Leto XXXVI Št. 42 Murska Sobota 23. okt. 1986 Cena 120 din
NASLOV
»V duši še redno nosi breme smrtne obsodbe!«
OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA
V okvir soboškega občinskega praznika sodi tudi slovesnost ob odkritju spominske plošče žrtvam fašističnega nasilja v gradu v Murski Soboti. »Bilo je pred 45 leti. To je kruta, krvava resnica, ki kriči z oken in trdih sten soboškega gradu. Kriči tako nemo, kot so nemo kričala mučena telesa Cvetka, Kardoša, Cigiita in drugih. In ta kričeča, mučena resnica je pomenila smrt z obešanjem za Cvetka, Kardoša, tretji na smrt obsojeni pa je nosil in še nosi v duši breme smrtne obsodbe!«
To je odlomek iz recitacije učenk Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota, ki so skupaj z mešanim zborom sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač izvedli zanimiv kulturni program na dvorišču soboškega
Predaja grafične mape, odprtje Pannonie 86
Deset grafik likovnega umetnika Antona Stankovskega, ki jih je Peter Schnell, nadžupan partnerskega mesta Ingolstadt v Zvezni republiki Nemčiji, podaril Murski Soboti, je predsednik njene skupščine Andrej Gerenčer ob občinskem prazniku — 17. oktobru — predal vodji Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec, Francu Obalu, z željo, da bi si stvaritve lahko ogledalo čim več ljubiteljev likovne umetnosti.
Predaja grafične mape je potekala na odprtju mednarodne likovne razstave Pannonia 86, natanko devetnajst let in dan po tistem, kar so na predvečer občinskega praznika soboške občine odprli prvo mednarodno likovno razstavo treh sosednjih, obmejnih dežel — Avstrije, Madžarske in Slovenije. Takrat z naslovom Panonska pokrajina — panonski človek in v težnji predstaviti liko-
Pomurski predlog na 4. seji CK ZKS
Na dnevni red skladnejši regionalni razvoj
Med razpravljalni na petkovi 4. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani je bila tudi članica iz Pomurja, Anica Karba. Njena razprava je bila deljena na dva dela: prvi, obsežnejši, zadeva programske usmeritve najvišjega organa slovenskih komunistov in metode njegovega delovanja, ki so oprte na štiri vsebinske celote. Najprej na materialni razvoj in zagotavljanje višje življenjske kakovosti, na razvijanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in utrjevanje vloge te-
Srečanje s prof. Ludvikom Olasom
Starejši razumnik slovenske narodnosti mu je v Porabju na Gornjem Seniku poočitat: »Vaš radio in časopisi eno govorijo in pišejo, razmere v Porabju pa so drugačne.« Profesor geografije z mariborske pedagoške fakultete Ludvik Olas, rojak iz Sebeborec, v Srečanju dodaja: »Če je tako, je to naša napaka. Madžarom pri tem nimamom kaj očitati.« Sicer pa se dokaj bogokletno, vendar z argumenti in dokumenti, opredeljuje do migracijskih gibanj in zlasti narodnostnih vprašanj v prostoru, ki ga informacijsko-komunikacijsko najintenzivneje skuša obvladovati naš tednik. Naslov Srečanju smo dali: Asimilacije se ne M ustaviti, kvečjemu jo upočasniti? Objavljamo ga na 6. strani.
XI. SREČANJE NARODNOSTI SOSEDNJIH DEŽEL V OBERWARTU
Številčno nazadovanje — usoda z alternativami
Po Sekirnu v septembru 1976, nato Lendavi, Trstu, Kopru, Železni Kapli, Kbszegu, Cindrovu, Moravcih, Rovinju in lani spet v Trstu, je bilo letošnje prizorišče XI. srečanja narodnosti sosednjih dežel v Obenvar-tu (Felsbbr/Borta) na avstrijskem Gradiščanskem. Tu se je zbralo kakih 90 predstavnikov 17 različnih narodnostih skupin iz petih držav: Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Švice ter zastopniki različnih znanstvenih manjšinskih inštitutov in desetnija novinarjev. Nosilna tema tridnevnega srečanja, od 17. do 19. oktobra, je bila: pojavi številčnega nazadovanja narodnostih skupin in razlogi, ki vplivajo na ta zaskbljujoč razvoj, in so ga v nedeljo zaokrožili s končnim sporočilom. Gostitelj srečanja je bilo tamkajšnje gradiščansko madžarsko kulturno društvo.
Prvi dan je minil v znamenju referata dr. Imreta Gyengeja, razprav, ki so sledile, in večernega sprejema, ki ga je udeležencem priredil gradiščanski deželni glavar Theodor Kery. Drugi dan je bil uvodničar univ, doc. dr. Horst Haselsteiner o temi Asimilacija kot splošen fenomen, kot usoda brez alternative. Sledila so mu odmevna odzivanja in nato poročila predstavnikov posameznih narodnostnih skupnosti.
gradu, kjer so se zbrali najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Posebej presunljiva pa je bila izpoved Kolomana Cigiita, enega od redkih preživelih na smrt obsojenih talcev: Obeše-nja ga je rešilo naključje — njegova žena je bila namreč noseča. Zato so ga obsodili »le« na dosmrtno ječo. To se je zgodilo v ok-toberskih dneh leta 1941.
V spomin na čas od 28. do 30. oktobra 1941, ko je okupator v soboškem gradu izvedel prvi množični sodni proces proti sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju je bila O K SZDL Murska 'Sobota v sodelovanju z borčevsko organizacijo pobudnica za odkritje spominske plošče žrtvam fašističnega nasilja. Odkril jo je Koloman Cigiit. , Milan Jerše
in uspel koncert
vno ustvarjalnost sodobnikov, ki z barvo in čopičem izpovedujejo značilnost pokrajine in njenih ljudi. Prireditev je bila bienalna in je čez dve leti dobila naziv, ki
meljnih nosilcev odločanja v družbi, na oblikovanje ZK v sodobno politično organizacijo, ki bo sposobna uresničevati interese delavskega razreda in opraviti vodilno družbeno vlogo, ter na metode delovanja kot pogoj uspešnosti ZK.
Iz bistvenih ugotovitev o dejavnosti pomurskih komunistov po tretji seji CK ZKS, ki jih je na petkovi seji tega najvišjega slovenskega partijskega organa podala Anica Karba, bi izluščili le nekaj misli. Dejala je, da »v Pomurju najbolj čutimo stagnacijo
Z ODKRITJA SPOMINSKE PLOŠČE ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V SOBOŠKEM GRADU — Govoril je eden od redkih preživelih talcev Koloman Cigiit.
FOTO: M. Jerše
ga ima še dandanes: MEDNARODNA LIKOVNA RAZSTAVA PANNONIA. S prehodom v tretje desetletje pa je postala trie-nalna likovna prireditev in si, kot
in zaostajanje v gospodarskem razvoju, saj nimamo na voljo kadrovskih razvojnih skupin ne ustreznih ustanov, da bi pridobili ali snovali smelejše programe gospodarsko obetavnih dejavnosti. Pomanjkanje strokovnih kadrov je eden ključnih problemov razvoja v številnih organizacijah združenega dela. Mladi, ki uspešno končujejo izobraževanje na visokih šolah, najpogosteje ostajajo v večjih industrijskih središčih zaradi veliko ugodnejših kulturno-socialnih razmer življenja in višjih osebnih dohodkov. Brezposelnost je prav tako značilen, velik problem Pomurja, saj dosega že 6,5 odstotka vsega aktivnega prebivalstva, ali v absolutnem številu 2300, kar je največ v Sloveniji, za katero pa sicer ta problem ne obstaja ali je bistveno ne zaskrbljuje. Zveza komunistov si je skupaj z drugimi subjektivnimi silami na našem območju zastavila kot osnovni cilj spodbuditi vse mogoče zmo
je dejal na odprtju predsednik mednarodnega organizacijskega komiteja Pannonie, Jože Vild, utrdila svoje poslanstvo pri gradnji kulturnih mostov na odprtih mejah.
Več o njegovem govoru na strani 5, (v Kulturnih obzorjih) na naslovnici pa pripišimo še, da je zbir kulturnih prireditev v počastitev praznika soboške občine dopolnil tudi koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga je v Mursko Soboto povabila občinska Zveza kulturnih organizacij. Vrhunski zbor mladih pevcev je navdušil tako z umetnimi pesmimi kot priredbami ljudskih in drugih, za kar je bil poplačan z aplavzem ljubiteljev zborovske pesmi v dvorani kina Park, pa tudi s pokroviteljstvom Mure ob njegovi 40-letnici delovanja.
Brigita Bavčar , Foto: Albert Abraham
gljivosti pri izkoriščanju naravnih danosti, razpoložljivih kadrov in njihovega znanja za hitrejši premik in razvoj gospodarskega in družbenega razvoja regije,« je razmišljala Karbova.
V drugem delu svoje razprave je predlagala, naj bi se CK ZKS lotil še — kljub kakim 30 različnim temam, ki si jih je kot programske naloge zastavil za to in prihodnje leto — obravnave uresničevanja politike skladnejšega gospodarskega in družbenega razvoja v naši republiki leta 1987, saj je posredi problematika, ki živo zadeva manj razvita in obmejna območja v Pomurju. »Ocenjujemo, da Zveza komunistov že dalj časa ni posvetila temeljitejše pozornosti idejnopolitičnim vprašanjem izvajanja-skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji, zato predlagamo, da to tematiko oziroma vprašanja razvoja manj razvitih in obmejnih območij uvrsti v nrogram že za leto 1987.« B. Žunec
VPLIVI RAZVITOSTI OBMOČJA IN DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA
V imenu pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti v Prekmurju se je oglasil Ernest Edry in skušal najprej gibanje števila Madžarov v naši republiki prikazati z nekaterimi statističnimi podatki iz popisov prebivalstva leta 1971 in 1981. »V Sloveniji jih je bilo leta 1971 9785, desetletja kasneje pa 9496 ali za približno 3 odstotke manj. Primerjava števila v obeh narodnostno mešanih občinah pokaže, da' se je v Murski Soboti število pripadnikov madžarske narodnosti-od 1940 leta 1971 zmanjšalo na. 1548 leta 1981 ali za okrog 11 odstotkov, v Lendavi pa od 7342 na 7069 ali za okrog 3,5 odstotka. Že teh nekaj podatkov dokazuje, da je osnovni razlog za zmanjševanje pripadnikov narodnosti gospodarska razvitost območja, na katerem živijo. To drži za vse Prekmurje in predvsem Goričko, ki je še bolj izpostavljeno tem procesom, ker tudi urbanizacija vpliva na odseljevanje pripadnikov narodnosti, saj v tej občini osrednji kraj Murska Sobota ni
Zastoja stikov ni bilo
Ob občinskem prazniku je soboško občino konec minulega tedna obiskala tudi 4-član-ska delegacija prijateljskega mesta Kbrmend v Ljudski republiki Madžarski. Goste je sprejel predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer in v pogovoru posebej poudaril pomen narodnosti na obeh straneh meje — madžarske pri nas in slovenske v Porabju — ki naj predstavljata most povezovanja. Uspešnim stikom na kulturnem in športnem področju ter med predstavniki družbenopolitičnih organizacij pa mora slediti tudi gospodarsko sodelovanje. Vendar se ne bi smela ponoviti usoda kooperacije med tozdom Obrtništvo iz Murske Sobote in mizarsko zadrugo iz Kormenda — ta kooperacija, ki smo jo še nedolgo postavljali za zgled, je zdaj skoraj zamrla. Zelo koristno pa je, da so se začeli razvijati stiki med kmetijci na obeh straneh meje.
Tudi vodja kbrmendske delegacije — prvi sekretar Madžarske delavske partije mestnega sveta Kbrmend Jozsef Ori — je dejal, da je še veliko rezerv za gospodarsko sodelovanje. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ker pa reorganizaciji državne uprave na Madžarskem — tako Monošter in Porabje od januarja 1984 nista več upravno povezana s Kbrmen-dom — ni bilo zastoja stikov, ampak se še naprej uspešno razvijajo, in tako naj bi bilo tudi v prihodnje.
Po razgovoru so madžarski gostje obiskali bolnišnico v Rakičanu in se v petek zvečer udeležili odprtja razstave Pa-nonnia ter koncerta pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane; v soboto pa so se udeležili slavnostne seje zborov občinske skupščine in odkritja spominske plošče žrtvam fašističnega nasilja na soboškem gradu.
J. G.
narodnostno mešano območje. Njegov gospodarski položaj vpliva na odseljevanje prebivalstva, na praznjenje vasi, ne glede na narodnostno pripadnost prebivalstva. Statistični podatki kažejo, da se v nekaterih obmejnih, samo s Slovenci poseljenih goričkih vaseh, število prebivalstva še bolj zmanjšuje kot v narodnostno mešanih. Po podatkih popisa ugotavljamo, da se je za madžarski materin jezik izreklo večje število občanov kot za pripadnost madžarske narodnosti. Iz tega bi se dalo sklepati, da metodologija popisa v celoti ni ustrezna,« je menil Ebry, in se nato omejil na dvojezično šolstvo. »Več kot 25-letne izkušnje kažejo, da je primemo izveden sistem dvojezične vzgoje in izobraževanja alternativa, la lahko bistveno prispeva k ohranitvi narodnosti. Prepričani smo, da so osnovni cilji dobro zastavljeni in da vzgoja v duhu dosledne enakopravnosti jezika večine in majšine more veliko prispevati k ohranitvi in razvoju narodnsoti. Zagotovitev občutka dejanske gospodarske in jezikovne enakopravnosti bo lahko zmanjšala, če že ne zaustavila asimilacijske procese.«
IZSELJEVANJE IN NIZEK NARAVNI PRIRASTEK
Višja referentka za slovenska vprašanja pri Zvezi južnih Slovanov na Madžarskem, Irena Pavlič, pa je v svojem poročilu o vlogi in položaju Slovencev v Porabju med drugim spomnila: »Na tem malem območju, ki obsega vsega 94 kvadratnih kilome-tov, je na začetku stoletja živelo največ ljudi: 5300. Takrat so bile še velike družine in ni bilo redko, da je bilo v eni družini 8, 10 ali več otrok. Število prebivalstva je upadlo okrog 20-ega leta, v 30-ih letih, med drugo svetovno vojno, v 50-ih letih, in to se je nadaljevalo v začetku 60-ih let. Največji upad števila prebivalcev je bil v Androvcih, na Verici, v Ritkarovcih, na Doljnjem in Gornjem Seniku. Za to je več vzrokov. Leta 1920 in 1930 so se ljudje izseljevali v Ameriko, bili pa so tudi taki, ki so odšli delat v notranjost države, v tovarne, na posestva, v Budimpešto. Bistvena vzroka sta torej izseljevanje in nizek naravni prirastek. V Monoštru se je drugi svetovni vojni počasi razvila industrija, zato so mladi odhajali v industrijsko razvitejše kraje na Madžarskem. V Porabju je slaba zemlja, gričevnat svet, bile so slabe ceste, prometne zveze, kar je vse zniževalo število prebivalstva. Po drugi svetovni vojni je upadlo število prebivalstva zaradi političnih vzrokov. Iz Doljnjega Senika so preselili prebivalstvo nemške narodnosti v Zahodno Nemčijo, značilno za vso deželo pa je bilo, da so v 58-ih letih preseljevali ljudi v druge kraje, na žalost tudi veliko porabskih družin. Nekaj teh preseljenih družin se je vrnilo v Porabje po letu 1956, bile so pa tudi take, ki se niso upale vrniti, ampak so se naselile v središče županije in drugih večjih mestih.«
V nadaljevanju se je Pavličeva zadržala pri nekaterih dosežkih v porabskih vaseh in Monoštru (izboljšana infrastruktura in podobno), čeprav je upadanje prebivalstva še navzoče, saj »so ljudje bolj zahtevni«. Posebej je opozorila na začetke dvojezičnega šolstva, narodnostno mešane otroške vrtce, kulturno življenje in podobno, tudi na pomen ustanovitve slovenske katedre na visoki šoli v Szombathelyu leta 1980. Dodala je še prizadevanja Zveze južnih Slovanov na Madžarskem, ki se bori proti naravni asimilaciji.
Branko Žunec
aktualno doma in po svetu
Pri tankih je redno najbolj pomembno vprašanje, kam so obrnjeni. Ti. na posnetku, »gredo domov« m spadajo k oborožitvi tistih šestih polkov Rdeče armade, ki zapuščajo Afganistan. Dogodek je zabeležilo prek 140 reporterjev z vsega sveta, ki so pred dnevi prispeli v Kabul, glavno mesto Afganistana.
30 LET PO BUDIMPEŠTI
Razpravo o dramatičnih dogodkih leta 1956 na Madžarskem so načeli najprej za mednarodno okroglo mizo v Florenci, nato pa jo spodbudili z vrsto člankov v časnikih, knjigah, ki obravnavajo to zgodovinsko obdobje in posebno z javnimi izjavami dveh najuglednejših prvakov italijanske levice, Bettina Craxija in sedaj Alessandra Natta.
V tem velikem preučevanju stališč in ocen zgodovinskih dogodkov pred tremi desetletji, za katerimi so za mnoge ostale nezaceljene rane, je prvi »poklical« KP Italijo namestnik generalnega sekretarja socialistične stranke Claudio Martelli. Ko je govoril na simpoziju o Ugu la Malfi in Pietru Nenniju v zvezi z vse pogostejšim omenjanjem alternative na levici, je dejal, da si »take alternative ni mogoče zamisliti vse dotlej, dokler KPI ne bo imela dovolj moči zavzeti jasno in čisto stališče do invazije tujih čet na Madžarsko«.
Samo tri dni po tej ostri ugotovitvi se je oglasil tudi prvi mož socialistične stranke premier Craxi z uvodnikom v Avantiju, v katerem se odkrito zavzema za
120 milijard škode
Živimo na območju, kjer so elementarne in druge nesreče pogoste. Zato se moramo navaditi, da bomo z njimi živeli organizirano, to je ob najmanjših možnih žrtvah in materialni škodi, je dejal predsednik sveta za civilno zaščito Jugoslavije generalpolkovnik Ivan Miškovič. Tiskovno konferenco so sklicali ob prvem jugoslovanskem posvetovanju Elementarne nesreče in katastrofe. Posvetovanje bo od 23. do 25. oktobra v Budvi. V lanskem letu je samo evidentirana škoda zaradi elementarnih nesreč v Jugoslaviji dosegla 120 milijard dinarjev. Podatek govori o pomenu problema in o nujnosti njegove najširše obravnave na našem območju, pa tudi o potrebi po znanstvenih mnenjih. Ko je dr. Boris Sikošek govoril o potresih, s katerimi se bo ukvarjala samo ena od petih sekcij, je poudaril, da so jugoslovanski tehnični predpisi sicer na svetovni ravni, da pa je problem njihovo uresničevanje. Če bi predpise spoštovali, se v zadnjih dvajsetih letih zaradi potresov ne bi podrla niti ena hiša v Jugoslaviji. Podatki poleg tega kažejo, da je od 85 do 90 odstotkov mrtvih zaradi panike, kar pomeni, da je nujno treba prebivalstvo na take dogodke bolje pripraviti.
Napad z raketami
Na poslopja ustanov japonske vlade v osrednji tokijski četrti Kasunigaseki so izstrelili šest ročno izdelanih raket. Kot je sporočila policija, ni bil nihče ranjen. To je bil že tretji napad v tem letu. Rakate so izstrelili iz prtljažnikov dveh ukradenih avtomobilov, ki sta zgorela v požaru po izstrelitvi.
Policija je sporočila, da je napad morebiti delo pripadnikov radikalnih skupin, ki so prevzele odgovornost že za napad na cesarsko palačo v začetku leta. To je bil njihov protest proti razkošni proslavi 60-letnice vladavine cesarja Hirohita. Drugi napad, prav tako brez žrtev, pa so izvedli pred majskim sestankom voditeljev sedmih najrazvitejših zahodnih držav v Tokiu.
rehabilitacijo nekdanjega predsednika madžarske vlade Imra Nagyja, ki so ga po »razpletu« madžarskih dogodkov obsodili in usmrtili.
Članek je povzročil velik odmev. Craxi se je posebej obrnil na italijanske komuniste, v pričakovanju, kot je napisal, da bodo »že zaradi svoje preteklosti in lastne odgovornosti v nekem obo-dobju« pogledali »hrabro resnici v oči«. Le tako bi bilo »pravici zadoščeno, osebnost Imra Nagyja pa bi zavzela mesto, ki ji pripada v zgodovini njegove države in mednarodnega komunističnega gibanja«.
Craxi je posebej opozoril na Nagyjeva načela o različnih poteh v socializem in na možnosti.
Najvecja tovarna hrane
V Somboru so dogradili Panonko, eno največjih in najsodobnejših tovarn živilske industrije v Jugoslaviji. Na domači in zunanji trg bo pošiljala okrog 150.000 ton različnih izdelkov na leto. V to tovarno kmetijsko-industrijskega kombinata Sombor, ki so jo gradili 6 let, so vložili 7 milijard dinarjev. Najsodobnejšo opremo so izdelali v zagrebški tovarni Rade Končar in nekem nizozemskem podjetju. Surovine za predelavo bodo zagotavljali v severni Bački, kjer je kombinat razvil uspešno sodelovanje s kmetovalci in živinorejci. V Somboru so tako združili kmetijstvo in živilsko industrijo tega kraja. Nekatere mesne izdelke oziroma pripravljene in polpripravljene jedi pa bodo izvažali tudi v ZDA. Sovjetsko Zvezo in na Nizozemsko.
Prisilen odvzem
Po nalogu brazilskega predsednika Joseja Sarneya se je v štirih največjih brazilskih živinorejskih območjih začela zaplemba živine. S tem naj bi odpravili štirimesečno pomanjkanje mesa na trgu.
Sklep o odvzemu kakih 2.000 glav živine dnevno so sprejeli potem, ko je živinorejci niso hoteli prodati po cenah, ki so že od februarja zamrznjene.
V enomesečni akciji odvzemanja živine sodelujejo pripadniki
Odmevi na Reykjavik
Več kot štirideset let je moč ZDA ohranila svobodo Zahoda. Kdor to zanika, je slep. Toda zgodovine ne moremo zamrzniti. Nekoč bo nekdo nekje moral napraviti nekaj proti jedrski oborožitvi. Če je to Gorbačov, kateremu se upira trmoglavi in starajoči se predsednik, bo to Zahodu prineslo nepopravljivo škodo.
(The Daily Mirror, London)
Kako prepričati Sovjete, da ne bodo uporabili svoje velikanske prednosti v konvencionalni oborožitvi, če je res, da samo grožnja z jedrskim odgovorom zadržuje plaz? Kako prepričati Evropejce, da se bodo Američani v primeru hipotetične ruske invazije še enkrat žrtvovali za svoje zaveznike! »Vojna zvezd« odgovarja na to vprašanje: agresijo bo mogoče kaznovati, ne da bi povzročili katastrofo.
(Le Figaro, Pariz)
Jedrska ledena doba se nadaljuje. Nevarno bi bilo, ko bi zdaj konservativni krogi v Kremlju blokirali Gorbačova, ki si je zelo prizadeval za ta sestanek. Tudi Reagan se ne more odtrgati od jastrebov. Za Evropo je vse to tragično.
(Der Morgen, Gent)
Resnica je tudi, da so bile evropske članice NATO tiste, ki so vztrajale, da Reagan sprejme pobudo Gorbačova.
(Atlantic News, Bruselj)
Čisto prav se zgodi ZDA, če bodo zdaj Sovjeti svojo pripravljenost na odstopanje z uspehom politično prodali.
(Neue AZ, Dunaj)
da razvija socializem tako, da se pri tem ne odrekajo nacionalne demokracije.
V partijskem glasilu Unita Alessandro Natta odgovarja na vsa vprašanja, ki jih je bilo zadnje čase slišati v zvezi z Madžarsko leta 1956, o nekdanjih in sedanjih stališčih KPI o teh dogodkih, kot tudi o levici. V intervjuju Natta odgovarja tudi Craxiju s pripombo, da mu je razumljivo, zakaj Craxi zahteva rehabilitacijo Nagyja od KPI, ne pa od Madžarov, Pravi:
»Od nas je mogoče zahtevati samo eno oceno. Ta naša ocena pa je čista: Nagy je vsekakor bil komunist. Njegova usmrtitev je bila za nas strahotno in zelo mučno dejanje. Četudi je bilo za italijanske komuniste v tem trenutku potrebno držati se trdno bojne linije, pa vseeno sodim, da je šlo za krivično in nečloveško dejanje.«
oboroženih sil in policije, načrt za zaplembe pa so pripravili na podlagi podatkov, zbranih ob pomoči satelitskih največjih živinorejskih območij.
Živinorejci v državah Sao Paulo, Minas Gerais, Goias in Mato Grosso so pred tem obvestili, da lahko živino prodajo po ceni 18,7 kruzeira za kilogram ali pa jim bodo živino odvzeli, pri čemer pa bodo lahko dobili samo 14,3 kruzeira za kilogram.
Kdo koga ščiti?
V časih inflacije je vselej na dnevnem redu — zaščita življenjske ravni družin z nizkimi prejemki. Med takšnimi zaščitnimi ukrepi je tudi subvencioniranje stanarin, varstva, ki ga je deležno v Beogradu čez 12.000 družin. Ker pa se siromašenje družin stopnjuje z nedoha-janjem osebnih dohodkov nenehne rasti vseh cen, se ta zaščita kar naprej vrača kot bumerang, ko ne zadene cilja. In potem sledijo podobni zaščitni ukrepi mimo stvarnih interesov delovnih ljudi in delovnih organizacij.
Okrog 200.000 stanovanj družbene lastnine v Beogradu ne more izginiti, zato pa počasi in zanesljivo propada, piše na to temo Politika ekspres, list velike naklade s prek 300.000 izvodi dnevno. V dolgoročnem programu stabilizacije piše, da se morajo nesmiselno nizke stanarine povečati. Najprej tako, da zagotovijo dovolj denarja za vzdrževanje stanovanjskih poslopij, potem pa tako, da zagotovijo tudi denar za gradnjo novih stanovanj — za tako imenovano razširjeno reprodukcijo tega družbenega bogastva. Skladi skupneporabe delovnih organizacij so vse bolj tanki, a stanarine kot kaze, še dolgo ne bodo vir sredstev za gradnjo stanovanj občanov, ki so še brez njih.
