi bil skoraj ob konja prišel, nista se mogla dovolj zahvaliti popotnikoma.
Pravijo, da ni kovač pozneje nikoli ve6 poskušal konje tako podkavati, kakor je videl sv. Petra.                                                                 T. Godomerski.