Ko je govor o dolgoročnem programu stabilizacije, ugotavlja ta beograjski večernik, ki ima tudi jutranjo izdajo, se je zopet potrdilo znano dejstvo, da si tisti, ki spremembe hočejo, le-ten ne morejo izboriti, ker tisti, ki sprememb nočejo, z močjo svojega pooblaščenega statusa tega ne dovolijo. Namera iz dolgoročnega programa stabilizacije, naj se gradnja stanovanj omogoči iz stanarin, se ni zaživela, zato pa je že izvršni svet skupščine glavnega mesta zahteval od izvršnega sveta skupščine Srbije, naj se beograjske stanarine izvzamejo iz tega načela. Namesto da bi se odstotek za amortizacijo iz stanarin vračal delovnim organizacijam, ki bi ga lahko uporabljale samo za novo stanovanjsko gradnjo in kreditiranje delavcev, ki gradijo stanovanja, zahteva izvršni svet beograjske skupščine dopolnitev zakona, s katero spremeni uporabo amortizacije za velika popravila stanovanjskih hiš brez soglasja delovnih organizacij, ki so lastniki teh stanovanj.
PISMO IZ BEOGRADA
Neupoštevanje delovnih ljudi pri upravljanju s stanovanji se torej stopnjuje na neupoštevanje delovnih organizacij pri uporabljanju sredstev za gradnjo novih stanovanj, zakonodaja pa se s tem vrača v stare administrativne vode: stanovalcem je prepuščeno, da sami skrbijo za majhna popravila pri vzdrževanju niš, delovnim organizacijam pa, da s svojim denarjem rešujejo probleme gradnje manjkajočih stanovanj, ker mestna organizacija upravljanja z družbenimi stanovanji snede ves denar samo za velika popravila stanovanjskih poslopij-
Gospodarjenje od danes na jutri se torej nadaljuje, čeprav dolgo ročni program stabilizacije že imamo in bi se že tanko spopadali z nastalimi težavami dolgoročno, pa ne na račun delovnih ljudi in z ohranjanjem starega načina gospodarjenja, temveč z zboljšanjem organizacije, ki bi mobilizirala ljudi k boljšemu delovanju.
Ob takšnem ravnanju, ki se naslanja na izključevanje stanovalcev in delovnih ljudi iz odločanja o uporabi namenskih sredstev, je naravno, da se med prebivalstvom ustvarja pasivnost s psihologijo posmehovanja forumskim vizijam razvoja glavnega mesta. Na ta način je nastala tudi šaljiva razglednica, ki jo je založil neki zasebni knjigarnar in razstavilv izložbi svoje knjigarne: slika vrbe izpod peresa nekega povprečnega risarja in grozd na veji vrbe z znakom olim-piade v grozdu in skopim podpisom — Beograd 92.
Kljub vsemu pompu o velikanskih pridobitvah Beograda z olim-piado 1992. leta, ali kadarkoli že, je nastal refren: ko bo na vrbi raslo grozdje...
Časi, ko se je Beograd gradil s pomočjo republike in federacije so sicer za nami, toda pred nami je možnost, da bi zaradi olimpiaae kaj takega obnovili na ta svojevrsten način.
Načelo, da mora- vsak sam ustvarjati na svojemjpodročju tako sposobno, da se drugim splača sodelovati pri tem, je očitno v tem stanovanjskem primeru splavalo po vodi. Stare navade so premočne za spreminjanje tokov, ki so že napravili globoke struge, pregloboke, da bi jih lahko preusmerili v druga korita. Povrhu pa je Beograd velika moč ne samo v Srbiji, temveč tudi v Jugoslaviji; še iz starih časov organiziranja dežele.
Viktor Sirec
— v žarišču dogodkov
vprašanje je bilo na zadnji seji CK ZKJ očitno postavljeno samo z namenom opozoriti, da ne bodimo sektaši, da se ne delajmo slepe, kajti v Jugoslaviji ne ustvarjajo socializma samo člani ZK. Ko bi bilo tako, bi ta proces že zdavnaj propadel.
Hkrati so na seji razločneje in bolj odkrito kot kdaj prej kritizirali težnjo po pretirani množičnosti zVeze Komunistov. (Zdaj je v partiji skoraj 10 odstotkov prebivalstva ali malodane tretjina zaposlenih.) Tudi to temo je »sklenila« ravno toliko šokantna kakor resnična trditev — če bi vstopila v ZK večina delavskega razreda, potem partija ne bi bila avantgarda, takšne organizacije ne bi nihče niti potreboval. Se slabše bi bilo seveda, če bi bilo v partiji več uradnikov kot delavcev, čeprav je takšna težnja že dol
Obnova ali potop
rali samo zamisliti.
Na tej seji CK ZKJ so pravzaprav vzdignili meglo z rdečih signalov, ki so že dolgo prižgani, in s pravim revolucionarnim besednjakom opozorili na nekaj najbolj bolečnih točk zveze komunistov in jugoslovanske družbe.
S tem ko je zveza komunistov pomešala na eni strani opredeljenosti za socializem^ enakopravnost narodov in narodnosti, družbeno pravičnost in druge lastnosti družbe, v kateri živimo, ter pripravljenost živeti v takšnem sistemu in zanj tudi kaj žrtvovati, na drugi strani pa zmožnost biti avantgarda, prednjačiti povsod in v vsakem pogledu, si je naprtila na hrbet velike težave. Organizacija ZK je prišla do stopnje, ko jo že odkrito razkrajajo plu-rahzrni različnih interesov, hkrati pa je, ker se je začela opirati na lastno množico, zapostavila in oslabila zveze z najširšimi plastmi, s tistimi 19 milijoni Jugoslovanov.
Zavedanje, da pelje ta pot v potop, je bilo povod, da je CK ZKJ na svoji tretji, v bistvu pa prvi delovno tematski seji razpravljal o delovanju komunistov v socialistični zvezi. Pred-sedstvo je predlagalo, člani CK pa sprejeli, da naj bo to vendarle predvsem razprava o zvezi komunistov, saj so očitno ravno tukaj glavni vzroki za vsak uspeh in neuspeh v družbi.
S te seje so poslali v javno razpravo Teze za partijsko raz-prayo o delovanju članov in organizacij zveze komunistov v SZDL. S tem ko centralni komite zahteva javno razpravo,
globus
WASHINGTON - Kmetijski strokovnjaki v ZDA menijo, da bodo prihodnje leto morali vsaj od 15 do 20 odstotkov zmanjšati površine, zasejane s koruzo, saj so imeli v skladiščih tik pred letošnjim pospravilom še 80 odstotkov koruze, potrebne do prihodnje jeseni.
MOSKVA — Do konca oktobra bo SZ iz Afganistana umaknila okrog 7 tisoč vojakov. To bo prvi umik sovjetske vojske po letu 1979.
NAIROBI — Kot ugotavljajo pri OZN, s poseki uničijo v Afriki vsako leto 4 milijone hektarov gozdov.
BONN — Proračunska inšpekcija ZR Nemčije je sporočila, da bi lahko leta 1984 ministrstva in drugi državni organi prihranili blizu milijardo mark, če ne bi bili tako zapravljivi.
STOCKHOLM - Neki poslanec v švedskem parlamentu trdi, da je v umor premiera Olofa Palmeja vpletena neka ameriška služba. Palmejeva prizadevanja za popuščanje napetosti bi prizadela ameriško vojno industrijo, trdi poslanec,
ŽENEVA — Komisariat Združenih narodov za begunce je sporočil, da bo prihodnje leto potreboval 399 milijonov dolarjev, od tega največ za Pakistan, ki mu bo za tri milijone afganistanskih beguncev odobril 52 milijonov dolarjev.
JOHANNESBURG - Iz južnoafriškega rudnika zlata Kinros, kjer je pred enim mesecem zgubilo življenje 177 rudarjev, so morali evakuirati 2000 delavcev, ker je izbruhnil požar.
DODOMA — Tanzanijski parlament je že leta 1970 sklenil, da bo vse vladne ustanove in parlament preselil iz Dares Sa-alama v Dodomo.
BRUSELJ — Na predlog za-hodnonemškega zunanjega ministra Genscherja je ministrski svet Nata predlagal ZDA, naj nada-, ljujejo pogajanja s Sovjetsko zvezo in naj si prizadevajo za ponovno srečanje na vrhu.
PANAMA — Zaradi močnega deževja so morali močno omejiti plovbo po Panamskem prekopu. Podobne težave s plovbo po prekopu so imeli tudi leta 1922, ko so prekop zaradi zemeljskih plazov za dva dni zaprli.
išče možnosti za zboljšanje delovanja ZK v fronti in krepitev povezav avantgarde z ljudstvom, zahteva »revolucionarni pritisk« iz družbene baze, delavskega razreda, znanstvenih krogov ... išče odgovore na številna izzivalna vprašanja, ki jih je zastavil v tezah. Zahteva se veliko več kot to, namreč da komunisti, kot je zapisano v sklepu seje, »preverijo svojo prakso in začno konkretne družbenopolitične akcije za spremembo stanja in odnosov v lastnem okolju, za to da bodo uspešneje delali v SZDL, ne da bi čakali na dokončna stališča CK ZKJ«.
Iščemo torej zgodovinski odgovor: ali bo zveza komunistov zavestno pristala na pot v propad, kajti sektaštvo, birokratizem, neaktivnost, oportunizem in druge bolezni, s katerimi se zdaj spoprijema, peljejo edinole tia, ah pa bo iskala izhod v kadrovski, idejni in moralni obnovi. 13. kongres ZKJ in drugi kongresi in konference so se seveda izrekli za edino sprejemljivo drugo pot. Tudi centralni komite poskuša zdaj, s tem ko odpira javno razpravo o delovanju zveze komunistov v fronti, začeti to obnovo, delujoč hkrati na dveh frontah: za krepitev avantgarde, idejne voditeljske revolucionarne vloge zveze komunistov in za odpiranje vseh kanalov za večji vpliv in angažiranje vseh socialistično usmerjenih ljudi pri vseh javnih zadevah in funkcijah v družbi.
Ne postavlja se torej vprašanje potopa ali obnove, temveč išče najboljša pot in pomoč vseh naprednih sil, zato da se bo ta obnova vsaj začela. Dotlej pa je naloga komunistov, kot je bilo rečeno tudi na seji, da so »najbolj ozaveščena in bojevita prva straža« delavske-garazreda.
Temu namenu naj bi služila tudi prihodnja dvomesečna javna razprava.
(po KOMUNISTU) ‘
STRAN 2
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1886
—LJUTOMER-------------------
Težave s premogom Delovna organizacija Vesna je v občini Ljutomer odgovorna za preskrbo občanov, tudi s trdimi gorivi. Že več let zapored se pri tej oskrbi pojavljajo težave in problemi, na katere pa pri Vesni ne morejo dosti vplivati. Z drvmi doslej ni bilo večjih težav, saj se občani oskrbujejo predvsem sami, nekaj več težav je s plinom, še posebej jeseni in pozimi, največ pa je problemov pri oskrbi s premogom.
V letu 1985 so v občini Ljutomer potrebovali 12.500 ton najrazličnejših vrst premoga, pri dobaviteljih pa sojih uspeli dobiti le 8.605 ton, v letošnjem letu pa je dobava še težja. Po zbranih podatkih bi potrebovali okoli 15.000 ton, do avgusta pa so pri Vesni uspeli dobiti 5.510 fon lignita, 445 ton visokokalori-čnega premoga, 100 ton iz uvoza (Afrika), in 755 ton briketov, tudi uvoženih, to je skupaj 6,810 ton.
DO Vesna je v preteklosti sovlagala v razvoj premogovništva in sicer pri Domu Smreka za 3.800 ton v letih 1982—1992 in pri Eri za 3000 ton v letih 1983-1992. Vse druge količine, ki presegajo 6.800 ton, pa poskušajo dobiti mimo navedenega dobavnega razmerja, ta nabava pa je odvisna od količin, s katerimi dobavitelj lahko prosto razpolaga. Vsako naročeno količino morajo pri DO Vesna do 5. v mesecu brezobrestno vnaprej plačati, premog pa v glavnem dobijo proti koncu meseca.
Ker je oskrba neredna, se pojavljajo še dodatni problemi, saj nekateri kupci prihajajo z najrazličnejšimi potrdili o upravičenosti pri nakupu premoga. Načeloma naj bi bil prednostni vrstni red naslednji: premog dobijo najprej borci NOV, invalidi, paraplegiki, drugi invalidi, upokojenci in starejši občani. Nato so na vrsti vrtci, šole, Dom Lukavci, Intes, zdravstveni domovi, farma bekonov Simentalka in hišni sveti, v tretji skupini po vrstnem redu pa so preostala gospodinjstva in porabniki povrstnem redu vpisa v knjigo naročil.
Tudi tega ali podobnega vrstnega napisanega ali nenapisanega reda pri dobavi ni možno vedno v celoti upoštevati, saj je premoga premalo. Pri Vesni menijo, da bo oskrba boljša takrat, ko bodo odprli rudnik v Lendavi, saj so se trgovci v Pomurju dogovorili o skupnih dodatnih količinah, ki bi jih potrebovali.
Dušan Loparnik
Kakšno je prekmursko podzemlje?
Na osnovi geofizikalnih merjenj Pri nas in strokovnih interpretacij rezultatov merjenj v Londonu je znana nova geološka slika podzemlja Prekmurja, so dejali na nedavnem celodnevnem posvetovanju o načrtu in Programu raziskav ležišč nafte in plina v Sloveniji za to petletko. Udeleženci so se zbrali v Ljubljani, posvetovanje pa 'je pripravila republiška energetska skupnost z delovno organizacijo Nafta iz Lendave, ljubljanskim Geološkim zavodom in zagrebškim Ina-Projektom. Nova geološka podoba prekmurskega podzemlja se bistveno loči od dozdajšnje, pri čemer ne more biti sporno, da sodi tako imenovana murska depresija med tista območja v naši republiki, ki so glede raziskovanj nafte in plina najbolj zanimiva in obetavna. Sicer pa stari rudarski »mački« sodijo, da bo šele »doktor sveder« povedal, kako in kaj je tam spodaj. Letos bo zagrebški Ina-Naftaplin izvrtal tri raziskovalne vrtine: v Lipi, Noršincih in Rakičanu pri Murski Soboti, naslednje leto predvidoma na območju Ljutomera, kasneje pa verjetno še v Slovenskih goricah oziroma Podravju. Da bi Pn tem zadeli na večja ali obsežnejša paftno-plinska nahajališča, kakršno Je recimo Petišovsko polje pri Lenda-vi, ni pričakovati, so menili na posvetovanju.
B. Ž.
VELIKO SLAVJE PTT DELAVCEV POMURJA V ROGAŠOVCIH
Rogašovci, krajevno središče na skrajnem severnem delu so boške občine, so v nedeljo resnično slavili. Množica občanov in predstavnikov družbenopolitičnega življenja — med gosti so bili tudi predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer, predsednik poslovodnega odbora združenih ptt organizacij Slovenije Miloš Mitič, delegacija ptt podjetja iz Varaždina in drugi — je ob občinskem prazniku, 25-Ie-tnici delovne organizacije za ptt promet in 6. zboru pomurskih ptt delavcev na slovesen način počastila otvoritev nove poslovno-sta-novanjske zgradbe. Kot je uvodoma poudaril predsednik sveta KS Rogašovci Edvard Mihalič, se s to pridobitvijo odpira okno v svet, k čemur so veliko prispevali tudi krajani, ki so že leta 1963 sprejeli dodatni samoprispevek za razširitev telefonskega omrežja. Že čez dve leti bodo končali s prvo etapo posodobitve, ko naj bi dosegli en telefonski priključek na 20 prebivalcev.
Nato je spregovoril direktor DO za ptt promet Zoltan Sever, ki je omenil hiter razvoj te dejavnosti, zlasti od leta 1961, leta 1963 pa je Murska Sobota dobila prvo avtomatako telefonsko centralo. Opredelil je tudi vlogo ptt sistema v družbenem razvoju in navedel podatek, da premorejo danes v Pomurju 32 poštnih enot, s 4076 prebivalci na eno enoto pa so dosegli republiško povprečje. Ob koncu srednjero-
v PRODAJALNI KRUH PECIVO
NE BO GOSTOVAL ŠTRK
Ko so lansko leto odpirali nov trgovski kompleks na Glavnem trgu v Ljutomeru, so bili krajani najbolj veseli nove prodajalne Kruh pecivo, v kateri naj bi prodajali te pečene dobrote. Ni minilo leto in trgovsko podjetje Vesna je to prodajalno že zaprlo. Med krajani je to.vzbudila števila razmišljanja, nekatera glasno, druga bolj tiha. Da bi izvedeli kaj več o tem, smo se napotili k direktorju DO Vesna, Emilu Kuharju, in ga povprašali o razlogih za takšen ukrep:
»Specializirano prodajalno kruha in peciva smo žal morali zapreti iz več razlogov. Že od vsega začetka je imela izgubo, čeprav smo opravili ustrezne organizacijske spremembe in zmanjšali število prodajalcev na minimum. Prostor je bil namenjen za specializirano prodajo kruha in peciva, tega namena pa nismo dosegli, saj te dobrote še naprej prodajajo v vseh drugih petih prodajalnah z živili v mestu. Menimo, da bi bilo v tem prostoru nesmiselno urejati klasično prodajalno z živili, saj imamo v isti stavbi veliko samopostrežnico. In kot zadnji razlog ugotavljamo, da v sedanjih raz-
Tudi v prihodnje bodo v prodajalni Kruh pecivo prodajali blago, ne pa, špricarjev.
Med novostmi Gorenja Elrad na Sejmu elektronike 86 tudi anketa
V petek dopoldne so v prostorih Gorenja Elrada izžrebali 97 nagrajencev, ki so izpolnili nagradno anketo Gorenja Elrad na Sejmu elektronike 86 v Ljubljani. Od razdeljenih 4000 anketnih lističev so jih dobili vrnjenih 2683. Cilj ankete je bil pritegniti potrošnika, da bo s svojimi odgovori pomagal pri še boljši obdelavi trga za izdelke široke porabe ter za nadaljtrie naložbe v opremo, skupinsko; kabelsko in satelitsko televizijo. Žrebanje je potekalo z računalnikom po naključno izbranih številkah, program zanj pa je naredil Andrej Štampar, projektant profesionalne tehnike v Inženiringu Elrada. Prvi dve nagradi sta antene karavan, naslednjih pet nove sobne antene z ojačevalcem, petnajst nagrajencev bo dobilo sobno anteno brez ojačevalca, 15 elektronsko avtomobilsko anteno, 10 preganjalce voluharja, po petindvajset pa bo prejelo avtomobilsko anteno po izbiri in združilnik televizorja z računalnikom. Prvih pet nagrajencev je naslednjih: Zvonek Bogdak iz Črne na Koroškem, Vladimir Geč iz Slovenj Gradca, Emil Jeternik iz Mežice, Aleksander Janežič iz Medvod ter Alojzij Andrejek iz Murske Sobote.	Bernarda Peček
Z OTVORITVE POSLOVNO-STANOVANJSKE ZGRADBE V ROGAŠOVCIH — Na otvoritvi, kjer je govoril predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer, so na slovesen način zaznamovali tudi 25-letnico DO za ptt promet in 6. zbor ptt delavcev Pomurja. Foto: M. Jerše.
čnega obdobja 1981 — 1986 so že imeli več kot deset tisoč telefonskih naročnikov, kar pomeni 7,1 naročnika na sto prebivalcev ali polovico slovenskega povprečja. Po razširitvi šestih končnih avtomatskih telefonskih central naj bi do konca leta imeli že 13.600 naročnikov.
Vse navzoče je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer. Poudaril je, da nas kljub velikim dosežkom čaka še precej nalog, kar velja posebej za razvoj ptt dejavnosti. Dolgoletna želja krajanov Rogašovec in okoliških krajev se je z otvoritvijo nove poslovno-stanovanjske zgradbe — vrednost je 73 milijonov 608 tisoč dinarjev, investitor
merah trgovanja in registracije prodajaln ter navad in zahtev potrošnika ni možno iz teh prodajaln umakniti kruha in peciva v korist specializirane prodajalne, da bi slednja lahko zaživela in postala rentabilna. Prodajo kruha in peciva smo prenesli v Blagovnico in prostor tudi ustrezno opremili.«
Kako je z nedeljsko prodajo kruha, ki je bila v prodajalni kruh pecivo?
»Prav gotovo se z ukinitvijo prodajalne postavljajo ta vprašanja, vendar pa smo že dali pobudo, da bi tiste prodajalne, ki imajo v soboto podaljšan delovni čas (od 13. do 16. ure), imele tudi nedeljsko dežurstvo od 8. do 10. ure ali od 9. do 11. ure. Naj ob tem povem še naslednje: ob nedeljah smo v prodajalni Kruh pecivo prodali le 100 kolačev domačega delanega kruha (po ceni 470 din), torej smo imeli 47.000,00 dinarjev prometa, kar nikakor ne pokriva stroškov nedeljskega dela.«
Eden od ugovorov bi lahko bil tudi takšen: za boljšo oskrbo občanov bi zgubo lahko pokrivali iz donosnejših dejavnosti?
IZŽREBALI NAGRAJENCE
je bila samoupravna stanovanjska skupnost (9 stanovanj), izvajalec pa splošna obrtna zadruga Prekmurka — uresničila. Poslovni prostor, ki meri nad 105 kvadratnih metrov, je predal namenu predsednik delavskega sveta DO za ptt promet Ivan Repič. Sam poslovni prostor je stal nekaj nad 13,25 milijona dinarjev; od tega je DO za ptt promet prispevala 54 odstotkov sredstev, 30 odstotkov KS Rogašovci in 16 odstotkov Pertoča. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor iz Rogašovec, pionirski zbor, folklorna sekcija in recitatorji tamkajšnje osnovne šole.
Milan Jerše
Emil Kuhar (direktor DO Vesna): Poskušamo se ravnati kot dober gospodar, ki ohranja tisto, kar gre, in zavrže tisto, kar dela izgubo.
»Na to vprašanje je malce težje odgovoriti, vendar pa bi povedal naslednje: vsi planski dokumenti nas obvezujejo, da moramo na vseh področjih našega poslovanja skrbeti za rentabilnost, in zato smo se odločili, da bomo skušali v naši delovni organizaciji slediti vsem tem navodilom in sklepom in seveda našim planskim dokumentom. V naši delovni organizaciji smo na repu z osebnimi dohodki v celotni trgovski dejavnosti v Pomurju in sozdu ABC Pomurka. V letošnjem prvem polletju je bil naš osebni dohodek (povprečni) 67.000,00 dinarjev, v sozdu pa okoli 87.000,00 dinarjev.« Slišijo se govorice, da nameravate v prodajalno Kruh pecivo razširiti sosednji gostinski obrat Štrk?
»To seveda ni res. To načrtujejo nekateri brez nas. Tudi naprej bomo v tej prodajalni opravljali trgovsko dejavnost. V mislih imamo prodajo zahtevnejših akustičnih predmetov, verjetno iz konsignacije, tako da bi našim občanom ponudili možnost nakupa tega trgovskega blaga.«
Dušan Loparnik
p 'KDAJ KURITI’ -|
Odgovor je seveda preprost: takrat, ko je mrzlo; toda 
vmes je, kadar gre za ogrevanje družbenih stanovanj, nekaj po-
gojnikov. Prvi je, da pade dnevna temperatura trikrat zapored pod 12 stopinj Celzija, kar je ob letošnji sončni jeseni sila relativno. Čeprav so jutrauneglena in mrzla, so opoldanske temperature tako visoke, da višajo dnevno povprečje in izničijo minus, ki označuje Mursko Soboto že več kot tri dni zapored kot najbolj mrzlo mesto v Sloveniji (po meteoloških podatkih). Drugi pogoj je datum, 15. oktober, ki bi naj bil ločnica med kurilno in nekurilno sezono jeseni.
Najbolj odločilen pa je tretji pogoj, ki pa smo ga nenaključno uvrstili na tretje mesto, ker je sila subjektiven — to je odločitev hišnih svetov (točneje: njegovih predsednikov in kurilnih odborov) o tem, kdaj bodo v posameznem bloku začeli z ogrevanjem. Razen seveda tam, kjer je višja sila (beri okvara dotrajane centralne napeljave ali kotlovnic, gorilcev in podobnih sestavnih delov za tehnično sozvočje, ki ga običajno uglašujejo takrat, kadar gre že za nohte). Jako kot prihaja do razglasitve pri tehniki, če se izražamo v glasbeni prispodobi, pa prihaja neredko do podobnega tudi pri hišni samoupravi, kjer se odločitve predsednikov ne ujemajo vedno z željami staršev, predvsem majhnih otrok. Ti potrebujejo v svoji najnežnejši dobi ogrevan prostor, ker jih je sicer težko previjati in izpostavljati mrazu, ki je zjutraj in zvečer prevladujoč, pa najsi dnevna temperaturna povprečja kažejo takšno ali drugačno sliko in je skrb odgovornih za racionalizacijo kurjave glede na visoke cene kuriv razumljiva. Manj pa opravičljiva s človeškega vidika, podkrepljena pa tudi s stroški bolniških dopustov in posledicami za zdravje ljudi. Odločitev Sobotinega tozda Komunala, da bodo (tam, kjer je to možno) začeli z ogrevanjem, je tako umestna in v času redakcije ter izida Vestnika, je, upajmo, večina stanovalcev družbenih stanovanj že tudi na toplem. Posebno ker plačujejo za kurjavo vse leto in imajo tako vso pravico do pravočasnega ogrevanja svojih bivalnih prostorov. Tako kot zasebniki, ki si (glede na potrebe in možnosti) zakurijo pač takrat, ko jim je hladno in niso vmes nobeni formalizmi, za katere tako prečesto izgubljamo čas in energijo. Poleg vsega pa tega, da se kurilni odbori povsod še niso sestali in predsedniki nekaterih hišnih svetov svojih zahtevkov po ogrevanju še niso posredovali na ustrezni naslov, niso krivi vsi stanovalci.
Brigita Bavčar
PO SEMINARJU POMURSKEGA DIATI
Ilegalna ustvarjalnost?
Dlje ko smo poslušali vodjo službe za inventivno-inovacijsko dejavnost v mariborskem Tamu, inž. Marjana Ferša, večje je bilo nelagodje. Zadrega je dosegla vrhunec, ko je navzoče pobaral, koliko referentov za inovacije premore pomursko gospodarstvo.
Organizatorji nedavnega seminarja o sodobnem inventivno-inovacijskem procesu v združenem delu v Murski Soboti — društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Pomurja (DIATI), medobčinska gospodarska zbornica in soboški občinski sindikalni svet — so našli pravega predavatelja. Marjan Ferš je s pisnim gradivom in šti-riurnim usmerjenim predavanjem na primeru Tama iz Maribora prepričljivo dokazal, kaj vse je mogoče doseči s sistematičnim, nepretrganim razvijanjem ustvarjalnega dela. To se pojavlja v naslednjih oblikah: sistem predlogov posameznikov (SPP), ki je bil doslej napačno izenačen z množično inventivno dejavnostjo, usmerjena, sistematična in organizirana inventivna dejavnost (USOMID), poklicna inventivna dejavnost (PID) in krožki za izboljševanje proizvodnje (KIP).
»Samo lani je bilo pri nas prijavljenih 3065 inovacij, kar pomeni 40 inovacij na 100 delavcev, ustvarili pa smo okrog 1,8 milijarde dinarjev inovacijskega prihodka. Če od tega odštejemo vse stroške, ki so bili vloženi v inovacijski proces, ostane približno 1,15 milijarde čistega inovacijskega dohodka. To je — da bo bolj plastičen prikaz — okrog 450 vozil TAM-80 oziroma okrog 260 turističnih avtobusov, čemur se firma že ne more odreči. Lahko bi pravzaprav rekli, da je vsak drugi Tamovec ustvarjalen in sodeluje v inovacijskem procesu,« je povedal inž. Ferš. Izkušnje, ki si jih je nabral pri usmerjanju te dejavnosti po slovenskih podjetjih. mu narekujejo sodbo, da je nagrajevanje ustvarjalnosti skoraj povsem zapostavljeno. Zato je težko pričakovati, da bo z lastno pametjo kaj bistveno bolje kot doslej. Kljub temu si moramo prizadevati, da ne bomo nagrajevali samo žuljev na rokah, ampak tudi na možganih; nagrajevati pa vse, ki ustvarjalno dela
jo in prispevajo k večjemu dohodku, pri čemer velja načelo, naj nobena zamisel, koristna za podjetje, ne ostane nenagrajena.
Pomursko gospodarstvo premore vsega ehega ali dva referenta za inovacije. Kakšna sta njihova vloga in pomen? »Tam, kjer se ukvarjamo z ustvarjalnostjo, je vse jasno. Tako kot avtobus ne more peljati brez voznika, tako tudi inventivno-inova-cijski proces ne more >peljati< brez ljudi, ki ga vodijo, usklajujejo in usmerjajo po posameznih področjih.« Je pa kaj takega mogoče v vseh industrijskih vejah? »Povsod in zato je treba miselnost, da se da priti do inovacij le na tehničnem in tehnološkem področju, spremeniti. Možne so tudi v kadrovski politiki, ekonomski politiki in širše v družbi.«
Ob strokovnih pojasnilih inž. Ferša, kako evidentirati in spremljati inovacije, naj bodo to tehnične izboljšave, koristni predlogi, znaki razlikovanja ali izumi, se je težko znebiti vtisa, da v številnih pomurskih gospodarskih enotah, zlasti manjših, šibkejših, preprosto niso kos precej zahtevni metodologiji in izračunom, zato inovacij enostavno ne evidentirajo, čeprav jih morda izkoriščajo. Veliko tehničnih izboljšav in koristnih predlogov najbrž tudi ostaja zgolj v osnutkih na papirjih, ti pa v predalih. Ilegalna ustvarjalnost torej? Vprašanje, ki ostaja brez odgovora. In če smemo malo primerjati z velikim, bi povzeli naslednje Ferševe presoje: »Ne sumim v točnost statističnih podatkov, da smo Jugoslovani po številu prijavljenih patentov na svetu predzadnji (pred Albanci), z gotovostjo pa trdim, da ta podatek ne kaže pravega stanja. Podjetja namreč ne namenjajo dovolj pozornosti varstvu lastnega znanja in tehnologije, zato izumov in znakov razlikovanja na varujejo, kajti v njihovih okoljih za te zadeve nihče ne skrbi.«
Branko Žunec
Jubilejna športna tekmovanja
V počastitev praznika soboške občine je bil 4. teden invalidov, v okviru katerega so izvedli športna tekmovanja v ke-glanju, streljanju z zračno puško, balinanju in šahu. Sodelovalo je 10 društev ali 86 udeležencev. S tem so proslavili petletnico invalidskih delavnic Solidarnost v Murski Sobot.
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
——*  —-4 i - —i---; :-----
STRAN 3
»Ali ne bi bilo prav tako nedemokratično, če bi nekega državljana prisilili, naj bo Slovenec, če tega ne želi?« Vprašanje je — ob številnih drugih — postavil urednik avstrijskega tednika Profil, dr. Robert Buchacher, ki gaje 13. novembra 1976, dan pred »štetjem posebne vrste« v Avstriji, na Brionih sprejel član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj.
Odgovor: »Celo zelo vplivni politični ljudje v Avstriji branijo tako imenovano >demokratično pravico« človeka do nacionalne asimilacije. To je res >meisterstiick< (mojstrstvo) politične hipokrizije. Takšna ideologija ne samo nima nobene zveze z načeli demokracije, temveč je zavestno ali podzavestno montirana fasada za politično prakso nasilne asimilacije oz. denacionalizacije. To je ravno ideologija, ki celo bolj kot nasilna denacionalizacija pri manjšinah — pa ne samo pri manjšinah, temveč tudi pri narodih Jugoslavije — prav tako poraja neke vrste >prastrah<, se pravi >prastrah< pred asimilacijo, pred izgubo možnosti za narodnostni obstoj zgodovina dejansko ne pozna tako imenovane >samoasimi-lacije« pri avtohtonih manjšinah, ki so kulturno povezane s svojim matičnim narodom. Vsi procesi asimilacije v takih razmerah so samo ena ali druga oblika nasilja. Nasilje pa je tudi tak položaj manjšine, v katerem pride posamezni njen pripadnik do prepričanja, da je kot človek in državljan lahko enakopraven z drugimi samo pod pogojem, da se odpove svoji narodni bitnosti. Braniti tako obliko nasilne asimilacije tako, da jo razglašajo za >demokrati-čno pravico« tistega, ki naj bi bil asimiliran, je resnično višek licemerstva. Docela jasno je, da manjšinska politika ne more biti niti demokratična niti uspešna, če ne izhaja iz temeljnega spoznanja, da je pravi manjšinski problem, ki ga je treba rešiti predvsem v tem, kako rešiti manjšino strahu pred asimilacijo, kako ji zagotoviti tak družbeni položaj, ki ji bo kot kompaktni etnični celoti zagotovil enakopravnost z večinskim narodom.«
PROTEST ŠTAJERSKIH DE-
MOKRATOV
Tak je bil Kardeljev odgovor v sicer obsežnem pogovoru za dunajski Profil dan pred avstrijskim »štetjem posebne vrste« (beri: ugotavljanjem manjšine) novembra 1976. Ob neslavni desetletnici se nam zdi vredno opozoriti na dogajanje na območju Lučan v okraju Lipnica, o čemer je v dvojni številki Časopisa za zgodovino in narodopisje (številka 1—2/1979) dr. Tone Zorn zapisal: »Tako kot za štetje leta 1971 tudi za to štetje ni na voljo podrobnih podatkov. Pač pa lahko uporabim izjavo dr. Manfreda Strake iz lanskega leta. Gre za izjavo, dano na takratnem >poletnem srečanju« tako imenovanih >nemških spodnjih Štajercev« v Lučanah. Po tej izjavi se je nad 80 odstotkov vseh prebivalcev vseh prizadetih na območju treh obmejnih okrajev udeležilo tega štetja. Po njegovih podatkih je ob tej priložnosti vsega 300 oseb navedlo slovensko materinščino, od tega 86 v okraju
Radgona. Poudaril je tudi, da
je imel nekdanji štajerski deželni glavar Josef Krainer popolnoma prav, ko je menil, da na Štajerskem ni manjšinskega problema ter da je manjšinski člen državne pogodbe glede Štajerske izhajal iz napačnih informacij«.
Graški mesečnik Die Aula je naslednje leto objavil nekoliko
Razvoj avstrijske Radgone je že od vsega začetka trajno povezan s slovenstvom; tudi ali predvsem zavoljo trgovanja.
podrobnejše podatke, po katerih je bilo na območju političnih okrajev Radgona in Lipnica ter sodnega okraja Ivnik na dan »štetja posebne vrste« 110.440 glasovalnih upravičencev. Med pravilno oddanimi popisnicami tega dne — 14. novembra 1976 — je na tem območju 76.733 popisnic navajalo nemško materinščino, 128 hrvaško, 247 slovensko, 19 madžarsko, 93 oseb pa je navedlo kak drug jezik. Na vsem avstrijskem Štajerskem naj bi se po podatkih »štetja posebne vrste« (ugotavljanja manjšine) 1831 oseb prištelo k slovenski materinščini, od tega v okraju Ledben 146 in v Gradcu 690. Ob tem je znano, da je na obmejnem območju spremljal popis močan nemškonacionalni pritisk, pa tudi to, da so pred štetjem avstrijski štajerski demokrati izdali poseben plakat v protest proti »štetju posebne vrste« z opozorilom, da je »materinščina štajerskih demokratov slovenščina«.
Graški zgodovinar Ferdinand Tremel je ta čas v časopisu za domovinoznanstvo (Blatter fur Heimatkunde, Graz,
1976, zvezek 2, str. 113—116) objavil razpravo o razvoju prebivalstva na Štajerskem (Die Bevblkerungsentwicklung der Steiermark 1961 — 1971) in opozoril, da se je gospodarski položaj štajerskega obmejnega območja v marsičem izboljšal. To dejstvo pripisuje »konsolidiranju političnih razmer«, ra
stoči »premožnosti« v Jugoslaviji in posebni gospodarski pomoči, ki jo dajeta osrednja avstrijska in štajerska deželna vlada obmejnemu prostoru z Jugoslavijo. Slednje moramo razumeti kot opozorilo, ki med drugim kaže tudi pozitivne učinke maloobmejnega prometa na gospodarski položaj av-strijsko-štajerskega obmejnega območja. Ne glede na to pa primerjalni podatki obeh zadnjih ljudskih štetij (1961. in 1971.) še vedno kažejo zaostajanje rasti prebivalstva na tem prostoru za državnim povprečjem. Medtem ko je tedaj znašalo deželno povprečje 4,8 odstotka, so podatki za ta delxia-slednji: Lipnica 4,1, Deutsc-hlandsberg 3,2 in Radgona 1,9 odstotka. Hkrati Tremel pojasnjuje, naj bi se tod v prvih povojnih letih viden »beg z meje« ustavil. Izjema so bile očitno le občine na območju Golice, med njimi Sobota (Soboth), kjer je število prebivalcev nazadovalo za 28,5 odstotka, za kar naj bi bila kriva prometna odrezanost teh krajev.
UDEJANJANJE BESEDNE ZVEZE JOSEFA KRAINERJA
Morda je ob vsem tem smiselno spomniti na nekatere poudarke iz obsežnega pogovora s predsednikom štajerskega deželnega zbora Franzem Wegartom, ki smo ga opravili v Gradcu. Bilo je letošnjega 7. aprila in povzeli bomo zgolj tiste dele, ki zadevajo gospodarski razvoj obmejnih delov avstrijske Štajerske, poseljenih z dvojezičnim, avtohtonim prebivalstvom. »Na mejnem območju imamo nedvomno gospodarske težave, zlasti na trgu delovne sile, saj smo imeli letos pozimi večjo brezposelnost kot nasploh na Gornjem Štajerskem. Veliko naših prebivalcev se vsakodnevno vozi v glavno mesto pokrajine, mnogi pa tudi na Dunaj ali v zahodne zvezne dežele. Ti gredo delat ob pone
LUŠČENJE VEČPLASTNE ZGODOVINSKE RESNICE NA VANEČI
MED VERJETNIM IN GOTOVIM
deljkih in se vračajo ob petkih, nekateri pa so zdoma ves mesec.« Zanimalo nas je, kaj bo zoper brezposelnost ukrenil deželni zbor in kaj ljudska stranka, v kateri je Wegart že vrsto let visok funkcionar. »Imamo obsežen program zagotavljanja delovnih mest na kmetijskem, stanovanjskem, cestnem področju, v gradbeništvu. Pripravljamo ekonomske raziskave o lokacijah za posamezne gospodarske objekte in študijo o tujskem turizmu, saj smo pomembna turistična dežela. Med devetimi zveznimi državami imajo največ nočitev Tirolska, Slazburg, Koroška in Štajerska. Pohvalimo se lahko s prvovrstnim poletnim in zimskim turizmom, kar je odvisno od zemljepisne lege naše pokrajine. Razvijamo tudi kmetijstvo. Imamo program zaposlovanja mladih in velik del našega proračuna gre za ustvarjanje novih delovnih mest. Stara izkušnja pravi: dokler imamo polno zaposlenost, je tudi socialni mir, ko pa pride do velike brezposelnosti, se začne socialni mir krhati. Kajti, kaj naj si ljudje mislijo o nekem sistemu, če ta ni sposoben ustvariti možnosti, da bi delali in si služili kruh. V bistvu je to zadeva sleherne odgovorne vlade.« Kmetije so tod sila zadolžene in niso redki primeri, da prihajajo na boben. Wegarta smo vprašali, kakšni so v tem pogledu ukrepi vlade ih zbora. »Pokojni deželni glavar Josef Krainer je v 50-ih letih uveljavil pojem (besedno zvezo) razvijanje obmejnega območja. Odtlej smo ta prostor začeli vsestransko razvijati; tako stanovanjsko gradnjo, .kmetijstvo, turizem, tujski promet, obrtništvo in delno večje industrijske obrate, kakršna sta Siemensov in Phi-liphsov. Imamo tudi prvovrstne obrtne in trgovske delavnice, vendar gotovo ne v takem obsegu kot v Gradcu in bližnji okolici ali v industrijskem bazenu na Gornjem Štajerskem. Prav tako razvijamo vinograd
ništvo in kmetijstvo, ki sta na tem območju veliko pomembnejša kot v industrijskih sredi: ščih. Obstajajo gospodarske razlike, vzponi in padci med industrijskimi in kmetijskimi predeli, prav tako razlike v dohodkih. Industrijski delavec namreč zasluži veliko več od obrtnika ali trgovca. Vsekakor pa je razvijanje obmejnega območja že rodilo prve sadove. Zgradili smo veliko novih hiš, cest in v Deutschlandsbergu eno najlepših avstrijskih bolnišnic, kar pomeni, da smo dobro poskrbeli za infrastrukturo. Kljub vsemu bi rad posebej poudaril, da nismo dosegli tako visokega standarda kot na industrijskih območjih.«
Vztrajali smo pri vprašanju, kako je z ukrepi vlade in parlamenta zavoljo pretirane zadolženosti (posojila, davčna politika) kmetij v obmejnem prostoru. »Kot veste, je tudi v kmetijstvu preustroj. Pred 30 leti smo imeli na Štajerskem približno 35 odstotkov kmetov, zdaj jih je 12. Od tega jih je 58 odstotkov polkmetov, kar pomeni manjšo kmetijo in zaposlitev moža v podjetju. Tu in tam so dvorišča zapuščena. Tukaj skušamo z uspehom izboljšati agrarno sestavo, da bi imeli več pravih kmetov. Če ima na primer nekdo pet hektarjev, ni sposoben polne pridelave in se ne more preživljati. Če pa ima 15 ali 20 hektarjev, je kaj takega sposoben, saj v bistvu gospodari z obratom za polno pridelavo. Če nekdo preneha s kmetovanjem, mora obstajati vzrok. V Zvezni deželi, kjer se to dogaja, zapuščene kmetije razdelijo kmetom, ki želijo razširiti kmetovanje. To je izboljševanje agrarne sestave in hkrati so to okoliščine, ki jih prizadevno uresničujemo,« je menil predsednik štajerskega deželnega zbora Franz Wegart, ‘ ob tem pa odločno zanikal, da bi bila na obmejnem območju slovenska manjšina.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
Še tesnejše sodelovanje s pobrateno občino Paračin
LETA 1944
Zgodovinska presoja poslanstva, ciljev in nalog narodnega heroja Daneta Šumenjaka-Mirana v Budimpešti, akcije partizanov v Puconcih z 12. na 13. oktober 1944 ter poskusa prevzema oblasti v Murski Soboti ob kapitulaciji Madžarske 15. oktobra 1944.
Ob prazniku občine Murska Sobota je prišla na obisk tričlanska delegacija iz pobratene občine Paračin v SR Srbiji, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Vitomir Ivaniševič, v njej pa sta bila tudi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Miloš Stevič in delegat v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine Toplica Nedeljkovič. Sprejel jih je predsednik soboške občinske skupščine Andrej Gerenčer, slovesnosti in pogovora pa so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Govor je bil o tvornem sodelovanju med dvema pobra-
Pogovor z
Anico Dražnik
Anica Dražnik že petnajst let dela kot pedagoška delavka, od tega tri leta kot ravnateljia osnovne šole v Črenšovcih. Z njej lastnim in polnim razumevanjem poslanstva pedagoškega poklica je prispevala k sožitju med krajem in šolo ter k uspešnosti in živahnosti obojega.
»Na črenšovski osnovni šoli, kot prvem delovnem mestu, sem začela enainsedemdesetega leta delati kot učiteljica slovenskega jezika. Spominjam se, da sem bila tiste prve jeseni tako zadolžena za pripravo proslave v krajevni skupnosti za 29. november in otvoritev takratne Univerzalove samopostrežne trgovine. Kmalu sem spoznala, da učiteljevo delo ne more biti zaprto za šolske zidove in da tudi moje ne bo. Ocenjujem, da je večina pedagoških delavcev, pa tudi drugih , dojela, da učiteljevo delo ni samo redni pouk v razredu, ampak je program zelo raznovrsten. Učiteljevo delo še zdaleč ni strnjeno v osem ur, ampak mora biti zaradi narave dela delavnik prilagodljiv, kar za ta poklic pomeni dodatno obremenitev. Dober učitelj se ne more zadovoljiti s tem,
tenima občinama, ki je pognalo korenine že v najtežjih dneh naše zgodovine, ko so ljudje iz prijateljske srbske občine na široko odprli srca in roke za izgnance iz naše republike. Te vezi so se utrdile v povojnem času, še zlasti v zadnjih letih, ko je zaznati vse tesnejše stike na političnem in gospodarskem področju.
V pogovoru so omenili že tradicionalno srečanje učiteljev in učencev srednješolskih centrov v Murski Soboti in Paračinu, ki bo letos v SR Srbiji. Razvilo sc je tudi sodelovanje med soboškimi osnovnimi šolami in Osnovno šolo Džuro Jakšič v Paračinu,
Delo
kar mu je dala kadrovska šola. Čas, razmere, razvoj družbe in znanosti ga silijo, da gre v korak z njimi in temu je prilagojen tudi program osnovne šole.
Za ta čas pa moram opozoriti na prenovo učnega načrta za osnovno šolo in deloma prenovljen predmetnik. Navada je, da ljudje radi, zatarnamo, ko nas kakšna novost tudi obvezuje, češ, komaj smo se navadili, si uredili podrobne učne načrte, pa se je spet treba privajati in osvajati novosti s prenovo in novimi pristopi k delu. Če so že pripombe na reformo srednjega usmerjenega izobraževanja, mislim da to za osnovno šolo ne velja. Prav prenova učnega načrta je sedaj v osemdesetih letih prinesla v šolo novo vsebino, tako, ki učenca postavlja v vlogo subjekta, ki ga uči bolj za življenje, ga dela
predvsem v kulturi in športu. To velja tudi za telesnokulturni organizaciji v obeh občinah, kjer je precejšen prispevek mladinske organizacije, ki je našla skupen interes v sodelovanju mladih na mladinskih delovnih akcijah. Da ne govorimo posebej o že utečenih kulturnih stikih, medtem ko naj bi prihodnje leto prišlo do večjega sodelovanja med gasilci, ki si zdaj izmenjujejo razne publikacije. Omenili so tudi plodno sodelovanje sredstev javnega obveščanja v dveh pobratenih občinah ter seveda možnosti za še pristnejše vezi med delovnimi organizacijami.	Milan Jerše
moraš pač
ustvarjalnega. Skratka, učitelj je dolžan učencu omogočiti v vzgojno-izobraževalnem procesu aktivno vlogo. Z organiziranjem raznih dnevov, z večjim poudarkom na različnih vzgojnih področjih se šola hkrati bolj odpira okolju. Njena vsebina pa se bogati z dejavnostmi iz okolja, se povezuje z življenjem in delom v krajevni skupnosti in širšem okolju. To pa zopet obvezuje učitelja, da sam aktivno deluje v krajevni skupnosti, bodisi v delegacijah, društvih, družbenopolitičnih organizacijah ali v samih organih krajevne skupnosti. Gre za dolžnost vaščana, hkrati pa za pedagoško poslanstvo, saj edino tako lahko vzgaja učence v duhu razvoja krajevne skupnosti, raznih akcij. Samo tako je lahko njegovo posredovanje učne snovi tudi aktualno.
— Ali so učitelji, pedagoški delavci, primerno nagrajeni za vloženo delo, kakšno je vrednotenje njihovega dela?
Tak je bil- tematski okvir posvetovanja pomurskih zgodovinarjev, borcev in aktivistov minuli petek v spominskem domu borcev in mladine na Vaneči, ki ga je ob prazniku soboške občine pripravila komisija za zgodovinopisje NOB pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota. Čeprav je o teh polpreteklih prelomnih dogajanjih že veliko znanega in zapisanega, so očitno še gradiva in pričevanja, ki morejo bistveno zapolniti p e lise zgodovinskega spomina na jesen revolucionarnega leta 1944.
Zgodovinske značilnosti ta-
imeti samo rad
Z nagrajevanjem pedagoških delavcev in vrednotenjem pedagoškega dela nismo zadovoljni. Zelo hudo je, ko učitelj dosega vidne uspehe z učenci tudi na republiški ravni, na šoli pa ga ne moremo temu primerno nagraditi, ravno tako ne šole, čeprav se njen program širi, bogati in v tem v zvezi tudi uspehi ali neuspehi. Nikakor ne moremo doseči, čeprav si že. več let vsi prizadevamo, da bi bili ovrednoteni programi šole in nagrajevanje po doseženih uspehih. Ce bi šola izvajala samo program, kakršen je plačan, bi bilo znanje naših otrok zelo osiromašeno, skopo, s tem pa tudi skopa njihova podlaga za življenje, za vključitev v delo. Reševanje nagrajevanja pedagoških delavcev gre prepočasi, tudi reševanje zaostajanja osebnih dohodkov za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Posledice vsekakor čutimo najprej pedagoški delavci, posledice nazanima-nja za pedagoški poklic pa bo kmalu občutila celotna družba.
kratnega obdobja je okvirno označil Ivo Orešnik rekoč, da je Madžarska zavoljo znanega razpleta dogodkov zaigrala na karto, kako kapitulirati pred Anglo-američani, ne pa pred Rusi. V ognju vsakršnih navzkrižnih interesov, spletkarjenj in povračilnih ukrepov med zavezniki in »veliko« Nemčijo s sateliti, kakršna je bila v Evropi Madžarska in v Aziji Japonska, jugoslovansko narodnoosvobodilno gibanje ni moglo ostati ravnodušno. Računalo je, da bi moglo prek izurjene obveščevalne službe (ne)po-sredno vplivati na čim hitrejši
— In še načrti in cilji tako krajevne skupnosti kot šole?
Za dogajanje v krajevni skupnosti je aktualna gradnja vrtca, dela gredo h koncu, potem izvajanje referendumskega programa. Iz občinskega programa pričakujemo še dodatne šolske prostore. Krajevna konferenca Socialistične zveze ima nalogo, da v oktobru skliče vodje delegacij, v novembru organizira okroglo mizo o alkoholizmu v naši krajevni skupnosti, načrtovanih pa imamo tudi nekaj izobraževalnih tem o kmetijstvu. Za to šolsko leto pa je značilna velika prostorska stiska, ko 19 oddelkov poučujemo v devetih učilnicah in neustrezni telovadnici. Zaradi tega imamo dvoizmenski pouk, delo v takih razmerah pa vsekakor zahteva od pedagoškega kolektiva veliko strpnosti in razumevanja. Prav zato si želimo, da bi z vlaganjem v Turnišču čim prej začeli, da bi potem po programu prišli na vrsto tudi mi.
Majda Horvat
zlom Madžarske ob Hitlerju.« V tej pomembni vlogi se je znašel izkušen in sposoben obveščevalni oficir NOV Dane Šumenjak-Miran, ki naj bi spremljal, ocenjeval, predvideval, kaj prinašajo dramatična dogajanja na Madžarskem v letu 1944. Zgodovinarji menimo, da Dane Šume-njak-Miran ni bil poslan v Budimpešto zaradi Prekmurja, ampak zaradi širših strateških interesov NOB Jugoslavije in zaveznikov,« je naglasil Orešnik, dodal pa, da bo treba odgovore na nekatera vprašanja še dopolniti. V triurni izmenjavi mnenj, ki je sledila, se polemičnim tonom ni dalo izogniti. Gotovo bi bil žar razčiščevanj še bolj razvnet, če bi se petkovega posveta v spominskem domu NOB na Vaneči udeležil Ferdo Godina-Marko, ki so ga predvideli kot uvodničarja o poslanstvu, ciljih in nalogah Daneta Šumenjaka-Mirana v Budimpešti. Pisno je sporočil, da je že veliko tega objavil v svojem delu Prekmurje 1941—45 in da tokrat ne bo sodeloval. Tako je ostalo pri dialogu, predvsem med Štefanom Kuharjem, Karlom Andrejčem, Stanetom Cervi-čem-Bojanom in drugimi, kar napoveduje nove polemike. Kljub vsemu je bil namen dosežen, gre le za to, da bi različnost — interesno, čustveno in še kako drugače obarvanih — pričevanj približali na skupni imenovalec. Luščenje večplastne zgodovinske resnice s 40- in večletno časovno oddaljenostjo namreč ni ne lahko ne enostavno, smo ujeli med dobro obiskanim posvetovanjem, ki so ga pred tem z daljšim kulturnim programom popestrili učenci puconske osnovne šole.
B. Žunec
STRAN 4
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1988
kulturna obzorja
»Za govorico likovne ustvarjalnosti pravimo, da govori brez besed. Je umetnost, ki se nam sama razkriva, razdaja, pelje nas v razmišljanja, v iskanja, odkrivanja in sprejemanja. Brez besed nam ponuja lastno iskanje osebnega in družbenega vrednotenja kulture, ponuja nam svojstveno doživljanje lepote kulture in kulturo lepote,« je v svojem uvodnem nagovoru razglabljal predsednik mednarodnega organizacijskega odbora Pannonie in občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Jože Vild. Deseta mednarodna likovna razstava Pannonia je začela svojo pot v Železnem (Eisenstadt), glavnem mestu Gradiščanske v Avstriji, se spotoma ustavila v novi galeriji v Szombathelyu, središču Železne županije na Madžarskem, in počastila občinski praznik občine Murska Sobota z odprtjem v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec. Slavnostni govornik je zagotovil, da bo tudi trienalna ohranila vse osnovne zamisli njenih ustanoviteljev — dodala pa jim, v skladu s časom, tudi nove vsebinske razsežnosti.
Tokrat razstavlja svoje likovne stvaritve po šest umetnikov iz vsake dežele, vsak pa se predstavlja s petimi izbranimi umetniškimi deli.
»Na hitro presojo morda nič tako novega. V resnici pa gre vendarle za pomembno osvežitev. Več del, ustvaritev razsta-vljalca, odpiranje večjih možnosti popolnejšega poznavanja in vrednotenja njegovih umetniških
KOMENTIRAMO
Totovi navsezadnje le v Porabje
Ko je že kazalo, da so prizadevanja za kulturo sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s tujino pri občinski kulturni skupnosti v Murski Soboti, da omogoči Totovim gostovanje v Porabju na sosednjem Madžarskem, jalova, je prišla spodbudna novica. Soboški gledališčniki bodo s svojo uspešnico nastopili na prireditvenih odrih v Dolnjem Seniku, Stevanovcih in Sakalovcih konec tega tedna. Tisto, kar ni uspelo za to odgovornemu predstavniku in organiziranim delavcem v kulturi soboške občine, so uredili Porabci sami.
Irena Pavlič — narodnostna aktivistka z Madžarske — je glasno izrazila njihovo željo, da bi radi v goste predstavo v jeziku, ki jim je blizu, in ne tisto, ki jim jo je določil strokovni odbor za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, v katerem je pomurski delegat Rajko Stupar. Na odločitev je vplivala izkušnja z dosedanjih gostovanj in predstav, v katerih je bila knjižna slovenščina nastopajočih jezikovna ovira pri razumevanju predstave, in tako po besedah Porabcev gledališče Tone Čufar z Jesenic lani ni opravilo svojega kulturnega poslanstva. Vzroki so globlji, poznavalci razmer med našimi rojaki v Porabju na Madžarskem pa so si enotni, da je žive domače besede še malo, tista, ki je, pa vsekakor ni knjižna slovenščina, ampak prekmurski dialekt. Ne da bi ga vsiljevali in omejevali obzorja, toda tako je in enkratno gostovanje ne more poravnati dolga do slovenske besede na tujem, kar je bilo verjetno tudi vodilo tistih, ki so odločali o tem, katera predstava bo najprimernejša za Porabje.
Totovi madžarskega avtorja Istvana Orkenya, ki jih je poslovenil Jože Hradil in so jih igrali tudi v Trstu in Novi Gorici, so v sedanji (krajevno prirejeni) govorni različici Porabcem gotovo bliže, kot pa katerakoli jezikovna še tako brezhibna gledališka predstava.
Pomembna pa je tudi zemljepisna bližina, saj loči Mursko Soboto in Porabje le nekaj kilometrov (Opp: bilo bi jih še manj, če bi odprli obljubljanj mejni prehod v Martinju), in so tako potni stroški gostujoče skupine iz Pomurja bistveno nižji od tistih, ki bi nastali z gostovanjem skupine iz osrčja Slovenije. Pri vsem skupaj pa so Totovi predstava, ki zadovoljuje kulturne potrebe še-tako zahtevnega obiskovalca in je doživela svojo potrditev tako po republiških kot zveznih merilih, na primer na srečanju jugoslovanskih gledališčnikov v Trebi-nju, kamor se je uvrstila kot v republiki izbrana predstava.
Večer v čitalnici, kakor se imenuje iz Vrbe pri Žalcu poslana predstava po izbiri omenjenega odbora za gledališko dejavnost, pa bo (po telefonski zatrditvi tajnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije) v Porabju v okviru Slovenskega bala v februarju in bo napovedano gostovanje tako tudi uresničeno.
Lahko bi to še komentirali, pa se zadovoljimo z ugotovitvijo, da je bilo za Totove, ki jih v Porabju željno pričakujejo že od takrat, ko so se prvič pojavili na domačem odru, odločilno srečno naključje, da je na kulturni slovesnosti v počastitev spomina na Avgusta Pavla na Cankovi beseda dala besedo in je tajnica občinske Zveze kulturnih organizacij Greta Škerget v pogovoru z Ireno Pavlič, višjo referentko za slovenska vprašanja pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem, načela že dalj časa navzoče vprašanje gostovanja. Čeprav so že zdavnaj z repertoarja, so člani igralskega ansambla v režiji Duše Škof pripravljeni oživiti Totove in medse priklicati tudi mladega igralca — povezovalca predstave, ki služi domovini v olivnozeleni uniformi — ter tako potrditi svoje ljubiteljstvo. Ne le na odru, kjer so se v dobršni meri pod strokovnim vodstvom izkazali vsi kot profesionalci.
POPRAVEK
V prejšnjem Vestniku je na Kulturnih obzorjih pri Jubilejni Pannonii v ti-s^fni nastalo več napak, med drugim tudi pri tretjem odstavku. Pravilno besedilo je: — predstaviti javnosti likovno ustvarjanje sodobnikov, ki so kakorkoli lzP°vedovalci in umetniški kronisti te pokrajine in njenih ljudi, — vključiti Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka v območno, vendar širše pojmovano sodelovanje in graditev kulturnih stikov prek odprtih meja. Avtorju in bralcem se opravičujemo.
Likovna in govorica predsednika Pannonie 86
kakovosti, iskanj, dozorevanja in zrelosti, saj gre za opus del, ki jih je umetnik ustvarjal v časovnem obdobju treh let.
Če to spremembo sprejemamo iz takih vidikov, potem ni zanemarljiva odločitev o prehodu iz bienalne v trienalno prireditev, ker odpira vrata večji umetniški kakovosti — ali vsaj popolnejšemu spoznavanju umetniških hotenj in videnj likovnih ustvarjalcev treh sosednjih dežel.
Čas bo povedal svoje — potrdil ali ovrgel razmišljanja in odločitve sedanjosti, kar pa v tem trenutku ni toliko pomembno. Pomembnejša je zavest, da bo čas, katerega odpira Pannonia 86 spodbujal še nova razmišljanja in sčasoma vnašal tudi nove osvežitve.
Prav je tako, Je zanesljiva pot, da bo likovna Pannonia doživela še več lepih obletnic, ostala zvesta svoji osnovni zamisli — toda vedno odprta in sprejemljiva za nova iskanja in potrjevanja brez katerih v umetnosti ne bi bilo napredka,« meni predsednik med-1 narodnega organizacijskega odbora za Pannonio. Odprtja mednarodne likovne razstave Pannonia 86 so se v soboški galeriji poleg gostov iz KOrmenda in Szom-bathelya na Madžarskem ter družbenopolitičnih delavcev iz pobratenega Paračina udeležili tudi vidnejši predstavniki soboške občine ter umetniki in drugi obiskovalci kulturnih prireditev.
Brigita Bavčar
Brigita Bavčar
GYORGY MESZAROS: SLIKARKA. (Z 10. Mednarodne likovne razstave Pannonie 86 v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti.)
LITERARNI VEČER V GORNJI RADGONI
110 let rojstva Janka Šlebingerja
Šlebinger je bil eden tistih pomembnih slovenskih mož, ki je opravljal številna drobna, vendar zelo pomembna dela, ki jih čas odrine v pozabo, zabriše imena njihovih ustvarjalcev, čeprav so pomembna in dragocena.
Radgončani so lahko upravičeno ponosni na enega največjih bibliografov v tem stoletju, ki je rojen in pokopan v Gornji Radgoni. Profesor doktor Janko Šlebinger je bil tudi nekajletni urednik Ljubljanskega zvona, ljubitelj in zbiratelj knjig, dolgoletni upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in še mnogo tega. Po letih je bil vrstnik Ivana Cankarja in modernistov. Rodil se je v preprosti kmečki hiši v Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Po osnovni šoli v
Literarnega večera ob 110. obletnici rojstva Janka Šlebingerja v Gornji Radgoni so se udeležili Tone Partljič, Tone Kuntner in Bruno Hartman, ki je med drugim dejal: »Gornja Radgona je dolžna, da spomin nanj nenehno živi in je globok, da iz njega tudi zase črpa moč in si jo krepi.«
Zgornji Ščavnici je obiskoval mariborsko gimnazijo. V dijaških letih se je posvetil pesnjenju. Dvakrat je prejel Schillerjevo nagrado za slovensko pesem, njegovo nadaljnjo pot pa je začrtalo to, da je bil knjižničar v malem semenišču, katerega knjižnica je v takratnem Mariboru štela največ slovenskih knjig. Na Dunaju je študiral slavistiko ter doktoriral z disertacijo o prvem slovenskem slovničarju Adamu Bohoriču. Čeprav je želel takoj postati knjižničar, je na pobudo Franca Simoniča dolga leta poučeval kot profesor v Novem mestu in Ljubljani. 1925 se mu je izpolnila dolgoletna želja in je bil nameščen v takratni študijski in današnji Narodni in univerzitetni knjižnici.
Na literarnem večeru v petek, 17. oktobra, je Bruno Hartman, ki izhaja iz istega naravnega oko-
Ija in opravlja enako poslanstvo kot Janko Šlebinger, je namreč ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Mariboru, predstavil njegovo življenje in delo. Literarni večer je potekal ob poglobljenih analizah in komentarjih predsednika Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona Avgusta Posavca, v katerih je bilo, kakor je pohvalno dejal Tone Partljič, veliko besed, toda nobena preveč. Večer so začeli otroci osnovne šole s prilagojenim programom, ki nosi ime po Janku Šlebingerju, in tako pozdravili vse: »Tudi mi pionirji vas želimo ob današnjem prazniku lepo pozdraviti in povedati, da s ponosom nosimo ime velikega moža slovenskega naroda. Premajhni smo, da bi razumeli vse, kar je storil za svoje ljudstvo, radi pa bi bili delavni in skromni, kot je bil on.«
Bruno Hartman je o profesorju doktorju Janku Šlebingerju povedal še naslednje: »Šlebinger je že zgodaj, še pred maturo, spoznal, da je prevagal nad poezijo smisel za znanstvenoanaliti-čno obravnavanje literature. V svojem znanstvenem delu se je izredno hitro odločil za urejeno popisovanje slovenskih publikacij in objav. In na tem področju se je povzdignil v doslej vodilnega slovenskega bibliografa. Iz tujih časopisov je sestavljal bibliografije z raznih znanstvenih področij, po smrti doktorja Karla Glazerja pa je v zbornikih Mati-ce| slovenske objavljal po letu 1902 letne bibliografije slovenskih knjig, časopisov ter pomembnejših prispevkov v časopisih in zbornikih. Za obdobje 1907—1912 je takšno bibliografijo izdal v samostojni knjigi. S to letnico se končuje tekoča sloven
ska bibliografija, od nje pa do 1945 leta je v njej še sedaj nezapolnjena vrzel, čeprav je Šlebinger v tem obdobju večkrat poskušal objaviti tekoče letne bibliografije. Tako mu je v zapuščini ostala nedokončana slovenska bibliografija 1913—1945, kakor je ostala nedokončana tudi njegova Prešernova bibliografija. Pač pa je z Janezom Marentičem v knjižni obliki izdal obsežno bibliografijo slovenske kmetijske literature v letih od 1919 do 1938, ob razstavi slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. leta pa je objavil najodličnejše in sedaj temeljno slovensko bibliografsko delo, kronološko urejeni popis Slovenski časniki in časopisi 1797—1936... Široka razgledanost je Šlebingerju omogočila, da je za epohalno izdajo slovenskega bibliografskega leksikona, ki še zmeraj izhaja od 1925. leta skoraj sam sestavil spisek vseh tistih mož, ki naj bi jih ta leksikon zajel.«
Šlebinger je bil tudi urednik Ljubljanskega zvona, potrpežljiv in ljubezniv mentor mladim ustvarjalcem, član knjižnega odseka Slovenske matice, urednik Splošne in narodne knjižnice, knjižni referent tiskovne zadruge Odbornik in tajnik družbe Svetega Cirila in Metoda, odbornik Muzejskega društva in predsednik Vodnikove družbe. 1927. leta je postal ravnatelj knjižnice v Ljubljani, ki se je pod njegovim vodstvom preimenovala v Univerzitetno knjižnico, takoj po vojni pa v Narodno in univerzitetno knjižnico. 1936 leta se je zanjo začela zidati nova stavba po načrtih Jožeta Plečnika. Najvišjo slovensko knjižnično ustanovo je vodil z izrednim prizadevanjem, da bi, kolikor je mogoče, zbral vso slovensko tiskovno produkcijo, po drugi strani pa je za knjižnico edine ljubljanske univerze pridobival temeljna znanstvena dela.
Njegov prijatelj, takratni ravnatelj mariborske knjižnice, ga je takole označil: »Bil je človek z zelo živimi in mnogostranskimi interesi. Kljub temu, da se je njegovo življenje odigravalo v ozkem krogu, je bil do konca v stiku z dogajanjem, in kljub bolezni, ki ga je dolga leta mučila, vedrega duha, šegav in poln domislic.«
Literarni večer v dvorani delavske univerze v Gornji Radgoni sta umetniško obogatila dramatik in pisatelj Tone Partljič, ki je povedal nekaj besed o umrlem Bojanu Štihu in Balado o kozi, ter Tone Kuntner, igralec in pes-nik, ki je prebral nekaj pesmi, kot so Moj svet, Žalostna pesem, Tvoj sin in Moja hiša.
Bernarda Peček
kulturni koledar ,
NEDELJA, 26. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA -Ob 10. uri bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec PREDAVANJE DR. ANTONA TRSTENJAKA Z NASLOVOM: ČLOVEK IN SREČA. Že od petka, 24. oktobra, pa je v študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice na ogled razstava ŽIVLJENJE IN DELO DR. ANTONA TRSTENJAKA.
TOREK, 28. OKTOBRA
GORNJA RADGONA -Ob 19.30 bo v kulturnem domu v okviru Borštnikovega srečanja, ki poteka v Mariboru, v gosteh zagrebški TEATER U GOSTIMA S KOMEDIJO ištvana Curke : DEFICIT.
razstave j
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled mednarodna likovna razstava PANNONIA 86, na kateri se s po petimi izbranimi umetniškimi deli predstavlja šest likovnih umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Madžarske.
V pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice v gradu je od 23. do 26. tega meseca na ogled RAZSTAVA O ŽIVLJENJU IN DELU SLOVENSKEGA MLADINSKEGA PRIPOVEDNIKA JOSIPA RIBIČIČA (ob 100-letnici njegovega rojstva). Posebej je namenjena učencem osnovnih šol od prvega do vključno petega razreda.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavljajo likovni umetniki, ki so sodelovali na letošnji poletni likovni koloniji EIrad—Av-toradgona.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti šo: Petra Schiir-mann — NAJSTNICA (Mladinska knjiga), Karolina Kolmanič - TVOJA SKALJENA PODOBA in Polonca Kovač — TEŽAVE IN SPOROČILA PSIČKA PAFIJA (Založba Borec).
JEZIK NI MAČEHA Pobuda za akcijo Književne mladine Murska Sobota Jezik ni mačeha ni nastala le ob priložnosti Trubarjevega leta niti na pamet, temveč ob vse bolj grozečem spoznanju, da se naš jezik, to osnovno sredstvo sporočanja, ki nas je skozi stoletja ohranilo tudi kot narod, vse bolj spreminja v mačeho.
Seveda ne želimo biti puristi niti pikolovci, želimo le prispevati k še boljšemu kulturnemu utripu naše dežele, ki ni samo podoba štorkelj ali slika iz Kranjčevih romanov, temveč tudi vsakdanji utrip, ki ga pa mnogokrat spregledamo.
Jezik ni mačeha bodi vodilo vseh nas, ki se zavedamo tega dejanja. Zato vsi, ki čutite kot mi, pošljite pismene predloge, brez sramu ali občutka krivde navedite, kje in kako so mačehovsko ravnali z našim jezikom, na naslov:
Književna mladina Murska Sobota, OK ZSMS Murska Sobota, Trubarjev drevored 2, 69000 Murska Sobota, za Jezik ni mačeha.
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1988
STRAN 5
Asimilacije se ne da ustaviti, kvečjemu jo
Argumentirane »bogokletne« presoje izvedenca za migracije, profesorja geografije na Pedagoški fakulteti v Mariboru, o izselitvenih tokovih Prekmurcev v ZDA, Francijo, Argentino in Kanado, prekmurskih kmetih »Ameri-kancih« na desni strani Mure, razpravah dr. Vladimirja Murka in Sandorja Payra o neznanih in pozabljenih Slovencih na Madžarskem ter odkritjih v Šurdu in Ženavcih, o tem, da postaja Porabje »rezervat za pogozdovanje in divjad«, kjer je slovenski materni jezik v ozadju, širjenju dvojezičnega območja v Prekmurju in praznjenju obmejnega pasu na Goričkem, ki je »zapostavljeno« in prometno odrezano, nacionalni trdnosti Madžarov, Hrvatov, Slovencev in .Nemcev ter zemljiških posegih v dolini Ščavnice in energetskem izkoriščanju reke Mure.
»Po popisu prebivalstva iz leta 1910 je bila na tujem skoraj polovica delavcev iz takratnega Prekmurja,« pojasnjuje prof. Olas in dodaja, da je v tej zvezi sistematično raziskoval Bratonce in Lipovce na ravninskem ter Sebe-borce na gričevnatem, goričkem delu. »Izkazalo se je, da so Goričanci veliko prej odhajali v tujino kot prebivalci z ravnine in da je bilo recimo v Sebeborcih med izseljenimi do leta 1955 kar 44 odstotkov takih, ki so živeli v ZDA, predvsem na območju Brunswicha in Betlehema. Proučeval sem vasi okrog Beltinec in ugotovil, daje po letu 1950 odšlo na tuje, najraje z ilegalnimi prehodi čez mejo, tudi po 300 mladih delavcev; vlekel jih je boljši zaslužek. Migracije z ravninskega dela Prekmurja so torej kasnejše in je delež izseljenih v ZDA pred drugo svetovno vojno manjši. Trajne selitve Prekmurcev na druga območja Slovenije in Jugoslavije (npr. v Apaško dolino in Vojvodino) sem raziskal in objavil v svoji prvi razpravi o sezonstvu.«
IMAJO TI LJUDJE ŠE KAJ STIKOV Z DOMOVINO?
Prva generacija ima intenzivne stike, druga v manjši meri, pri tretji pa ponavadi prenehajo. Razčlenjeval sem, kakšne zakonske partnerje so si izbirali glede na nacionalnost. Največkrat so se Prekmurci poročali med sabo ali z Madžari in šele nato z že amerikaniziranimi priseljenci oz. avtohtonim prebivalstvom. Če so se poročili z Madžari, je v taki družini vedno prevladoval madžarski jezik. Madžar preprosto ni obvladal slovenščine, Prekmurec, ki je doma končal pet ali šest razredov osnovne šole, pa madžarščino vsaj delno. Le v družinah, v katerih so se Prekmurci poročali med sabo, je slovenski jezik prevladoval še v drugi generaciji.
Kaže, da je po selitvah zanimiv tudi Radgonski kot na avstrijskem Štajerskem — in kajpada Porabje?
Mislite na selitve v Radgonski kot in od tam na tuje? So taki primeri, še več pa jih je, da so se preselili v Radgonski kot in od tam proti Gradcu. Tisti, ki so se selili na štajerski del Pomurja, so se najpogosteje tako, da so se vrnili iz tujine, recimo iz Amerike ali Francije, skromno posestvo v Prekmurju prodali in si skupaj z zaslužkom na tujem na štajerski strani kupili večjo kmetijo. Zemlja je bila tu zaradi manjšega povpraševanja cenejša. Pogosto najdemo v teh krajih kmeta, ki ga imenujejo »Amerika-nec«. Ko smo s študenti proučevali dolino Ščavnice, smo na to večkrat zadeli in pri takih družinah često našli pomurski Vestnik. To je bil hkrati povod, da sem vprašal, od kod je, in ponavadi je šlo za Prekmurca, ki se je preselil na desno stran Mure.
Kar se tiče Porabja, tega v obdobju preseljevanja našega prebivalstva v Ameriko nismo ločili od Goričkega. Bilo je pod isto madžarsko upravo in procesi izseljevanja so bili enaki. Še več, porabski in prekmurski izseljenci so sklenili veliko zakonskih zvez. Porabje se je zelo zgodaj vključilo v sezonsko obliko zaposlovanja in upal bi si trditi, da so bile selitve od tod v tujino pred prekmurskimi, ki jih zasledimo v ZDA po letu 1890. Ko sem brskal po
Ludvig Olas, r. 1930. v Sebeborcih, je profesor geografije na Pedagoški fakulteti mariborske univerze. Po maturi na soboški gimnaziji (l. 1950) in diplomi iz geografije na ljubljanski univerzi (l. 1960) je leta 1971 opravil profesorski izpit, bil med drugim zaposlen na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti in ravnatelj tukajšnje Pokrajinske in študijske knjižnice. Njegova bibliografija zajema številne strokovne razprave, članke in referate iz geografije, predstavljene oz. objavljene doma in v tujini (Madžarska, Nemčija, Poljska, Italija). Sistematično in nepretrgano se že 30 let ukvarja s proučevanjem Porabja, o čemer je objavil več tehtnih in poglobljenih del. Pomemben je njegov delež pri gibanju Znanost mladini in mednarodnem mladinskem raziskovalnem taboru Pomurje. Pravkar je izšel njegov sodoben učbenik zemljepisa za 7. razred osnovnih šol, z dr. Vladimirjem Bračičem pripravljata študijo o Prekmurju, ki bo sestavni del monografije o Sloveniji, začenja pa tudi načrtno raziskovati Apaško dolino, kjer je med starejšo generacijo še nekaj družin, ki med sabo občujejo v nemškem jeziku.
arhivih v Szombathelyu, sem ugotovil, da se sezonsko delo in izseljenci iz Porabja omenjajo že v prvi polovici 19. stoletja. Ko je bil leta 1981 v Radencih mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci ’81,je imel predstavnik gradiščanskih Hrvatov referat podoben mojemu, torej izseljevanje pred prvo svetovno vojno, in držalo bo, da so se s tega območja selili že prej. Skoraj bi si upal trditi, da se je izseljevanje z gradiščanskega in porabskega območja razširilo na naša prekmurska tla in da je bilo z Gradiščanskega ta čas še bolj intenzivno kot pri nas.
Pritegnila nas je razprava dr. Vladimirja Murka O neznanih in pozabljenih Slovencih na Madžarskem, ki je bila leta 1961 objavljena v zborniku Prekmurski Slovenci v zgodovini. Kaj menite, od kod ti neznani, pozabljeni Slovenci?
Kar je Murko napisal, drži. Slovani,(in Slovenci) smo tukaj živeli pred prihodom Madžarov, na kar lahko sklepamo po ledinskih imenih, ki jih Madžari še uporabljajo. Hkrati nas je na to opozoril pokojni Ivan Zelko, ko je omenjal, da so bile tukaj slovenske prafare (recimo Lindol ves, danes Lendava) že v 8. in 9. stoletju, torej pred Madžari. Slovani smo se prvič naseljevali na tem območju v 6. stoletju nakar so sledile intenzivnejše kolonizacije v 9. stoletju, v času Pribine in Koclja, ter v 12. stoletju. Madžari so izdali dve publikaciji, ki prikazujeta ledinska imena za županiji Vas in Zala. Ledinska imena vse do Blatnega jezera pogosto nosijo ime Tot (Slovan) in zagotavljam vam, da je teh imen od Koszega na severu do Za-lavarja izredno veliko. To je dokaz, da so na tem območju živeli Slovani takrat, ko so prvič prišli v stik z madžar
skim prebivalstvom — v 10. stoletju. Kasneje — Murko jih je našel v 20. stoletju — je možno, da so bili priseljeni na posamezne predele, kot otoki. Tega ni težko ugotoviti. Arhivi na Madžarskem hranijo urbarje iz' časov Marije Terezije in ti so vedno napisani v jeziku, ki ga govori prebivalstvo. Dejstvo je, da je precej urbarjev — z njimi se ukvarja dr. Vanek Šiftar — napisanih dvojezično tudi zunaj Porabja. To je dokaz, da je takrat, ko so bili pisani (v 18. stoletju), tam živelo slovensko prebivalstvo.
PREKMURSKI PRIIMKI IN ROKOPIS ŠTEFANA KUZMIČA V ŠURDU
Kot Murko in vsak Slovenec, ki mu je pri srcu lasten narod, sem skušal poiskati te otoke. Po objavi Murkove razprave v Murski Soboti sva se z rojakom K. Podleskom z družinama odpeljala v Šurd. Zanj je bilo že v razpravi Sandorja Payra (Sandor Payr: A dunantuli evangelikus egyhazkeriilet tortenete, Sopron, 1924) navedeno, da živijo tod Slovenci. Z družinami so se sem naseljevali v času protireformacije, predvsem s puconskega in hodoškega
območja, imeli celo slovenske šole in v cerkvah slovensko bogoslužje. Omenjena so naselja Šurd, Vesze, Szand, Lis-zo in še nekatera. Priznam, da nisem naletel na slovensko govorico. Sem pa na pokopališču našel precej prekmurskih priimkov kot Lovenjak, Filo, Lepoša, Smodiš, Lanjš-ček, ki so sicer z osrednjega dela Goričkega. V šurdski cerkvi mi je duhovnikova žena pokazala cerkvene matične knjige in rokopis Štefana Kuzmiča. Bil sem prijetno presenečen in pot se je splačala. Pozneje sva z dr. Zinko Zorkovo iskala Slovence v okolici Ženavec (Jennersdor-fa), da bi posnela njihovo govorico, a zaman. Našla sva nekaj naših, tam zaposlenih delavcev in več madžarskega prebivalstva, saj je bilo to območje v preteklosti nacionalno zelo pomešano: ob Avstrijcih in Madžarih nekoč še Slovenci, ki so se že asimilirali.
Za Porabje menite, da se prazni (stihijska depopulacija obmejnega območja) in postaja »rezervat za pogozdovanje in divjad«. Bi hoteli to nekoliko razčleniti in komentirati?
V Porabju smo prvič sistematično proučevali leta 1957 vasi Gornji Senik, Andovci in Ševanovci. Rast prebivalstva je bila takrat sorazmerno ugodna, saj se je naravni prirastek gibal okrog 10 odstotkov. Rodnost med slovenskim porabskim prebivalstvom je bila dosti večja kot v sosednjih madžarskih naseljih pokrajine Orseg. Glede na naravni prirastek smo skratka sklepali, da se Porabje še ne bo spraznilo. Drugače je kazalo z migracijami, saj seje prebivalstvo iz obrobnih vasi (Andovci, Verice) že takrat močno izseljevalo in je bil negativen migracijski saldo ponekod trikrat večji od naravnega prirastka. Ko smo v 70-tih in 80-tih letih nadaljevali z raziskavami, smo ugotovili še slabšo sliko. Razen v vaseh tik ob Monoštru, kot je Slovenska ves, je naravni prirastek začel upadati, zaradi izseljevanja se je prebivalstvo vse bolj staralo in negativen migracijski saldo se je bistveno povečal. Dokler v Porabju ne bo gospodarskih obratov, ki bi zadržali prebivalstvo, toliko časa bo nazadovalo. Saj prebivalec, ki se iz Gornjega Senika ali Števanovec preseli v Monošter, ostane Slovenec ali s slovenskem občevalnim jezikom le v prvi generaciji, v naslednji pa že »utone«. Govorica na cesti v mestu je madžarska, govorica v učilnici madžarska, na šolskem dvorišču madžarska, prebivalstvo izobražujejo v madžarskem jeziku in razumljivo je, da stopi slovenski materni jezik v ozadje.
Verjetno bi morali v zvezi z razvojnimi, gospodarskimi vprašanji tega območja videti načrte Madžarov in spoznati njihove namere?
Kakšne raziskave, mlajše od pet let, v zadnjem času nisem videl, saj jih običajno ne objavljajo, mogoče pa jih tudi ni. Podrobneje pa sem proučil raziskavo, narejeno za to območje, staro dobro desetletje. (AZ Orseg es Vendvi-dek tarsadalmi—gazdasagi adottsagai es fejlesztesi lehe-tosegei, leto 1973). V njej ugotavljajo ali predlagajo, naj bi to območje pogozdovali, kajti naravne razmere so slabe in gozdov na Madžarskem primanjkuje. Kasneje smo opazili, da so njivske površine, prej opuščene, zdaj že pogozdene. V Monoštru na občinski upravi nam je predsednik občine povedal, da zadruge in državna posestva odkupujejo zemljo od zasebnikov in jo skoraj vedno pogozdijo. Slovenski kmetje se zelo pritožujejo, češ da zaman garajo, saj jim divjad pridelke močno uničuje in zato ostaja marsikatera njiva ob gozdu opuščena
V čem je pravi smisel in namen preimenovanja ali združevanja porabskih naselij?
Pred približno štirimi leti smo risali slovenski nacionalni zemljevid, ki ga je v sodelovanju z Dušanom Logarjem izdelal pokojni Selan, in vanj smo morali vnesti tudi geografska imena slovenskega Porabja. Težave smo imeli tam, kjer so Madžari naselja uradno združevali. Števa-novcem so recimo priključili Otkovce in dali skupno ime Apatistvanfalva. Ime Otkovci je izginilo z zemljevida. Še slabše je bilo z Verico in Ritkarovci. Verica se je uradno imenovala'Permise, Ritkarovci pa Ritkahaza. Madžari so obe naselji združili in uvedli novo ime Ketvolgy, kar pomeni Dolini. Kako to prikazati na zemljevidu? Gotovo ne želimo, da slovenska imena izginjajo, zaradi združevanja pa večkrat ne vemo, kaj predlagati za napis na dvojezično tablo. Za Ketvolgy v ljudski rabi nimamo slovenskega imena.
Kako je z uvajanjem knjižne slovenščine v osnovne šole v Porabju?
Z dvojezičnim poukom so začeli komajda pri dveh predmetih (spoznavanju narave in glasbeni vzgoji), in si-cer v nižjih razredih osnovne šole. Resje, da se učenci po osmih letih šolanja slovenskega knjižnega jezika — vsaj doslej! — niso naučili. Lahko pa trdim, da visoka učitelj-
upočasniti?
ska šola v Szombathelyu stori vse, da bi učitelje slovenskega jezika strokovno dobro pripravila na poučevanje. Če so doslej imeli zgolj ure slovenščine, uspeha v polni meri ni moglo biti, bil bi pa, če bi dvojezični pouk zajel vse predmete; tako, kot je to pri nas.
So knjižnice v Porabju res »mrtev kapital«?
Spominjam se ravnatelja knjižnice v Szombathelyu dr. Takacsa, ki nam ne svojčas — ko sem bil ravnatelj soboške študijske knjižnice in sodeloval pri izbiranju in pošiljanju knjig v Porabje ter pri obiskih porabskih knjižnic — svetoval, naj jih raje oskrbujemo s čim več pravljicami in revijami, ki pritegnejo z ilustracijami. Resnega leposlovnega branja učenci, ki slovenskega knjižnega jezika v zadostni meri ne poznajo, ne. morejo vzeti v roke. Tako smo se recimo lahko v knjižnicah v Števanovcih in na Gornjem Seniku prepričali, da so poslane knjige lepo zložene na policah, čiste, le redkokdaj uporabljene.
Nujno je, da kot protiutež dozdajšnjim kritiškim presojam izluščite nekaj poglavitnejših dosežkov, sprememb, korakov k (samo)ozaveščanju, ki zadevajo vlogo in položaj naših rojakov v Porabju!
V primerjavi z razmerami takoj po osvoboditvi oz. po
Srečanje s prof. Ludvikom Olasom
letu 1948 je napredek očiten. Že to, da je v šole vpeljan .slovenski jezik in da vzgajamo učitelje in razumnike, pove precej. Več Porabcev se je šolalo v Ljubljani in med njimi niso le dobri strokovnjaki za jezik, ampak že čutijo tudi slovenske korenine. Dokler v Porabju ne bomo imeli razumništva, ki bi se zavedalo enakopravnosti svojega porekla, toliko časa vidnejšega napredka v tem pogledu ne bo. Večina porabskega prebivalstva je bila v preteklosti vzgajana kot madžarski državljani, saj so imeli pouk v madžarskem jeziku. Ko smo ob zadnjem popisu prebivalstva leta 1980 na Madžarskem in tako tudi v Porabju zahtevali, da namesto izraza Vend uporabijo izraz Slovenec ali slovenska nacionalnost, je imelo to svojevrsten odraz. Tako smo recimo leta 1970 zasledili v Porabju čez tri tisoč ljudi, ki so se opredelili za Vende in Slovence. Popis prebivalstva desetletje pozneje pa je dejansko pokazal, da se je za slovenski materni jezik še vedno opredelilo 2764 porabskih Slovencev, od tega za slovensko nacionalnost samo 1560 ljudi. Navedli so, da je njihov materin jezik resda slovenski, da pa so po nacionalnosti Madžari.
Rahlo tendenciozno zveni, če rečemo, da se dvojezično območje na naši strani širi, da pa se neposredno slovensko zaledje na Goričkem prazni. Slednje je prometno odrezano in tudi sicer zapostavljeno.
Nekoliko bolje poznam okolico Prosenjakovce, saj sem izdeloval dokumentacijo za gradnjo tukajšnje dvojezične osnovne šole. K temu dvojezičnemu območju smo priključili nekatera takrat slovenska naselja, na primer Lon-čarovce in Ivanjševce. Po dveh desetletjih dvojezičnega šolstva so prvotno slovenske vasi dobile madžarske prebivalce, ki so se najpogosteje priselili po sklenitvi zakonske zveze. Že od začetka smo nameravali okrepiti tukajšnje obmejno območje z gospodarskimi obrati in tako je v Prosenjakovcih zdaj že močno razširjen obrat pletilstva. Tudi v okolici Lendave odpiramo posamezne obrate, da bi madžarskemu prebivalstvu dali možnost zaposliti se na tem narodnostno mešanem območju. Zato v tolikšni meri več ne odhaja in delež zaposlenih v industriji se je povečal. (V Porabju — čeprav primerjava morda ni najustreznejša — česa podobnega ni oz. le v manjši meri!) Posodobili smo ceste in mirne duše smemo ugotoviti, da je recimo iz Prosenjakovce in bližnjih krajev dostop v Mursko Soboto v bolnico ali šolo mogoč ob vsakem vremenu. Tako je prav! Dokaj pa smo pozabili na neposredno slovensko zaledje: Panovce, Kuštanovce, Bokrače, Krnce, Dolino. Dobesedno praznijo se, saj gre za skorajda povsem odrezane vasi od sodobnih prometnih poti. Pozimi se zgodi, da morajo delavci s tega območja, zaposleni v Murski Soboti, po več dni ostati doma.‘V Panovcih že skoraj ne morejo pokopati domačina, ker je premalo mladih, da bi pomagali. To pa ni prav! Sprašujem se, kako bo čez 50 let z nacionalno mejo in kako se bo širilo eno in drugo območje. Ko sva se pred meseci s profesorico univerze v Marburgu zadrževala na Goričkem, je ob pogledu na zemljevid menila, da se zdi, kot da je Sloveniji malo mar za to pokrajino. Ni mogla razumeti, da ni železniške povezave z Mariborom oz. da se mora prebivalec Gerli-nec peljati najprej v Mursko Soboto, nato v Ljutomer, Ormož, Ptuj, Pragersko in šele po tem velikem ovinku more priti v bolnico ali šolo v Maribor. Sodim, da smo se prenaglili, ko smo ukinili železniško povezavo z Goričkim, znano kot »mariška«. Po tem seje namreč območje okrog Šalovec reagrariziralo oz. je delež kmečkega prebivalstva narastel, kar je redkokje v svetu. Ponavadi se stopnjuje deagrarizacija, mi pa smo sprožili obratne procese in je pokrajina brez železnice začela nazadovati. Goričko se bo očitno še praznilo. Vesel sem bil novice, da skuša mlada generacija z urejevanjem pašnikov v Panovcih najti nove vire za življenje.
Kaj bi moglo prinesti — če se vrnemo na odnose z madžarskimi sosedi — odprtje maloobmejnega prehoda Marti-nje—Gornji Senik, o čemer se govori že dalj časa?
Porabje dejansko nima zveze s slovenskim zaledjem in načrt, da bi ga povezali z železniško progo, je star najmanj 15 let. Je skorajda prvi pogoj za prve stike s porab-skimi Slovenci. Take, kot jih ima naše madžarsko prebivalstvo, ki živi na območju Lendave, čez mejna prehoda v Dolgi vasi in Hodošu z drugim madžarskim zaledjem.
Smo pri eni od najbolj problematičnih primerjav: vloga in položaj madžarske narodnostne skupnosti v Prekmurju in naše v Porabju. Nacionalna trdnost in prihodnost ene in druge?
BM MM MM MM MM MM MM
Skrb za kategorizirane ceste
I Sredi tedna je bila v Murski Soboti skupščina občinske skupnosti za ceste, na kateri so delegati naj-
prej sprejeli poročilo o šestmesečnem poslovanju. V tem obdobju so porabili nekaj nad 239 milijonov 380 tisoč dinarjev. Največji delež, in sicer 117 milijonov 500 tisoč .dinarjev, gre za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest v soboški občini. Samo za posodobitev lokalnih cest, kamor štejejo dokončanje 2 kilometra ceste Andrejci—Ivanovci, 5 kilometrov ceste Gornji Črnci— Fikšinci, 6,3 kilometra zemeljskih del na cesti Bakovci—Melinci in 2,75 kilometra asfaltne prevleke na odseku Skakovci—Puževci, so namenili nad 43,1 milijona dinarjev. Še več denarja — kar 71,59 milijona dinarjev — pa so porabili za po-
sodobitev 1,6 kilometra dolgega cestnega odseka med Martjanci in Moravskimi Toplicami.
V nadaljevanju skupščine so delegati sprejeli predlog dolgoročnega programa vzdrževanja, varstva in posodobitve regionalnih in lokalnih cest v soboški občini v obdobju 1986—2000. V tem času bo dan poseben poudarek vzdrževanju kategoriziranih cest, ki jih je 610,14 kilometra, da bodo prevozne oziroma usposobljene za promet vse leto. Zaradi dotrajanosti in povečanja cestnega prometa bo treba v dolgoročnem obdobju posodobiti 59,69 kilomera regionalnih cest ter zgraditi in urediti več mostov. Posodobili naj bi tudi 144,43 kilometra loka,Inih cest, ki so marsikje dokajšnja ovira za razvoj. V tem obdobju
Kar je pri nas na področju narodnostne politike zakon, ki velja tako za Srba kot Madžara in Slovenca ali Albanca, je bila na Madžarskem velikokrat dobra volja: se uresniči ali se ne uresniči. Pred časom sem iz Szombathelya dobil znanstveno razpravo o šolstvu narodnih manjšin na Madžarskem, ki ga obravnavajo genetično, tako kot je bilo v preteklosti.
PREMALO JE BILO DOBRE VOLJE
Po trianonski mirovni pogodbi so madžarsko manjšinsko šolstvo rezdelili na tri kategorije; A, B in C. V'prvi je bil pouk v maternem jeziku in madžarščini le kot obvezen predmet. V tej obliki naj bi delovalo na Madžarskem 93 šol, med njimi 58 nemških, 32 srbskih, dve hrvaški in ena romunska. Slovenske (vendske) ni bilo med njimi. V drugi so v maternem jeziku poučevali — ob samem tem jeziku kot učnem predmetu — prirodopis, fiziko, kemijo, gospodarstvo, risanje in ročno delo, v madžarščini kot obveznem jeziku pa še zemljepis, zgodovino, državljansko in telesno vzgojo. Branje, pisanje, računanje in petje so poučevali v obeh jezikih. V tej obliki naj bi opravljali po
uk v 87 osnovnih šolah, tudi v treh slovenskih: na Gornjem Seniku, v Števanovcih in Sakalovcih. V tretji skupini šol — vanjo je sodila ena od porabskih — so učili v madžarskem jeziku, obvezen pa je bil še pouk materinščine. Očitno vse narodnosti niso bile enako upoštevane. Slovenska ni sodila v prvo, A kategorijo. Avtor prej navedene razprave (Gyorgy Žielbauer: A Vas megyei nemet anyanyelvii iskolak a masodik beesi dontes utani idoszak-ban) pripominja, da se je malo tega uresničilo v svobodni rabi jezika in v šolstvu. Premalo je bilo dobre volje! Donedavna je v Porabju potekal pouk po sistemu predvojne C kategorije šol, zato je bil pouk v predvojnih B kategorijah šol (tri v Porabju!) ugodnejši za narodnost. Poskusna faza dvojezičnega pouka je doslej zajela le dva predmeta na nižji stopnji osnovne šole. V naših sredstvih javnega obveščanja razmere radi olepšujemo. Morda gre pri tem za politične razloge, morda za dobrososedske odnose, morda s tem prispevamo k ugodnejšemu razvoju dvojezičnega šolstva pri nas. Ne smemo pozabiti, da nas poslušajo tudi porabski Slovenci.. .Madžarom nimamo pri tem kaj očitati. Tisočletje so se znali kot otok obdržati v indoevropskem morju in si pri tem ustvariti visoko kulturno stopnjo razvoja. Asimilacija manjšin na Madžarskem je bila vedno navzoča; po prvi svetovni vojni močneje kot kdajkoli poprej. Tudi danes prevladuje mnenje, da se je ne da zaustaviti, kvečjemu le upočasniti.
ČEZ 50 LET V PORABJU?
Tridesetletne znanstveno-raziskovalne izkušnje pri proučevanju Porabja morejo biti zgolj argument več, da nekatere presoje profesorja geografije na mariborski pedagoški fakulteti Ludvika Olasa, rojaka iz Sebeborec, le ne zvenijo pretirano bogokletno. »Če bi hotel najti v Porabju slovenske vasi, kjer otroci na cesti, paši ali igrišču še govorijo slovensko, bi verjetno bili to Andovci, Verice ali Gornji Senik, čeprav je vprašanje, če niso ti pogovori že v madžarščini. Zame to pomeni, da čez 50 let prebivalstvo Porabja ne bo več govorilo slovensko. Morda sem pesimist, a želel bi, da bi bile razmere drugačne. Izboljša jih lahko samo dvojezična šola, podobno kot pri nas:.z enakovrednostjo obeh jezikov,« je preudarjal avtor številnih razprav, študij in raziskav o narodnostni problematiki pri nas in na Madžarskem. Z nekaterimi mariborskimi geografi že nekaj let proučuje zemljiške posege (melioracije, zložbe) v dolini Ščavnice, pri čemer sporov, podobnih tistim v Lipi, ni, o energetskem izkoriščanju reke Mure, ki jo je strokovno nekoliko pobliže spoznal na ljubljanski univerzi, pa je menil: »Ko smo pod vodstvom dr. Ilešiča izdelovali vodne režime slovenskih rek, smo ugotovili, da ima Mura poleg Drave zelo ugoden vodni režim in visoko vodo takrat, ko je v drugih jugoslovanskih rekah nizka voda; v maju in juniju, saj se tedaj v Alpah, kjer Mura izvira, topita sneg in led. Res škoda, da nam odteče toliko energije in morali bi jo izkoristiti. Vendar ne z radikalnimi posegi v naravo oz. tako, da bi se zrušilo ravnovesje. Naša generacija jih delno odklanja, sem pa prepričan, da bodo prihodnje generacije na Muri postavile primerne vodne elektrarne.« Kljub prostorski stiski bi dodali še povzetek njegovega dokumentiranega odgovora na lastno pomisel o tem, da sta nemški in slovenski živelj nacionalno manj trdna, da pa so pravo nasprotje Hrvati, ki jih je veliko tako na lendavskem območju (Petišovci) kot v Železni županiji, kamor sodi tudi Porabje. »Po maternem jeziku je bilo leta 1920 Slovencev 5182, ob zadnjem popisu pa že samo 2764. Njihovo število se je skoraj razpolovilo. Hrvatov je bilo ob popisu leta 1920 v Železni županiji 3975, leta 1980 pa še vedno 3178. Še bolj zgovorna je tabela iz leta 1980, sestavljena na osnovi uradnega popisa prebivalstva, ki prikazuje opredelitev Slovencev in Hrvatov po narodnosti. Od 2764 Slovencev po maternem jeziku se jih je samo dobra polovica, ali 56 odstotkov, opredelila za slovensko narodnost, 43,5 odstotka jih je ob popisu izjavilo, da se čutijo Madžare, dva sta bila raje Hrvata, eden pa celo Slovak (nekdaj Tot). Velika večina, ali 86,4 odstotka, Hrvatov po maternem jeziku se je opredelila, da so Hrvati tudi po narodnosti. Taka so dejstva. Spoznati moramo resnico in o njej stvarno poročati.«
BRANKO ŽUNEC
naj bi zaradi dotrajanosti asfalta uredili tudi druge odseke lokalnih cest v soboški občini.To velja tudi za nekatere mostove in objekte.
Kljub jasno zastavljenim ciljem bo ob koncu dolgoročnega obdobja ostalo makadamskih še vedno 194,57 kilometra lokalnih cest. To pomeni, so opozorili na skupščini občinske skupnosti za ceste v Murski soboti, da se bodo morali organi občinske skupnosti še posebej angažirati pri zbiranju potrebnega de-narja.Predvsem pa bo treba natančno določiti konkretne odseke cest in predvidevati vire financiranja posodabljanja in vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest. Pri tem pričakujejo tudi večjo denarno pomoč Skupnosti za ceste Slovenije.
Milan Jerše
STRAN 6
VESTNIK, 23. OKTOBRA 18^6
kmetijska panorama
Nemoteno pri spravilu
zatikanja pri odvozu
V Tovarni sladkorja v Ormožu so so začetka tega tedna predelali že 6.400 vagonov sladkorne pese, v silose pa so spravili 8.500 ton sladkorja. Ta čas je v tovarni čakalo na predelavo še 7.500 vagonov sladkorne pese, kar pomeni, da je približno polovica letošnjega pridelka že v tovarni, saj načrtujejo, da bodo letos predelali okrog 26 tisoč vagonov sladkorne pese in tako pridobili 35 tisoč ton sladkorja.
Ze pred začetkom spravila sladkorne pese so ocenjevali, da bodo letošnji pridelki boljši od  lanskih, ki jih je prizadela suša, skupni pridelek pa bo približno enak lanskemu, saj so pridelovalci letos namenili tej poljščini nekoliko manj površin. V tovarni pravijo, da je tudi kakovost zadovoljiva, saj znaša odstotek sladkorja v pesi, ki so jo doslej prevzeli, okrog 16,5, se bo pa do konca spravila ta odstotekše nekoliko povečal. Če ne bo večjih zastojev, načrtujejo, da bodo ves letošnji pridelek sladkorne pese pospravili do 10. novembra, do sredine decembra pa bodo v tovarni končali tudi s predelavo.
Spravilo sladkorne pese je do slej tudi v Pomurju potekalo nemoteno in jo je do začetka tega
tedna družbeni sektor pospravil že s 53 odstotki zasejanih površin, kmetje pa so pospravili kar 64 odstotkov letošnjega pridelka. S spravilom so že končali v Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, kjer so peso pobrali z vseh 24 hektarjev, v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan pa so je pospravili 57 odstotkov. V tej delovni organizaciji so letos sladkorno peso zasejali na 594 hektarjih in računajo, da bodo do prvih dni novembra ves pridelek tudi pospravili. Dobro teče spravilo tudi v Kmetijskem kombinatu Radgona, kjer so imeli peso na 250 hektarjih, pospravili pa so jo s 130 hektarjev, medtem ko so v Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci in Ljutomerčanu z družbenih površin pospravili tretjino letošnjega pridelka. Do konec meseca pa naj bi sladkorno peso pospravili kmetje, saj v nekaterih zadružnih organizacijah s pobiranjem že končujejo. V Kmetijski . zadrugi Panonka so od zasejanih • 364 hektarjev pospravili že 222 hektarjev, kooperanti Kmetijske zadruge Gornja Radgona so jo do začetka tedna pospravili z 82 od skupno 95 hektarjev, medtem ko so kooperanti Vinogradniškega gospodarstva Kapela s spravi-
lom tako rekoč končali. V lendavski kmetijski zadrugi so od zasejanih 172 hektarjev pospravili že 115 hektarjev, nekaj manj kot polovico letošnjega pridelka pa so pobrali že tudi v Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci in v TOK Ljutomerčan.
Predvsem po zaslugi lepega vremena do konca minulega tedna je spravilo sladkorne pese tudi v Pomurju teklo brez zastojev,
medtem ko se je nekoliko zatikalo pri odvozu v tovarno. Zaradi hitrega spravila pese niso mogli sproti odvažati, zato je bilo v začetku tedna na prevzemnih mestih v družbenem sektorju okrog 1.300 vagonov sladkorne pese,okrog 630 vagonov pese pa je čakalo na odvoz tudi v zadružnih organizacijah.
L. Kovač
Če teče spravilo sladkorne pese brez večjih zastojev, pa se nekoliko zatika pri odvozu, saj je bilo v začetku tedna na prevzemnih mestih v Pomurju okrog 2 tisoč vagonov sladkorne pese.

Cankova spet med najuspešnejšimi
»Sklepanje pogodb je 'v teku«, pravi Gusti Gomboc, ki je v TZO Cankova zadolžen za organizacijo pridelave sladkorne pese, »in upam, da bodo kmetje v prihodnjem letu namenili sladkorni pesi več površin kot letos.«
Kmetje temeljne zadružne organizacije na Cankovi se že vrsto let uvrščajo med najboljše pridelovalce sladkorne pese na območju ormoške tovarne sladkorja. Letos so sladkorni pesi sicer namenili nekoliko manj površin kot v preteklih letih, vendar so za to tudi objektivni razlogi, .saj so na tem območju opravljali melioracije in komasacije in vseh površin tako niso mogli pripraviti za setev.
Letos so s spravilom začeli 7. oktobra in do konca minulega tedna je ostalo nepospravljenih le še kakšnih deset hektarjev sladkorne pese. Pridelki so boljši kot v lanskem letu, saj so v povprečju višji za okrog . 15 odstotkov, je pa predvsem na Goričkem posevke tudi leto nekoliko prizadela suša v avgustu in septembru. Vseeno pa napovedujejo, da se bodo na območju temeljne zadružne organizacije povprečni pridelki gibali blizu 45
ton na hektar, dokaj dobra pa bo tudi sladkorna stopnja, saj se po prvih podatkih sladkor giblje okoli 17,5 odstotka.
Stekle pa so že tudi priprave na setev sladkorne pese v pri-
hodnjem letu, saj so pridelovalci že sklenili pogodbe za polovico načrtovanih površin in v temeljni zadružni organizaciji pravijo, da bodo setveni načrt v prihodnjem
letu izpolnili.
L. Kovač
Jabolka v stiskalnici
I AVTO-MOTO DRUŠTVO
 Štefan Kovač
- MURSKA SOBOTA
I OBVESTILO
V soboto, 25. oktobra 1986, ob 10. uri bo v Murski So-
Iboti na dvorišču AMD v Noršinski 2 slavnostna otvoritev tehnične baze.
IV soboto, 25. oktobra 1986, ob 12. uri pa bo v središču | Murske Sobote s startom in ciljem pred skupščino obči-rne mednarodna spretnostna vožnja avtomobilistov.
Vabljeni
Čeprav pozimi bolj sodijo na mize, jih je letos toliko, da bo veliko jabolk zagnilo, ali pa bodo (kot na fotografiji) končale v stiskalnicah. O »predarežljivi« naravi smo letošnjo jesen prelili že veliko tiskarskega črnila, med drugim pa so na seznamu »nad-številnih« tudi jabolka — čeprav je na drugi strani res, daje vedno več takih, ki se k nam pripeljejo iz večjih slovenskih krajev in si želijo pristnih, naravnih in ne-škropljenih sadežev.
Vendar pa kljub vsemu veliko jabolk ostaja na tleh, zanje se nobeden ne zmeni, zato zgnijejo. To bi rad preprečil Franc Menci-gar, ki je dejal, daje tudi z njegovimi jabolkami letos podobno kot drugod po Pomurju, saj jih je preveč. Gospodar, ki ga bolj poznajo kot Mlinarja (nekoč je bil pri domačiji mlin na veter), se je zato odločil za »jabolčnico« — bolje to, kot nič. Poleg jedilnih ima tudi industrijska jabolka, za katera pa upa, da jih bodo odkupili. Velika stiskalnica, kjer se začenja »predelava« jabolk, je po
Francevem mnenju stara nad 200 let, naenkrat pa iz nje lahko stisnejo kar 300 litrov sladkega soka.
O »jabolčni« problematiki so si letos belili glave že na raznih ravneh in povsod je bil sklep podoben — preveč jih je, zato sta tako Panonka kot Potrošnik, ki naj bi skrbela za njihovo prodajo, nemočna. Tako ima na primer KZ Panonka sklenjene z od-kupniki ,npr. industrijskih jabolk pogodbe na daljši rok, kar onemogoča, da bi v enem letu prodali veliko jabolk, naslednje leto pa nobenega. In to se nam v Pomurju kaj lahko zgodi, saj imajo jabolka izmenično rodnost. Naslednje leto bodo tako najbrž težave z jabolki že za ozimnico, letos pa ne vemo, kam z njimi. Če ste tudi vi med tistimi, ki so vam jablane bogato obrodile, skušajte ravnati kot Mlinarjev Franc. Seveda, če že nimate v sodih vinskega mošta!
Bojan Peček
Foto: L. Kovač
Skupnost za pospeševanje kmetijstva se je uveljavila
Poročilo o delu skupnosti za pospeševanje kmetijstva v soboški občini v letošnjem prvem polletju, ki so ga podrobneje obravnavali na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, daje nekatere zanimive ugotovitve in usmeritve za nadaljno delo. O tem je govoril dr. Alojz Slavič, diplomirani inženir agronomije. Presežek prihodkov nad odhodki je bil večji kot-deset milijonov dinarjev, kar pomeni, da so z denarjem ravnali dokaj preudarno, hkrati pa so porabili manj sredstev, kot so načrtovali. Pri tem je treba upoštevati, da so zaradi pomanjkanja denarja pri sestavi letnega programa izpadli nekateri predloženi programi, kot so pašništvo, kemijske analize in podobno. Ker pa so te programe izvajali že nekaj let, se je izvršni odbor skupnosti za pospeševanje kmetijstva odločil, da zaradi presežka sredstev v prvem polletju tudi te programe ponovno vključi v redno sofinanciranje.
V drugem polletju naj bi bili prihodki za 25 oziroma 30 odstotkov večji, kot je letni načrt. To seveda terja spremembo rebalansa za drugo polletje letošnjega leta. Gre predvsem za dohodke pri proizvodnji hrane in prispevek za republiški intervencijski sklad. Vedeti je treba, da je s 1. julijem sprejeta sprememba spodbud za pridobivanje mleka in prirejo mesa. Zato naj bi se ti prispevki v drugem polletju povečali za 45 odstotkov, dodatne premije pa naj bi bile najmanj 150 milijonov dinarjev.
In katere so še druge pomembnejše naloge skupnosti za pospeševanje kmetijstva v soboški občini? To je denimo, uvoz semena testiranih najkakovostnejših bikov avstrijske in nemške populacije lisastega goveda. Kljub lastni selekciji bi letos uvozili 4.000 doz semena iz Nemčije in Avstrije, ki bo razdeljeno glede na število kmetij, ki se intenzi-
vno ukvarjajo s pridobivanjem mleka. Nič manjšega pomena niso prostorske in ureditvene operacije, pri čemer gre za komasacije. Letos so že izvedli komasacije na 1650 hektarjih površin v Markišavcih, Nemčavcih, Nor-šincih, Lukačevcih ter delih katastrskih občin Puconci in Murska Sobota, Moravske Toplice, Teša-novci, Filovci in Beznovci. Začeti nameravajo še s komasacijami na 355o hektarjih, kar bo terjalo dodatnih 13 milijonov dinarjev. Nujno je potrebno izdelati tudi novo zemljiško knjigo. Poleg tega bodo namenili posebno pozornost higienskemu pridobivanju mleka, projektni nalogi za odpravo težav z gnojevko na farmi Rakičan in posodobitvi semenske pridelave v kooperaciji ter tozda Semena na Hodošu. Za povečanje zmogljivosti sušilnice in pakirnice bodo potrebovali 96 milijonov dinarjev.
Milan Jerše
Nove naloge strokovnih pospeševalnih služb
zavarovalna skupnost tnglav tss>
Delovna skupnost Pomurske območne skupnosti ZS TRIGLAV
objavlja dela in naloge
cenilca in likvidatorja škod iz strojelomnih in transportnih zavarovanj.
Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati končano višješolsko izobrazbo strojne smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušenj.
Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s poskusnim delom, ki bo trajalo dva meseca.
Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupne porabe.
Kandidati naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisomin z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela na odbor za medsebojna deiovna razmerja in kadrovska vprašanja pri Pomurski območni skupnosti ZS TRIGLAV v osmih dneh od objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri.
Ob načrtovanih ciljih kmetijstva v SR Sloveniji naj bi se povečali pridelki in težnost krušnih žit in sladkorne pese. Ne glede na težave s cenami in plasmajem ječmena, koruze, krompirja, prosa in še nekaterih kmetijskih pridelkov bi morale strokovne oziroma pospeševalne službe v večjem obsegu prevzeti poleg običajnih birokratskih poslov nekaj konkretnih strokovnih nalog.
Pridelovanje pšenice, rži in sladkorne pese sodi poleg krompirja, oljne ogrščice in koruze med pomembnejše poljščine. V letu 1987 naj bi združeni kmetje v SR Sloveniji pridelali 50.000 ton tržne pšenice in 102.000 ton sladkorne pese. Za omenjeno pridelavo je sklenjen samoupravni sporazum,, v katerem so poleg drugega opredeljene tudi naloge strokovnih služb — tehnološki in organizacijski ukrepi. V svetu, kjer so podobne razmere pridelovanja in strokovnega vodenja, so izdelani normativi za različne profile strokovnih delavcev. Želje, da bi se tem normativom približali v bližnji prihodnosti, so neuresničljive, saj nimamo dovolj primernih strokovnjakov in denarja, sedanji kadri pa so obremenjeni z deli, ki ne spadajo k delu strokovnega delavca (izraz pospeševalec mi tokrat ni najprimernejši).
V zadnji konkretni opredelitvi nalog zadružnih strokovnjakov bi prevzel »pospeševalec« na osnovi izdelanega predloga poleg nekaterih nalog strokovno delo na 100 kmetijah, od tega nepo- ‘ sredno na 50 kmetijah za intenzivno pridelovanje pšenice, in to tržno pridelovanje. V tem primeru bi bila to poleg drugega dela konkretna strokovna naloga, kjer bi na osnovi lastnega znanja in ob pomoči drugih strokovnih služb (zavod, inštituti, fakultete, literatura itd.) izdelal vsaj za 50 kmetij konkretna pisna navodila. Pri teh pridelovalcih bi seveda moral spremljati izvedbo predpisanih ukrepov, jih sproti po potrebi dopolnjevati in na koncu v obliki pridelka ugotoviti rezultat dela in predpisane tehnologije. Vodenje tehnologije pomeni imeti pregled nad pripravo tal (čas in kakovost), izborom sorte, setvijo (čas, količina semena), uporabo kemičnih sredstev za zatiranje plevelov, bolezni, škodljivcev, gnojenjem s kompleksnimi in dušičnimi gnojili in podobno. Ugotavljamo, da je v letošnjem letu na račun bolezni in pomanjkanja hranil v prehrani ozimnih žit propadel pomemben del pridelka. Ob konkretnem delu strokovnih služb in seveda izpolnjevanju teh navodil pri čim večjem številu pridelovalcev bo zagotovljen višji pridelek te pomembne poljščine in večji dohodek pridelovalca.
Informacija se vsebinsko nekoliko razlikuje od tiste, ki je bila objavljena v Vestniku pod naslovom Pospeševalec na 50 kmetij.
Seveda so v teh dokumentih tudi opredeljene naloge vseh drugih služb, ki delajo na področju pridelovanja in plasmaja kmetijskih pridelkov.
Geza Džuban, kmet. inž.
Za ostarelega kmeta višja pokojnina
Upokojenci bodo z novembrom spet dobili višje pokojnine, tokrat za osem odstotkov, pa čeprav ima skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — kot je bilo povedano na zadnji seji zbora delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Murska Sobota — likvidnostne težave. Zaradi neusklajenega dotoka sredstev si mora za izplačevanje pokojnin sposojati denar, ter seveda za to plačevati visoke obresti.
Končno pa bodo tudi kmetje, ki prejemajo pokojnino po zakonu o starostnem zavarovanju kmetoy, prejeli 30 tisoč dinarjev na mesec, v razpravi pa je tudi predlog o sprotnem usklajevanju tudi teh pokojnin.
Za vse, ki čakajo na rešitev vloge za pokojnino, in teh v Pomurju ni ravno malo, je pomembna novost, ki jo predvideva predlog novega pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj se bodo nasledi nje leto akontacije, ki jih sprejemajo, usklajevale in poviševale kot pokojnine. Druga pomembna novost, ki jo predvideva pravilnik, pa je, da se v invalidske komisije vključijo strokovnjaki s področja varstva pri delu, tehnologije ali psihologije in drugi iz delovne organizacije.
Sicer pa upokojevanje še vedno narašča, vsak tretji delavec pa se upokoji invalidsko, in tako tedaj manj kot trije delavci prispe-
vajo sredstva za enega upokojenca. Večjo obremenitev gospodarstva pa predvideva in vključuje tudi novi člen v zakonodaji, po katerem se bodo vse pokojnine preračunavale na zadnje leto de-
la, sedaj pa na predzadnje. Ta velik projekt bodo uresničili v štirih letih, preračunavati pa bodo začeli že prihodnje leto.
Majda Horvat
TURNIŠČE: cene pujskov
Za to, da že nekaj časa nismo objavili poročila s turniškega sejma, ni kriv naš dopisnik Matija Pozderec, ki nam redno pošilja poročila, pač pa prostorska stiska v časopisju. Sicer pa se v tem času stanje na sejmu ni bistveno menjalo, le cene so se nekoliko spremenile. Tako so pred 14 dni rejci za par pujskov zahtevali od 25.000 do 32.000 dinarjev, minuli teden pa že od 28.000 do 35.000 dinarjev. Pred tednom so jih ponujali 82, prodali pa so jih okrog 60.
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1886
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
»Čist« avtobus
Nedvomno imajo električni avtobusi v javnem mestnem prometu veliko prednost pred ekološko zelo spornimi avtobusi na motor z notranjim izgorevanjem, zato ni nič naključnega, če raziskovalci skušajo izdelati čimbolj okreten in uporaben elektrobus. Ta čas si precej obetajo od vozila, ki ga praktično preskušajo v kalifornijskem mestu Santa
Barbara.
Gre za vozilo, ki ga poganja elektrika, shranjena v posebnih baterijah. Bistvena novost pa je v tem, da se baterije lahko polnijo med vožnjo. Električni tok dobivajo iz kabla,
Najstarejši kristal
Na pogled niso drobna kristalna zrnca, ki so jih našli geologi v odmaknjenih gorah Narryer v za-'hodni Avstraliji, nič posebnega. Toda ti drobni kristalčki iz slojev peščenca so zbudili zanimanje vseh geologov, saj gre za 4,2 milijarde let stare kristalčke, torej najstarejšo rudnino, kar so jih kdaj odkrili na našem planetu.
Avstralski geologi domnevajo, da so kristali ostanki prvobitne Zemljine skorje. Če bodo domnevo lahko potrdili, potem se obeta prava znanstvena senzaccija, saj uradna geologija pravi, da je prvobitna skorja izginila v močnem bombardiranju meteorjev v tristo milijonih let po nastanku.
Starost kristalov so izmerili s pomočjo nove metode merjenja starosti majhnih delcev snovi. Znanstveniki ugotovijo dokaj natančno starost z izračunom razmerja svinca in urana. In prav takšen izračun je pokazal, da so avstralski kristalčki stari skoraj toliko, kot je star naš rodni planet.
Najdba pomeni za geologe hkrati tudi upanje, da bodo prišli na sled še kakšnim ostankom prvobitne Zemljine skorje, ta pa je izjemno zanimiva za raziskave in za razumevanje geološke zgodovine Zemlje.
Sončne skodle
Kdor se bo poslej obnašal energetsko varčno, bo namesto strešnikov, naj bodo kakršni že, nabavil najnovejše sončne skodle. S takim nazivom so krstili svoj novi proizvod strokovnjaki ameriške tovarne sončnih celic, da bi ga že po imenu razlikovali od običajnih plošč s sončnimi celicami.
Gre za plastične skodle, ki so prevlečene s posebno kemikalijo, ki spreminja sončno energijo v električno. Posamezne skodle se povezujejo v enoten sistem, že ko jih zložijo po strehi. Kot trdijo izdelovalci, je dovolj okoli 300 sončnih skodel na enodružinski. hiši za pokrivanje vseh njenih potreb po električni energiji. Seveda je pogoj to, da je hiša v primernem geografskem pasu, se pravi, da ima dovolj sonca skozi vse leto.
Na podobno zamisel so prišli tudi strokovnjaki japonske tvrdke Sanyo, ki pripravljajo proizvodnjo sončnih strešnikov za svoje potrebe. Množična izdelava bo stekla v prihodnjem letu. Računajo, da bo posamezni strešnik stal okoli 10 dolarjev, medtem ko bo ameriški po 21 dolarjev.
Lepo oblečeni moški je v višini 3000 metrov skočil iz letala. Za svoj podvig si je poskrbel filmskega snemalca. Bilo je to v ameriški Nevadi in policija je potem na truplu ugotovila, da gre za nekega 30-letnega moškega iz Las Vegasa.
pa se vendarle zgodi
Štirinajst britanskih policajev se je trudilo, da bi ujeli nekega oboroženega moškega. Bilo je toliko teže, ker je pb tej akciji psica Vargo stisnila rep med noge in pobegnila. Triletna alzaška psica bo odslej služila pri britanskem letalstvu — je manj naporno in nevarno.
• • •
Najstarejša prebivalka Tajvana Sung Čing Niang (112 let), pobija medicinske teorije s svojim obnašanjem: že od mladih let kadi, redno pije riževo vino in žveči neke plodove, ki omamljajo.
PRAV0D0V0D
V sovjetskem Uzbekistanu so odkrili 2000 let star vodovod, ki je prvi, kar so jih našli v osrednji Aziji. Leži v bližini regionalnega urbanega središča Termez blizu afganistanske meje, odkritelji pa so arheologi, ki kopljejo na desnem bregu reke Arnu Darje, kjer je bilo nekoč v davnini mesto. Odkrili so ga po naključju, ko so raziskovali mestno obzidje. Bil je na vrhu obzidja, dolg pa je 1600 metrov. Voda je z višine 12 metrov tekla po ceveh iz žgane gline. Z vodo iz Arnu Darje je napajal mestne obrtne delavnice, svetišče, palačo in stanovanjske hiše v severnem delu mesta. Doslej so vedeli za obstoj vodovodov v Centralni Aziji v starem veku samo iz podatkov v starih rokopisih.
DO HRANE S PREVARO
Ne-goljufajo samo ljudje, tudi v ži-svetu imamo primere golju-
ZAKON
IN ZDRAVJE
Nabralo se je že veliko poda-
tkov, na osnovi katerih raziskovalci vse bolj trdno gradijo nenavadno domnevo, da so ločene ali osamljene ženske bolj podvržene infekcijam najrazličnejših vrst kot poročene. Raziskave so pokazale, da so menda šestkrat bolj ogrožene (seveda teoretično), da bodo umrle zaradi pljučnice ali za katerim od podobnih vnetij. In prav tako naj bi kar za trideset odstotkov pogosteje obiskovale zdravnike, seveda zaradi zdravstvenih težav, ki so jim bolj podvržene kot pa poročene ženske.
fij. Ptice kdaj pa kdaj opeharijo svoje vrstnike. Poseben tak primer je raziskoval ameriški ornitolog Charles Munn v amazonskem pragozdu. Opazoval je skupino ptic različnih vrst, kjer sta dve posebni vrsti določeni za oprezanje za sokolom in drugimi sovražniki, druge ptice pa medtem lovijo hrano (žuželke). Ptice stražarke pridno stražijo in pravočasno opozarjajo druge, ko se približuje nevarnost. Večkrat pa dajo znak za preplah samo zato, da se druge ptice razbežijo, same pa hitro pojedo, kar so druge
našle. Ta lažni alarm jim dobro uspe, saj se nikdar ne ve, kdaj gre zares in kdaj samo za prevaro. Druge ptice pa so se že naučile, da je bolje, če se skrijejo prevečkrat kot premalokrat.
Če bi druge ptice dognale, kako se ptice stražarke, obnašajo ob prevari, npr. da ne odletijo stran, bi se ravnotežje kar hitro spremenilo. Ptice stražarke ne bi več stražile, druge ptice bi bile v nevarnosti.
Tako je goljufija v tem primeru upravičena.
Ko je neki londonski časopis objavil sliko in izjavo ljubke Jenny Blyth, da zbira medvedke, so Londončani ponoreli — Jenny je dobila celo goro medvedkov, neki lovec pa ji je obljubil celo živega medveda.
NOVA LUNA
Drobcen krogec, ki ga je zabeležila kamera na vesoljski sondi voyager 2, je bil videti tako slaboten in neizrazit, da so ga strokovnjaki v laboratorijih za nadzorovanje poleta voyagerja 2 imeli za napako v leči kamere ali za statični odklon v telemetriji. Toda natančnejše analize so pokazale, da je krogec pravi, da kamera ne laže. Ta šibki krogec je luna, ki kroži okoli oddaljenega planeta Urana. Človek jo je tokrat prvič videl in zvedel zanjo.
Fotografija nove lune je prišla na Zemljo iz velikih daljav, voyager 2 jo je poslal prek 3 milijarde kilometrov daleč, ko se je približal sedmemu planetu našega sončnega sistema, Uranu. Dosedanje fotografije kažejo oddaljeni planet kot z oblaki zakrito, modrozeleno nebesno telo. Kaj več pa bo videti, ko bodo te dni prišle nove fotografije.
Doslej so astronomi poznali pet Uranovih lun: Mirando, Ariela, Umbriela, Titanio in Oberona. Novoodkrita luna ima zaenkrat prozaično ime U I. Lepše in bolj zveneče ime bo dobila, ko se bo sestala mednarodna astronomska zveza in sprejela imena novoodkritih nebesnih teles. Če se bodo predvidevanja nekaterih astronomov uresničila, bodo imeli krstni botri novih Uranovih lun obilo dela. Domnevajo namreč, da ima Uran še kakih 18 neodkritih naravnih satelitov okoli sebe.
V najnovejši študiji te vrste so raziskovalci ohijske državne ustanove odkrili pri natančnih raziskavah osemintridesetih ločenih ali osamljenih žensk, da imajo slabši imunski odziv in da je njihova na-^ ravna sposobnost zdravljenja in zaščite pred herpesom slabša, kot so ugotovili pri enakem številu žensk, živečih s svojimi možmi.
Psihologinja Janice Kiecolt-Glaser je ob pomoči svojega moža Ronalda, imunologa, ugotavljala, da je imunski odziv in dojemljivost za vnetja največja pri tistih ločenih ženskah, ki so čustveno še. vezane na nekdanje može. Njihove naravne obrambne sposobnosti pa so še vedno boljše, kot so sposobnosti nezadovoljenih poročenih žena. Nesrečni, zakon je v tem pogledu slabši od ločitve.
AUTO KUČA ČAKOVEC
NOVOST V NOČNEM RIMU
Večno mesto na italijanskem škornju ima novo znamenitost, ki pa se razkrije šele v nočnih urah, ko Rim zaživi v znamenju sladkega življenja. Med siceršnje prijateljice noči so se v zadnjih mesecih pomešale nove, visoke in temnopolte prostitutke eksotičnega videza. Toda pozor, nove prijateljice noči ne morejo ponuditi tega, kar vsaka, še tako izrabljena prostitutka lahko, kajti eksotična dekleta v visokih petah in kratkih krilcih so — fantje.
V Rimu je namreč nastala kolonija transvestitov, ki se se v Evropo preselili iz predmestij velikih brazilskih mest. Zdaj se zbirajo na nekaterih znanih ulicah in ponujajo svoje usluge. Za Rimljane, predvsem tiste, ki zadeve ne jemljejo preveč resno, so transvestiti postali nekakšna večerna zabava, ki si jo hodijo ogledovat, za druge pa so »brasiliani« nadloga, ki je na. ulicah Rima povsem odveč. Močno se zgražajo tudi prave prostitutke, češ da jim brazilske »dame« jemljejo zaslužek. Po izjavah nekaterih transvestitov zaslužek res .ni slab. Na noč zaslužijo lahko tudi po 170.000 din.
Policija je dokaj nemočna. Preganjajo jih s cest, a se naslednjo noč že vrnejo ali pa za nekaj časa zapuste vroči rimski asfalt in se sprehodijo po Torinu in Milanu, potem pa se spet vrnejo nazaj v Rim.
Bratvo končali smo srečno, cuker kcoj ddvlemo večno. Dosta bode alkohola, po cestaj de pa nevola.
Za grozdje — mošt akontacija, te pa pride filtracija.
Za Martina grata vino, pa plačamo trošarino. Z Banata pride ružica, Kcoj domačega kupica. Malo uvoženega Španca, pa eto ti muškat silvanca. Nedela, petek ali sreda, vkiiper prideta soseda, dosta ali malo plače, sakši po krčmaj rad skače.
Rudnine v morjih
Strokovnjaki že dalj časa napovedujejo, da so rudniki bodočnosti v morju; to skušajo dokazati številne oceanske raziskovalne odprave. Tako nalogo so si zadali tudi nemški raziskovalci, ki raziskujejo tihomorske podvodne tople izvire, za katere domnevajo, da spuščajo v morsko vodo veliko rudnin. Predvsem v vzhodnem Pacifiku so namreč raziskovalci že večkrat našli bogata rudišča.
Znanstveniki so že 1979. leta izdelali natančen raziskovalni program, imenovan GEOMETEP. Raziskave so pokazale, da so rudišča več metrov visoki stožci iz poroznega in trdnega materiala, podobni termitnjakom. Ti stožci nastajajo tako, da morska voda v nekaterih delih dna pronica v tla, se v zemeljski notranjosti ogreje in se ponovno vrača »na površje« kot termalna voda, obogatena z minerali. Lahko topljive snovi se sesedejo na dno v veliki oddaljenosti od samega izvira, druge se usedajo vse bliže in tako sčasoma nastanejo »termitnjaki«. Nekateri lahko topljivi elementi ostanejo še po stiku s hladno morsko vodo raztopljeni, zato lahko z analizo morske vode ugotovijo, kje na dnu so rudišča. Tako termalni vrelci vsebujejo veliko kremenčeve kisline, kalija, kalcija, mangana, cinka in še druge elemente.
Če je točna tudi predpostavka francoskih raziskovalcev, da se črna mineralna skorja, ki nastaja ob stiku raztopljenih rudnin s hladno morsko vodo, na teden zdebeli kar za nekaj centimetrov, potem manjšanje rudnih zalog v sedanjih rudnikih ne bi smelo biti razlog za preplah.
POSEBNA UGODNOST OB NAKUPU TRAKTORJA TOMO VINKOVIČ
Izkoristite ugodno priložnost v oktobru.
TV 420 — 18 KS	cena 1.439.124
TV 523 - 21 KS	cena 1.539.564
TV 732 - 30 KS	cena 2.093.105
Traktorje TOMO VINKOVIČ lahko kupite v prodajalni AUTO KUČE ČAKOVEC v ŠTRI-GOVI, telefon 042/89-618.
STRAN 8
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
za vsakogar nekaj
Nesreče pod domačo streho
Statistike kažejo, da je pod domačo streho, pod katero se navadno počutimo vami, veliko nesreč. Nesreče se zgodijo zaradi nepazljivosti ali neznanja. Vzroki so največkrat prav nepomembni, posledice pa usodne.
Anekdote
Pred Aleksandra Velikega so pripeljali morskega roparja. Med zaslišanjem se je pirat branil z besedami:
»Razbojnik sem zato, ker imam samo eno samo ladjo. Če bi jih imel več, bi bil osvajalec.«
Francoskemu humoristu v piscu komedij Allaisu so povedali, da nekdo spije po šest kav samo zato da lahko trdi:
»Tak sem kot Balzac.«
»Jaz sem pa tak kot Napoleon,« je dejal AHais.
»Zakaj kot Napoleon?«
»Moji ženi je ime Jožefi-na.«
Na nekaj možnosti nesreč vas želimo opozoriti.
Steklenice mineralne vode niso za to, da bi v njih shranjevali čistila. Tudi če otrok srkne čisto majhen požirek, dobi hude opekline na sluznici sapnika. Vse steklenice shranite tako, da bodo za otroške roke nedosegljive.
Pločevinke s pršilom lahko pri temperaturi nad 50 stopinj eksplodirajo. Nikar jih ne odmetavajte v smetnjak, zlasti če stresate vanj tudi pepel, v katerem so še ogorki. Psi niso zmerom ljubeznivi človekovi družabniki, ampak tudi grizejo. Mali otroci naj se torej ne igrajo s psi. Izolacija skrbi za to, da iz notranjosti hiše ne uhaja toplota. Toda če je v izolacijskem materialu formaldehid, utegnejo stanovalci zboleti, imajo težave s dihanjem, krče in glavobol, pa ne morejo ugotoviti, zakaj. Plastična vrečka, ki si jo otrok povezne čez obraz, je kriva, da se lahko zaduši. Če raz-
M
i no! liži i


O neki ženski z zelo dolgim nosom je Allais dejal:
»Kadar jo poljubiš na obe lici, je zadaj bližnjica.«
Kadar je prišel v uredništvo časopisa, ki ga je zalaga! s članki, je Allais običajno dejal blagajniku:
»Prišel sem po svoj prejemek.«
Za hišno lekarno najprej potrebujemo ustrezen prostor, proč od dosega otrokovih rok. Lekarna naj bo pod ključem. Vanjo pa sodi kombinirani prašek in aminopirin. Poleg
Nekoč ga je blagajnik opozoril, da ne rečemo moj prejemek, temveč moji prejemki.
»No«, je. odgovoril Allais,« za tako malenkost res ni vredno uporabljati množine.«
V eni svojih zgodb je napisal:
»In Janez je ubil Mileno. Približno takrat Je Milena nehala varati Janeza.«
Tudi mazila pri«
ali

svojemu zna primerno, j
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
vsako sredo v oddaji 21 232, lestvica tega tedna:
1.
2.
3.
4.
5.
Jasmina — Agropop
Papa, don’t preach — Madonna
Dancing in the ceiling — Lionel Richie Spirit in the Sky — Doctor & The Medics Ne joči — Miha Blažič
Predlagamo:
Mandarina — Don Juan
Stuck with you — Huey Lewis & The News
Sve je otišlo u Honduras — Djčrdje Balaševič
Press — Paul McCartney
bijemo termometer, lahko živo srebro, ki se zlije iz njega, povzroči izpadanje las, drisko in bruhanje. Ostanke temeljito os-nažite. Stoli niso nadomestek za lestev. Vedite, da je med nesrečami doma največ padcev. Pogosto padejo starejši ljudje — in neredko zaradi posledic umrejo. Sobne rastline, poprašene s sredstvom zoper zajedalce, lahko zastrupijo majhnega otroka; torej pazite, da jim ne pride blizu. Pazite, kam sega otroška roka, če imate v vazi šmarnice, ki privabijo otroka. Nikotin je za otroke hudo nevaren. Otrok, ki žveči cigareto, se lahko zastrupi. Preproga rada zdrsne zato, ker ne leži dobro, ali pa se spotaknete ob rob. Poskrbite, da bo vselej poravnana, zlasti po čiščenju. Nesreča najbolj grozi otrokom. Do petega leta starosti se jih kar 50 odstotkov ponesreči, kadar so odrasli v neposredni bližini. Grelna odeja ali blazina ne sodita v otroško posteljo.
Maščobe v pečenih jedeh
Vsa pečena ali pražena jedila ne vsebujejo enakih količin prežganih maščob, so ugotovili prehrambeni strokovnjaki. Predvsem so ugotavljali količino maščob v jedeh, ki so se pekle v obilju maščob. Najnevarnejši je čips, saj te tanke, v maščobi temeljito prepražene rezine krompirja vsebujejo do 40 odstotkov maščobe. Za njim je pečeni sir z 38 odstotki. Sirov čips vsebuje 25 odstotkov maščobe, pečeni krompii-ček in piščančja bedrca po 14 odstotkov, najmanj pa pečene ribe, in sicer samo 10 odstotkov maščobe, ponavadi olivnega olja, ki je že tako najmanj nevarna zabela.
Zdravje
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Požarno varstvo
v tozdu Lesna predelava ni
zadovoljivo
USBRRHHHHH
SADJE KOT NARAVNO ZDRAVILO
Sadje kot zdravilo? — se bodo vprašali z nezaupanjem mnogi.Toda več kot 50 različnih organskih in anorganskih spojin, ki jih vsebuje sadje, mu daje prednost pred množico sintetičnih zdravil. Za človeka imajo največji pomen: vitamini, minerali in mikroelementi. Vitamini, ki jih vsebuje sadje, so številni. Sadje je glavni in najvažnejši izvor C vitamina, provitamina A. Nekatero sadje je pomemben izvor vitaminov iz skupine B.
Kalijeve in druge soli iz sadja odstranjujejo odvečno vodo in natrij iz organizma, kar je posebno pomembno za srčne bolnike. Za srčne bolnike se posebej priporočajo jagode. Sadje je tudi pomemben izvor mikroelementov, kot so: železo, mangan, baker. Mikroelementi koristno delujejo zoper malokrvnost. Pomembnost sadja je velika tudi pri obolenju ledvic. Dieta z sadjem, ki bi jo morali imeti ledvični bolniki, vsebuje veliko jagod, višenj, malin, sliv in grozdja. Sadje ima seveda tudi številne druge zdravilne lastnosti, zato naj bo vedno na našem jedilniku, zlasti pri bolnikih in starejših.
V mesecu požarnega varstva obiskujejo delovne skupine nekatere organizacije z namenom, da ugotovijo, kakšno je požarno varstvo. Tako je delovna skupina, ki so jo sestavljali Bojan Farič — požarni inšpektor, Jože Pintarič — strokovni delavec OGZ Murska Sobota in Ludvik Merica — poveljnik GD Murska Sobota obiskala delovno organizacijo Platana Murska Sobota. Ugotovili so, da je požarno varstvo v tozdu Ledava, kjer imajo poklicnega referenta za varstvo pri delu in ki skrbi tudi za požarno varstvo, zadovoljivo, zaskrbljujoče pa je požarno varstvo v tozdu
rih, tako da je bil en delavec mandatno kaznovan. V objektu je speljana notranja hidrantna mreža, vendar so nekatere hi-drantne omarice založene in nedostopne. Sicer pa je v neposredni bližini potok Ledava, kjer bi bilo potrebno urediti le mesta za črpanje vode. Okrog objektov manjka del ograje, tako da je možen vstop brez večjih ovir. Sicer pa bi morali v delovni organizaciji Platani Murska Sobota urediti avtomatski sistem za javljanje in ga vključiti v sistem mesta Murska Sobota. Prav tako bi bil skrajni čas, da bi v delovni organizaciji Platana v Murski So-
RECEPT ZA VAS
KMEČKA ZLOŽENKA

Lesna predelava, kjer imajo le pooblaščenega delavca za opravljanje nalog s področja varstva pri delu in požarnega varstva. Ugotovljeno je bilo, da v tozdu Lesna predelava zelo slabo vzdržujejo energetske naprave, zlasti električne inštalacije, razsvetljavo in delovne prostore. Gre za starejše objekte, kamor spada tudi žaga za hlodovino, ki je tudi pomanjkljivo opremljena, ker nima strelovodne inštalacije. V starejših prostorih tudi nimajo požarnih sektorjev, ki bi preprečevali širitev požara po celotnem objektu. Nekateri delavci tudi ne spoštujejo prepovedi kajenja v proizvodnih prosto-
boti ustanovili industrijsko gasilsko društvo, o čemer se že dalj časa pogovarjajo. Prav tako bi morali iz proizvodnih in skladiščnih prostorov sproti odstranjevati odpadni material, urediti dostope do zidnih hidrantov, gasilnih aparatov in razdelilnih električnih omaric, hkrati pa povečati budnost čuvajske službe. Po ugotovitvah v delovni organizaciji Platana Murska Sobota lahko sklepamo, da požarno varstvo ni zadovoljivo in da bi morali odgovorni hitro ukrepati. Podobne pomanjkljivosti pa ugotavljajo tudi v drugih delovnih organizacijah v Pomurju.
F. M.
Lestvica nastaja s sodelovanjem Hi-Fi videostudia na Kidričevi 2t, (telefon 25-577), 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/I, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Čestokrat pozabljamo na stare jedi, ki se hitro pripravijo in okusne so. Ena izmed takšnih je kmečka zloženka.
Na olju dušite drobno narezano slanino in čebulo, nato dodajte govedino,-narezano na kocke in skupaj dušite, da se govedina zmehča. Nato dodajte na kolobarje narezano klobaso, korenje, krompir, narezan na rezine, paradižnik in vegeto, dušite in dolivajte vodo. Na koncu dodajte peteršilj po želji. Ponudite kot glavno jed. Cas priprave: približno 50 minut.
Za to jed potrebujemo: 1 kg krompirja, 500 g korenja, 150 g suhe slanine, 100 g suhe klobase, 150 g čebule, 200 g govedine brez kosti, 4 žlice olja, paradižnik, peteršilj in vegeto.
N ASA RISBA - VAŠ PRIPIS___
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do , četrtka, 16. oktobra na naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Ljudem se je zmešalo. Manjši smo, več plačajo za nas. (Bogomir Roškar)
— Pa naj še kdo reče, da v naših gozdovih nimamo bogastva! (Matej Kranclbinder)
SESTAVIL MARKO NAPAST	OBLIKOVAr NJE GLASOV	POŠKODBA KOSTI	MAJHNO NASELJE	NEMŠKI SKLADATELJ (KASPAR)	DELO DNINARJA	NEKDANJI PREDSEDNIK ZIS (DŽEMAL)	ATIŠKI HEROJ
DOKONČANJE ČESA							
KOVANEC IZ DRAGE KOVINE, CEKIN							
POJEDINA							
TEŽAK ITALIJANSK KAMION			ŽGANJE IZ ŽITA	AMERIŠKO M. IME			
				PRENOSNA SVETILKA			
VZHOD		MINISTR- SKI SVETI					
		TURŠKI DENAR					
GLAVNO MESTO MOLUKOV					IVAN MINATTI		
					IVAN CANKAR		
SRBSKI ESEJIST IN PESNIK (MARKO}							OSEBNI DOHODEK
LJUBKO- VALNO M. IME						FOSFOR SLOG	
POKRAJINA V SAUDOVI ARABUI					SINCLAIR LEWIS		
					ATA		
NIKOLA TESLA			GLASBENI ZNAK				
			LUIGI GALVANI				
HRVATSKO SLAVONSKI BAN V 19. STOLETJU							
NAJMANJŠA ENOTA ZADELO				PISATELJI- CA PEROCI			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: teater, akromat, Vransko, žara, LT, Ena, Mao, nitka, TZ, amok, ravnina, ocet, Ar, žir, Igo, ajdovec, Aimara.
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
STRAN* 0
križem kražem po naših šolah
TEDEN
OTROKA
Prvi teden v oktobru je vsako leto namenjen otrokom. To je naš teden. Vsak ima stotero želja. Eni bi radi novo žogo, drugi novo punčko... Nekateri pa tudi ne pozabijo, da je nekje drugače, da so lačni otroci in da
ponekod trpijo grozote vojne. Zato je tudi moja želja, da ne bi bilo lačnih otroških ust, ne vojn ne sovraštva.
Alenka Mauko, 5. b OŠ Jože Kerenčič, Gor. Radgona
NARAVA SE SPREMINJA Jesen je spet čudovito obarvala naravo. Kmetje pospravljajo poljske pridelke in gnojijo zemljo. Tudi na vrtu je drugače. Ni več toliko zelenja, kot je bilo spomladi. Mame že pripravljajo ozimnice. Tudi živali vedo, da prihaja zima. Živali, ki zimo prespijo, si pripravljajo brloge, druge pa si iščejo hrano za mrzle dni. Domače živali, kot so pes, mačka, zajec, dobivajo zimsko dlako. Ljudje si nabavljajo kurjavo. Dnevi postajajo hladnejši. Tudi noči so daljše. Narava se spreminja. Irena Cdr, 5. a
OŠ Bakovci
Pritekel je sladek mošt
Že zgodaj zjutraj smo se odpeljali v vinograd. Trte so bile polne sladkega grozdja.
Vsak je trgal v svojo posodo. Očka je nosil brento. Dedek je mlel grozdje. Popoldan so se posode že napolnile in smo se s težkim vozom pripeljali domov. Zvečer smo grozdje stiskali. Komaj sem čakala, da je pritekel sladek mošt. Alenka Šantak, 2. raz.
OŠ Jožko Talany-Janez, Dobrovnik
Na trgatvi
V soboto sem bila na trgatvi v Štri-govi. V goricah se nas je zbralo dosti starejših in mlajših ljudi. Tudi jaz sem obirala grozdje. Ko sem se naveličala, pa smo se z drugimi otroki igrali. Bilo je zelo lepo.
Lidija Borovič, 3. a OŠ Odranci
Iz Vidma ob Ščavnici
Pred kratkim smo se ucenci 3. in 4. razreda odpeljali na Kapelo. Vsi smo imeli s seboj vedra. Ustavili smo se v velikem sadovnjaku, kjer smo nabirali jabolka. Z našimi majhnimi rokami smo tako opravili koristno delo, zaslužili pa smo si tudi nekaj denarja za ekskurzijo.
Pionirji naše šole smo bili zelo presenečeni, ko nam je tovarišica ravnateljica povedala, da smo za svoje delo dobili nagrado, in sicer kipec kuritja Joviče.
Člani dopisniškega krožka OŠ 12 talcev, Videm ob Ščavnici
ŽALOSTEN PETEK
Ko smo 10. oktobra prišli v šolo, smo preplašeni zrli v črno zastavo nad vhodom in spraševali tovarišice: »Zakaj črna zastava? Kaj se je zgodilo?«
Novo šolsko leto se je komaj začelo. Še včeraj smo bili vsi veseli in zadovoljni, ker smo skupaj v novi šoli; danes pa žalostni in solznih oči pogledujemo na oglasno desko, kjer ob šopku nageljnov visi črn napis: Včeraj je v prometni nesreči umrl naš sošolec Bojan.
Na njegov prostor v 2. b razredu so učenci in tovarišica Breda položili šopek cvetja ovit s črnim trakom.
Zakaj prav on, razigran, živahen deček, ki je komaj letos prišel k nam? Ali ni bil dovolj previden? Zakaj se nam vsem vedno preveč mudi? Ta in podobna vprašanja si kar naprej zastavljamo.
Otroci in odrasli! Bodimo previdnejši in strpnejši na cesti, da ne bodo po nepotrebnem ugašala naša življenja!
Učenci 4. a razreda OŠ Prekmurske brigade, M. Sobota
Kaj je bilo najbolj zanimivo v filmu POLETJE V ŠKOLJKI?
— Tomaž in računalnik.	(Srečko)
— Kako so s pomočjo računalnika odkrili tatove. (Andrej) — Ko je Tomaž na računalnik zapisal: Moja družina ni nobena družina.	(Jernej)
— Računalnik, kateremu zaupa Tomaž.	(Vanja)
— Vabeče fige, ki jih ukradejo otroci.	(Nataša)
— Otroci namazani z blatom.	(Daniel)
— Ko je Tomaž oblečen padel v banjo.	(Klavdija)
— Dobro organizirana straža.	(Matjaž)
— Kako sta se spoznala Milena in Tomaž.	(Renata)
— Ljubezen, ki se je rodila med Mileno in Tomažem. (Ksenija) — Namazan sladoled na sedežu motorja.	(Leon)
— Milena kot dobra plesalka.	(Darja)
— Najbolj mi je ugajal pes Kaj.	Sebastjan
— Prizor, ko Tomaž oblečen skoči v morje.	(Toni)
Učenci 5. b razreda OŠ Bakovci
PRI NAS DOMA
Doma rada pomivam, pometam, pospravljam svojo sobo in čistim s sesalcem. Ko je delo opravljeno, mi postane dolgčas in začnem brati knjigo. Knjiga, ki jo sedaj berem, je zelo zanimiva. Ko pride mamica domov, ji pripovedujem o knjigi, ki sem jo brala. Ko postane mamica lačna, ji prinesem krožnik in žlico. Potem pomijem posodo, da je v kuhinji lepo pospravljeno.	Yvonne Pock, 3. a
OŠ Apače
TRGATEV — Narisal Igor Klemenčič, 3. razred OŠ Jože Hedžet, Šafarsko.
ABC Pomurka, Veletrgovina Potrošnik, n. sol. o., tozd Preskrba, n. sol. o., Murska Sobota, na podlagi sklepa delavskega sveta tozda z dne 13. 10. 1986
PONOVNO RAZPISUJE dela in naloge poslovodje PE Prosenjakovci in PRVIČ RAZPISUJE dela in naloge poslovodje PE Kru-plivnik.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
— Srednja izobrazba komercialne ali poslovodske smeri, oziroma VK delavec trgovske ali druge ustrezne smeri, oziroma KV delavec trgovske ali druge ustrezne smeri;
— 3 leta delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Potrošnik, tozd Preskrba, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2, za razpisno komisijo.
SOBOTA, n. sol. o.
TOZD OBRTNIŠTVO
Kopališka 2, Murska Sobota
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo
prosta dela in naloge
1.	avtomehanik
— 1 delavec
2.	frizer ženske stroke
— 2 delavki
3.	frizer moške in ženske stroke
— 1 delavec.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
k 1. točki:
končana IV. stopnja strokovne izobrazbe — avtomehanik, tri leta delovnih izkušenj;
k 2. in 3. točki:
končana IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje pod 1. točko bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 45-dnevno poskusno dobo, pod 2. in 3. točko pa za določen čas, nadomeščanje delavcev med porodniškim dopustom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva objave na naslov: DO Sobota, TOZD OBRTNIŠTVO, Kopališka 2, Murska Sobota.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu v osmih dneh po izbiri.
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA DO VUKA
14
Nekoč ji je pokazal brazgotino, ki jo je v prsih zapustil bajonet. Tega se je Jelka spominjala še kasneje v partizanih. Vuk je hčerki nadrobno opisal usodno srečanje s podivjanim bajonetarjem. Rekel je, da je začutil samo nekaj mrzlega, ko ga je bila sablja bliskoma zadela. Vojak mu je z vso silo sunil bajonet v prsi. Niti pomisliti ni mogel, da je v silnem zamahu prebodel prsni koš in je konica na drugi strani pokukala iz hrbta oziroma rame. Bajonet se je tako silovito zadrl v prsni koš, da ga ni bilo zlahka izpuliti. Ampak vojak je svoj bajonet potreboval, kajti mudilo se mu je naprej v boj. Brez bajoneta ni mogel nadaljevati bojne poti. Zato je Vuka podrl na tla, mu stopi! z okovanim obuvalom na prsi in ob tem, ko je z nogo pritisni! ranjenca k zemlji, sunkoma izruval svoj bajonet.. ,To je bilo za vojaka zmagoslavje, da se je z bojnim krikom zavihtel na konja in odvihral dalje. Toda Vuk je ob izdiranju bajoneta začuti! hude nadčloveške bolečine; bili so peklensko boleči tresljaji in sunki, ki so ga čedalje bolj vrtinčili, hromili, pa spet pekli in žgali skozi telo, da ni mogel več prav vdihniti, pa tudi zakričati ne. Končni sunek, ko je vojak izpulil bajonet, je bi! za Vuka velikansko olajšanje, da se je onesvestil. Od vboda do izdrtja je trajalo samo nekaj trenutkov, ampak Vuku se je zdelo pol večnosti dolgo. V resnici je šlo za povsem razumljivo reakcijo in proces onesveščanja.
Po takšnih pripovedih je bil Vuk spet hudo izčrpan. Niso ga izčrpali samo spomini, temveč telesni napor zaradi govora. Mora! je k počitku.
POSLEDNJA POT V ŠTRIGOVSKO GRABO
Vuka je nekaj neustavljivo gnalo v rodni kraj, četudi sta njegova starša tedaj že živela pri njem v Ljubljani. Dve leti pred smrtjo je odpotoval s štirinajstletno hčerko v Videm, kjer je ime! po okoliških vaseh — tudi v Terbegovcih — sorodnike. S ponosom in ljubeznijo je poslednjič gledal rodne kraje. Z domačini se je pogovarjal tudi o rojaku dr. Antonu Korošcu in njegovem delovanju. Nekateri so menili, da so se Koroščeva, nekoč napredna in za zedinjenje neprecenljiva dobra dela spremenila. Vuk pa je menil, da mu gre zaupati, saj je vendar Videmčan. Pravočasno bo spozna! zablodo.
BELA VRANA - KOROŠEC IN ODLOČEN POSLANEC
IZ DAVNINE
Vuk se je bil zmoti! z napredno mislečimi videmskimi fanti in dekleti vred. čedalje bolj je bilo očitno, da postaja dr. Korošec protiutež. Izbral je svojo pot po svoji presoji in svojih nagibih. Nanj so zaslepljeno
vplivali krogi, v katerih se je bii vrtel. Ampak vas Biserjane je bila že od nekdaj napredna. Korošec je posta! tako rekoč prek noči bela vrana Bi-, serjančanov. Že v davnini je namreč Jakob Kreft iz Biserjan sledil zgledu velikega slavista Frana Miklošiča, prleškega rojaka, prvega predstojnika stolice na vseučilišču na Dunaju. Tudi v Ljubljani so ga bili sprejeli kot očeta ideje in programa ZDRUŽENE SLOVENIJE. Jakob Kreft, Koroščev sosed, je bil leta 1848 izvoljen za prvega slovenskega poslanca svojega okrožja v graški deželni zbor. V Gradcu je pogumno zastopa! pravice vseh Slovencev. Hote! je, da se združijo v eno pokrajino in se odcepijo od posameznih kronin, kjer so živeli, izročeni na milost in nemilost avstrijsko-nemške fevdalne in meščanske gospode. Nemška nadvlada mu je bila tedaj očitala, da razbija enotnost avstrijski kroni. Toda Jakob Kreft je tedaj objavil odprto pismo v graškem časniku GRA TZER ZE1TUNG. To pismo je dokaz naše narodnostne zavesti in boja. Odkriva veliko narodnostno zavest biserjanskega kmeta Jakoba Krefta, ki so ga prav zaradi te utrjene zavesti rojaki izvolili za svojega deželnega poslanca. Zato je prav, da se nanj kot na protiutež spomnimo ob Korošcu v trenutku, ko se je le-ta spreobrnil.
V odlomku iz pisma Jakoba Krefta je navedeno:
»... Kot poslanec Slovencev sem čutil dolžnost, da protestiram v interesu svojega ljudstva zoper paragraf, ki krši paragraf 4 splošnih določil ustavne listine z dne 25. aprila 1848 in zahteval, da pride moj protest v zapisnik. Za vzrok svojega ugovora navajam: zgoraj navedeni paragraf krši enakopravnost vseh narodov Avstrije, ker povzdiguje nemščino kot izključni razgovorni jezik v deželnem zboru in tako izključuje iz njega Slovence, ki ne znajo nemško. Iz tega sledi nujnost, da se Slovenci na Štajerskem za dosego svojih, v ustavni listini obljubljenih pravic iz administrativnega razloga ločijo od nemškega gubernija in priključijo slovenskemu, kakor je to že bilo, ko so pred 400 leti tvorili posebno politično telo pod imenom slovenska marka... Nisem prišel v deželni zbor, da bi seja! svajo, pač pa zaradi tega, da bi brani! z besedo in dejanjem pravico svojih volilcev in svojega ljudstva. To dolžnost imam za tako sveto, da ji ne smem biti nezvest tudi tedaj, če bi bil zaradi tega neljub tudi mnogim gospodom v deželnem zboru in zunaj njega. Ker nisem v izpolnjevanju teh dolžnosti kršil nobenega zakona, ker nisem vzel za želje svojega ljudstva nobenega drugega merila, smem reči, da kamna svaje nisem vrgel v našo lepo deželo jaz, marveč vsi tisti, ki prvega pogoja za ohranitev miru v državi — namreč enakopravnosti vseh — nočejo priznati. Zasedba nižjih mest v upravi s Slovenci nam ne zadošča. Hočemo biti narod in kot taki hočemo, da bo naš jezik priznan v vseh uradih in visokih službah, ki so naši deželi potrebna, in tako tudi v deželnem zboru, kjer se presojajo naši najvišji interesi... Slovenec se je moral učiti nemško in se bo uči! še naprej. Zakaj pa ne bi tudi Nemec znal slovensko, kakor zna na primer angleško, francosko ali italijansko? Ali naj velja Avstrija še nadalje za nemško? AH naj Slovani prenašajo glavni del bremena njenih izdatkov?«
I/ nadaljevanju pisma je zahteval, da ne smejo Slovencev iz tedanjega mariborskega in celjskega okrožja v administrativnem pogledu odcepiti od vojvodine Štajerske. Odločno pojasnjuje, da je slovensko ljudstvo samostojno in ne more biti pod izključno nemško upravo, ne da bi pri tem škodovalo svoji časti in nacionalni samostojnosti. Pod tor pismo se je podpisal s pripisom: kmet-poslanec 17 slovenskih okrajev mariborskega okrožja. Pismo je dragocen dokument o narodnostni zavednosti v Vidmi ob Ščavnici pred domala 140 leti, pa tudi o težnjah Slovencev po žlahtnjenju slovenskih jezikovnih korenin. Korošec je poznal zgodovino svojih rojakov iz Biserjan. Spočetka je nadaljeval častne tradicije prednikov, saj je veliko storil za Slovence. A kasneje je postal bela vrana, ker je živel pač v drugačnih razmerah, ko je v svetovnem kotlu zmedeno vrelo.
Kakor je že leta 1937 videmski domačin Edvard Kocbek, pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, po študijah pa teolog in romanist ter profesor francoščine, predstavnik novokatoliškega gibanja krščanskih socialističnih izobražencev, član ustanoviteljev OF, slovenske vlade itn., povzročil razkol med sodelavci katoliške revije Dom in svetin s privrženci leta 1938 osnoval revijo Dejanje, a idejno je ostal zvest sebi in ni kolebal, tako je šel videmski domačin dr. Anton Korošec po pozitivnih začetkih v kvarno skrajnost. Res je, da niti na enem drevesu nista dve jabolki povsem enaki. Korošec je bil od leta 1907 organizator in voditelj Slovenske kmečke zveze za Štajersko, ki je bila sicer sestavni del klerikalne, a vendar Slovenske ljudske stranke. Svetlo se je zapisal v slovensko zgodovino, pa tudi jugoslovansko, ko je v imenu jugoslovanskega kluba prebral majsko deklaracijo na seji parlamenta * 30. maja 1917. Deklaracija je zahtevala na osnovi narodnega načela in hrvaškega državnega prava združitev vsega ozemlja monarhije, na katerem živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno državno telo, sicer pod žezlom habsburške dinastije. V tem pogledu je pripomogel k enotnosti jugoslovanskih narodov, kar je bilo jasneje dorečeno na temeljih NOV z družitvijo republik in pokrajin v edinstveno federacijo. Toda v skladu z razpoloženjem v svoji stranki jasneje ni mogel pristati na centralistično ureditev države SHS, ki jo je bila sankcionirala Vidovdanska ustava 1921. Toda v najbolj kritičnih trenutkih za srbsko buržoazijo je pomagal obdržati oblast. Leta 1927 je sklenil blejski sporazum z razcepljeno in oslabljeno radikalno stranko pod Vukičevičem. S tem je obvaroval njegovo vlado pred padcem. Leta 1928, po atentatu na Stjepana Radiča in hrvaške poslance v skupščini, je sestavil vlado pod svojim predsedstvom. Po razglasitvi diktature kralja Aleksandra pa je ostal v vladi, dokler ga opozicija v lastni stranki ni odstavila
KOROŠČEVA ZAUPNA OKROŽNICA - KONGRES NA ČEBINAH
Korošec je bil v nekem pogledu žrtev razmer. Tako je leta 1935 postal notranji minister v fašistični vladi Milana Stojadinoviča. Kot notranji minister je 3. marca 1937 poslal naslednjo zaupno okrožnico vsem banom: »Glede na okrepljeno komunistično akcijo je potrebno, da se vsak policijski organ uporabi tudi za pobijanje komunistične akcije; sreški načelniki pa imajo posebno dolžnost, da v prihodnje najbud-neje zasledujejo delo komunistov.« S tem se je Korošec dokončno ujel v veliko svetovno krvavo igro, ki je bila na površju. Lahko si mislimo, kako je delovala njegova okrožnica na napredno misleče Slovence, kakršen je bil Ivan Vuk-Starogorski. V tej okrožnici namreč Korošec v nadaljevanju grozi, da bo najstrože kaznoval vse, ki ne bodo stopili na prste komunistični nevarnosti, in vse ljudi v predelih, kjer bodo razkrili komunistično organizacijo. Korošec je zagrozit, da bo pri tem nesposobne načelnike brezkompromisno odstranjeval s položajev. Gotovo to ni bita te Koroščeva zamisel, ampak jo je moral kot notranji minister dati na svetlo. Tedaj je bi! še čas, da bi lahko odstopil in šel dalje po sledovih videmskih prednikov.
Sočasno so se dogajale velike reči. In prav spoaouden je podatek, da je tedanja policija kljub vsaj navedeni budnosti zvedela za USTAVNOVNI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE, ki je bil na Čebinah leta 1937, šele ootem. ko ie bil že obiavlien Manifest.
Zasedanje na Čebinah je bito v času, ko je val imperialističnega nacifašizma že hudo ogrožal mir v svet in samostojnost evropskih ljudstev, med katerimi so bili tudi Slovenci in seveda vsi Jugoslovani.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 10
VESTNIK, 23. OKTOBRA 10W
naši kraji in ljudje
V MARTINJU MED MARTINJČANI
Strah in upanje ob
Najpomembnejša je cesta
Srebrnem bregu
Ej, mariška, mariška, kaj bi dal, da bi me mogla danes potegniti med vrle Goričance . .. Tako pa ... »Zadnji dan minulega leta za Goričance ob železniški progi M. Sobota—Hodoš ni bil vesel. Vagoni, ki so zjutraj Silvestrovega dne zacvilili na soboški postaji, so bili obdani z napisi straniščne literature, izražajoč bes tega prebivalstva do predzadnjega skupščinskega sklepa, da vlak z letošnjim letom za vselej utihne na tej progi. Vse je kazalo, da bo zadnji vlak št. 6228, ki je odpeljal z železniške postaje v Soboti ob 19.20 doživel napad v slogu ,Divjega zahoda’. Vendar je pokop 61-letnega bolnika mi-
Alojz Kozar: »Bojim se, da bo ostalo samo pri dveh usmerjenih kmetijah.«
nil brez predvidenega hrupa,« je na naslovnici Vestnika 9. januarja 1969 objavil eden naših predhodnikov.
A čemu ta nostalgični sprehod v minulost? Bržkone zavoljo domneve, kako bi se v mariški od Murske Sobote do Gortijih Petrovec utegnilo splesti poznanstvo s katerim od Martiujčanov in nam obogatiti vedenje o »razloženi vasi na pobočjih treh vzpetin ob izviru Krke v bližini razglednega Srebrnega brega (404 metre)«, kjer ima vsak zaselek (skupina hiš), gozd, travnik ali njiva lastno ime. Tik ob madžarski meji je to, tam skratka, kjer naj bi bil že nekdaj zrasel mejni prehod in naše rojake v Porabju neposrednopovezal z matičnim slovenstvom. Toda daleč je Ljubljana in še dlje Beograd, kjer se kuje in modruje o teh in podobnih zamislih; da o končnem »žegnu« iz Budimpešte ne razpravljamo, saj mora priti do obojestranskega soglasja in odločitve.
IZSELJEVANJE USTAVLJENO?
Ce ne mariška, ostaja pač na voljo fiček, ki je rohneč požiral kilometre in na kile prahu po makadamu skozi Šulince, Žena-vlje in Martinje. Vnovič je spomin osamljenega popotnika zabredel v čase, ko je pred pol stoletja in več Juš Kozak hodil po prekmurskih kolnikih in je dr. Fran Sušnik izrisoval prekmurske profile. Bilo je to takrat, ko smo mogli postati v zeleni travi na mehki prekmurski zemlji sredi nizkih kmetiških domov in živo občutiti pekočo žejo sodobnega človeka v omotičnih vrtincih
VABILO
Sklad za dopolnilno izobraževanje in OO ZSS delavcev, zaposlenih pri obrtnikih občine Murska Sobota, vabita na dvodnevno strokovno ekskurzijo v soboto in nedeljo, 8. in 9. novembra, na GORENJSKO, kjer si boste ogledali tudi tovarno športnega orodja ELAN.
Prijave sprejema do vključno 21. oktobra TTG — turistična agencija, Titova 1, Murska Sobota, kjer dobite vse dodatne informacije.
Predsedstvo sklada in OOZSS
[ sm de/o|
dnevnega življenja po nespremenljivosti, po nečem, kar je bolj trdno, kakor so ideologije, misli in čustva, žejo po prvobitni stalnosti, ki se za zdaj ne da vznemiriti ne z železnicami ne s časopisi ne z avtomobili. Danes je vsega na pretek — z izjemo mariške — tudi po tej gričevnato zaobljeni krajini, ki, sledeč napredku, ne pozna več množičnega izseljevanja. Pri predsedniku vaškega odbora v Martinju, Alojzu Kozarju, zglednem in enem največjih kmetovalcev blizu in daleč, zvemo, da je vas od občinskega središča (Murske Sobote) oddaljena 28 in od krajevnega središča (Gornjih Petrovec) 7 kilometrov. Po letu 1980 so preseljevanja vaščanov drugam, najraje v me
sta ali večje kraje, tako rekoč usahnila. Največ zaslug za to ima Murin obrat v Gornjih Pe-trovcih, ki zadržuje tudi mlade, ti pa v položaju polproletarcev iz delavsko-kmečkih gospodinjstev tvorijo nov sloj prebivalstva, ki bistveno prispeva k preobrazbi podeželja.
ZANAŠANJE NASE
Vseeno so tukajšnji Goričanci prikrajšani za spodobnejše cestne vezi, saj je asfalt še lepa želja, ki ji datuma uresničitve ni videti. Ostaja predvsem pri vzdrževanju vaških cest, pri čemer brez lastnih solidarnostnih sredstev ne gre, prav tako pa je omembe vredna pomoč iz občinske blagajne. »Najhuje je pozimi, ko zna avtobus, zaradi visokega snega in poledice kje obtičati, kar je dodatna težava za delavce in šolarje. Če mora delavec sredi noči pešačiti po več kilometrov, to gotovo ni prijetno,« pribija Kozar.
Razvoj vasi so doslej snovali predvsem na samoprispevkih, nekaj — recimo za transformatorje, urejanje protipožarnih mlak in podobno — pa je kanilo iz občinskih solidarnostnih sredstev. Večjih naložb si v vaški skupnosti s 45 hišnimi številkami in blizu 170 prebivalci, od tega jih je 25 zaposlenih, ni mogoče privoščiti. Lani so končno ob skupnem vaškem telefonu še štirje vaščani dobili telefone, kar pomeni novo, dovolj važno zvezo s svetom. Lovišče z lovsko organi-
Prazne obljube prevoznikov
Za visoko voznino želijo potniki tudi kulturno in udobnejšo vožnjo v javnem prometu. Težava je v tem, da je potnikov preveč in samo eno prevozno podjetje. Prevozno podjetje Certus je ukinilo direktno progo Avtoradgona— Elrad in iz drugih delovnih organizacij v smeri Ihova. Na starem postajališču v G. Radgoni morajo potniki prestopiti na drugo vozilo, če ga seveda najdejo v veliki gneči. Za nameček še šolarji ob tem času končaju pouk in zasedejo mesta delavcev. Ob podražitvah poslušamo obljube, da bodo prevozniki obnovili vozni park, toda vedno staja le pri obljubah.
Skrb za ugodnejši in kultumejši prevoz je postala stranska zadeva, posebej za delavca.
Jože Kavčič, Lomanoše
Pri spravilu pridelka — Kozarje-va mati na njivi ob Srebrnem bre-
gu-
zacijo Kompas je s krmnimi njivami na tem območju v dobršni meri ublažilo, da bi divje svinje, jeleni in druga divjad še naprej pustošili po pridelkih kmetov.
Zazrti v Šankin rob s Srebrnim bregom kramljamo z Martinjčar-ji iz posameznih zaselkov (Vreje, Kovačerji, Lov, Kotarji in drugih), kjer sta najpogostejša priimka Kozar in Sukič. Mladi torej le ostajajo doma, čeprav ne zato, da bi izključno kmetovali, marveč zato, da bi se mogli zaposliti v Murinem obratu ali kje drugje, si ustvariti družino, dom. Pri letošnjih splošnih volitvah jih je bilo kar okrog 40 odstotkov v volilnem odboru, kar je redkost. Slišimo, da je tu rojen nabožni pisec, duhovnik Lojze Kozar, ustavimo se pri še dejavnem, sila razgledanem duhovniku Ivanu Camplinu, ki se po svojih močeh vključuje v razvojna hotenja. Veliko se jih ustavi pri njem, v zadnjem obdobju najčešče zavoljo urejanja »francoske pokojnine«, saj je bil sam v 30-ih oziroma 40-letih v Franciji. A to je že zgodba zase.
V Martinju ob Srebrnem bregu domujeta torej strah in upanje. Strah zaradi odpiranja vedno novih in novih razvojnih vprašanj, upanje zaradi mladih in izpričane solidarnosti. In tako je marsikje na našem Goričkem, na katerega v občinskem središču ne bi smeli pozabljati.
Branko Žunec
Zlata poroka v Boračevi
Konec septembra je bilo prav slovesno v hiši s številko 39 v Boračevi. Marija in Ivan Trstenjak sta namreč praznovala 50 obletnico poroke oziroma sta se poročila še enkrat.
Marija Kranjc se je rodila 18. 2. 1909 leta v majhni družini v Bord-čevi. Že s trinajstimi leti se je zaposlila v Zdravilišču Radenska Radenci, delala tam 37 let ter se 1959 leta upokojila.
Ivan Trstenjak se je rodil v viničarski družini v Kupetincih 25. 4. 1914 leta. Otroška leta je preživel kot pastir, se v Veržeju izučil za čevljarskega mojstra ter kasneje služboval kot logar Kmetijskega kombinata Gornja Radgona vse do 1981 leta.
S trudom lastnih rok sta si zgradila hišo, v kateri še sedaj stanujeta. Rodilo se jima je 12 otrok, danes jih živi še osem.
V krogu svojih~otrok, vnukov in tudi že v pravnukov sta praznovala zlato poroko.
Petdeset let skupnega življenja Marije in Ivana Trstenjaka — težkega, pa vendar lepega.
Po imenu vasi Trimlini bi človek mislil, da gre za naselje, v katerem so trije mlini. Seveda ni tako, v današnjih Trimlinih ni niti enega mlina, čeprav v bližini tečeta dva potoka. Zgodovina sicer pravi, da so bili na kraju, kjer stoji sedanje naselje, mlini. Mi se seveda ne bomo ukvarjali z zgodovino, zakaj naselje ta hip tarejo dokaj veliki in sodobni problemi. Uradno spadajo Trimlini v krajevno skupnost Lendava, vendar imajo veliko problemov, ki jih morajo sami reševati. Naselje Trimlini je v bližini petrokemične industrije Ina-Nafte, zato je zanj značilno, da je skoraj od vsake domačije vsaj po eden zaposlen v tem največjem kolektivu lendavske občine. Preostali prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom. Vse večje izseljevanje mladih v mesto je pred leti povzročilo, da je vas postala zapuščena, brez večjih aktivnosti mladih in društev. Potem so se nekega dne vaški očetje spomnili, da bi bilo za vas in krajane najboljše, če bi zgradili vaški dom, asfaltirali ceste in dali na voljo nekaj parcel za gradnjo novih stanovanjskih hiš tudi ljudem, ki niso iz vasi. Že prvi priliv novih krajanov, ki so si zgradili hiše, je pokazal, da se je vas prebudila. Razvilo se je kulturno življenje, vse več mladih je raje ostalo doma. Najprej so se na referendumu odločili, da bodo zbrali denar za asfaltiranje vaških cest. Potem so dobili vodovod pa pomagali pri gradnji novega transformatorja. Lansko leto se jim je uresničila tudi druga velika želja — zgradili so nov gasilsko-vaški dom, ki je na voljo vsem vašča
Kakorkoli že obrnete: v Ljubljanski banki smo ljudje
Da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti banki; ne, to ne. Proti Ljubljanski banki pa še najmanj. Orkaduš, ampak včasih imam res vsega poln kufer. Za to, da dobim svoj denar, moram čakati nanj v vrsti. In še stotisoč podatkov na obrazec. Nikoli ne vem, katero številko moram vpisati na formular. Osebno izkaznico tudi gledajo tako, da imam vedno občutek, kot da sem ne vem kakšen goljuf. Da bi jih prosil, naj mi dajo drobiž ali debel denar se pa sploh ne upam .. .
awou AOjd ‘ufznp a po muop ofizotu au of in ‘oZaf ofosajjs oyqtp op ‘ofapfou auaw adjj Anjd tu uiti pr n -tniofatustni ouojsajdau was op ‘ofapoq od afpnfj matu od 08 optj !»unp qop« uastpn/ zof tpnj utvuit op ‘saj af fos ‘of ofj ofofujpo8 az ‘jtnpjpod opnu ofojotu a^ jouap jvjpuaou isa tpoj tq ut uoppadop pajad a AOjd opuoq a oftAjpud psvptuoz jop isa p otf fin/ od 'tpnjj as ^aao/j ouznfudau jot/ zof od wapodz; tstdpajd ofvAajqvZ oj jopjtujodzt ofojotu tpnj aazojqQ -tuo w m/uoq :tSA iuoaojdaoZ outs ut aqnjop op pud ajotu au opoj lbs ‘ojqop OAoqtfu oz oj af op ‘opas au qojd$
•aaptZmpt auqaso jopajSajd wdjow uttf op ‘tufjoAafau os oyop -tstdpajd pod os tusa/oj, pop wajow au tpo ada; ou qtf nui op ‘wda wapap puStAp aztAap ojsp oSaujod zajq jop poj tq tp ‘uaspmi apfou az p ag -opoSomau saj od af tn/uojjs ouspop nodwo ‘wapnf; pojd tunuitu pt^j -aua oz owns ofpA oj op ‘fm/ pndmv ‘ttupnfi paw psouzofud o ojsp ut afpnfj ows waZunp :tsps odaj as fos ‘of ‘of
Turizem smo ljudje - tudi v Ljubljanski banki
nom, postal je zavetišče in shajališče starih in mladih.
Po ocenah predstavnikov krajevne skupnosti Lendava so se Trimlini v zadnjih petih letih močno spremenili, postali so ena izmed redkih vasi v lendavski
Trimlini se v zadnjem času hitro razvijajo. Asfaltirali so ceste, zgradili vaški dom, sedaj pa se pripravljajo na posodobitev ceste, ki jih bo povezala z industrijskim delom Lendave.
občini, kjer število prebivalcev narašča. V programu vaškega odbora, ki ga skrbno vodi tovariš Pintarič, imajo še več pomembnih akcij, med katere pa spada asfaltiranje ceste od industrijske cone do vasi, ceste, ki je dolga manj kot kilometer.
Aktivnosti za posodobitev ceste od križišča pri Indipu skozi industrijsko območje do Trimli-nov potekajo že nekaj let. Sestavljena delovna skupina iz predstavnikov ozdov in krajevne
Slovenija
Moja dežela.
skupnosti Lendava je pripravila načrte za modernizacijo. Za posodobitev ceste so si prizadevali vsi, zataknilo pa se je, ko je bilo potrebno združiti sredstva. Vrednost te naložbe je okoli 120 milijonov dinarjev. Tačas še ni zna
no, ali bo letos prišlo do uresničitve tega programa, vendar pa so krajani Trimlinov nestrpni, saj menijo, da jih vlečejo za nos. Sami so in še bodo prispevali del sredstev za modernizacijo. Združeno delo pa bi lahko, če bi bila večja pripravljenost, sredstva že zagotovilo. V trimlinih želijo v prihodnjosti urediti tudi športna igrišča, da bi mlaje še bolj priklenili na vas.
Jani D.
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
STRAN 11
EHBKK. šport
vm. TEK PO SOBOŠKIH ulicah
Zmagala Pergarjeva in Vindiš
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je v počastitev občinskega praznika pripravil 8. tradicionalni tek na 540 m dolgi progi po soboških ulicah. Tekmovanja se je udeležilo 191 atletov in atletinj iz Slovenije, Jennersdorfa (Avstrija) in Szombathelya (Madžarska). Tekmovanje je odprl predsednik skupščine TKS Murska Sobota, Milan Bratkovič. Pionirske in mladinske vrste so tekmovale v štafeti, člani in članice pa v posamični konkurenci. Najboljši so dobili pokale, medalje in praktična darila. Posebni darili pa sta prejela OŠ Beltinci za najmnožičnejšo udeležbo in Geza Grabar kot najbolje uvrščeni pomurski tekmovalec v konkurenci članov.
Rezultati — ml. pionirji (11) 1620 m: 1. OŠ Beltinci I, 2. OŠ III MS, 3. OŠ Beltinci III; ml. pionirji (12) 1620 m: 1. OŠ Beltinci I, 2. OŠ Tišina, 3. OŠ Beltincill; st. pionirke (7) 1620 m: 1. OŠ Beltinci, 2. OŠ Tišina, 3. OŠ Puconci; st. pionirji (7) 1620 m: 1. OŠ Beltinci, 2. OŠ Veržej, 3. OŠ III MS; mladinke - (7) 2160 m: 1. SCTPU MS, 2. SDEŠ MS, 3- SGTŠ Radenci’mladinci (7) 4320 m: 1. SKŠ Rakičan, 2. SGTŠ Radenci, 3. ZŠ MS. Članice (4) 1620 m: 1. Pergar (Pomurje) 6,44, 2. Crivčič (Lenart) 7,32 in 3. Divos (Szomba-thely) 7,44. Člani (20) 3240 m: 1. Vindiš (Ptuj) 10,43, 2. Cmok (Kladi-var) 11,00, 3. Starešinič (Olimpija) 11,06 in 4. Grabar (Pomurje) 12,01.
STRELSTVO
Izenačen republiški rekord
V tekmovanju prve republiške strelske lige je ekipa Noršinec premagala Slovenj Gradec s 1483:1413 krogov. S tem je ekipa Noršinec postavila nov občinski rekord in izenačila republiškega. Posamezniki so dosegli naslednje število krogov: Bukovec 374, Balaško 373, Špindler 371 in Horvat 365 krogov. Ljutomer pa je premagal Žalec s 1431:1426. Posamezno: Robnik 369, S. Kapun 357, Filipič 356 in L Kapun 349 krogov.
V tekmovanju druge republiške strelske lige — sever je Panonija iz Murske Sobote premagala Kovinarja z Mute s 1426:1420 krogov. Posamezno: Donša 360. Turner 360, Karo 355 in Kovačič 351 krogov. V pomurskem derbiju pa je Mura premagala Tišino s 1436:1418 krogov. Posamezno: Balaško 366, Šiftar 361, Dundek 360 in Horvat 349 za Muro ter Števanec 374, A. Flegar 356, Gider 344 in S. Flegar 344 krogov.
atletika.
Senzacionalna zmaga Baleka v Avstriji
Državni reprezentant in rekorder v hitri hoji in član AK Pomurje iz Murske Sobote je postal senzacionalen zmagovalec mednarodnega prvenstva Avstrije v hitri hoji na 50 km, ki je bilo v Rotenthur-nu pri Špitalu. V konkurenci 25 tekmovalcev iz petih držav, Avstrije, Madžarske, ZR Nemčije, Italije in Jugoslavije, je Balek zahtevno in monotono progo v hladnem vremenu prehodil v času 4:29; 56,20 in premočno zmagal, saj je drugouvrščeni Avstrijec Ziegler zaostal za več kot osem minut. Odstopilo je 7 tekmovalcev. Tako je Milan Balek uspešno sklenil jubilejno, 20. atletsko sezono.
NAMIZNI TENIS
ZMAGA V DERBIJU?
V drugem kolu tekmovanja v -republiški A ligi bodo Sobočani gostili lanskega povratnika iz MRLZ, ki seje letos okrepil še z najboljšim igralcem Vesne Zajtlom, in prav to srečanje bo pokazalo, koliko velja ta ekipa. Sobočanom, ki so na kvalifikacijah za las zgrešili uvrstitev v MRLZ, je grozil razpad ekipe, saj so hoteli imeti njihove igralce v svojih vrstah pri Mariboru in Fužinarju. Vodstvo kluba pa je sklenilo, da letos ostane ekipa še skupaj, saj je ocenilo, da so v letošnji sezoni spet velike možnosti za osvojitev prvega mesta in prek kvalifikacij uvrstitev v MRZL, saj bi bile ob zmagi Sobočanov v republiški ligi kvalifikacije v Murski Soboti, in letos bi se v MRLZ uvrstili dve ekipi. To pa je tudi cilj te izredne generacije letošnjih ekipnih državnikov prvakov. Ekipa bo ostala enaka kot v lanski sezoni — Benko, Kuzma, Benkovič, Veren in 'morda še močan — poleg Ilirije pa jim bo še edini tekmec okrepljena ekipa Kočevja. .Radgončani bodo letos nastopali s skoraj enako ekipo kot v lanski sezoni — M. Unger, Vinčec, Žitek, Žekš, A. Fridrih — in bi se morali potegovati za mesto v sredini lestvice, čeprav je iznačenost ekip letos velika, vendar precej več pričakujejo v letošnji sezoni od mladih Ungerja ter Žitka, ob solidnem prispevku starejših Vinčeca in Žekša.
1 Novo avtomatsko strelišče
IV počastitev praznika občine Gornja Radgona so v domu Partizana v Gornji Radgoni odprli novo, 10-stezno avtomatsko strelišče za zračno puško. Poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine je bil na slovesni otvoritvi tudi sekretar ISZS, Edi Progar. Na slovesnosti sta govorila predsednik skupščine TKS Gornja Radgona Tone Žnidarič in predsednik OSZ Anton Kocbek. Otvoritveno slovesnost pa sta opravila tehnični sekretar OSZ Alojz Slanič, kot najzaslužnejši za zgraditev no-Ivega strelišča, in pa najstarejši član, Mirko Vogrinec. Novo avtomatsko strelišče za zračno puško, ki je vredno 10 milijonov dinarjev — vanj pa so vložili 5 milijonov dinarjev in opravili okrog 1.730 prostovoljnih delovnih ur, pomeni pomembno pridobitev za razvoj strelskega športa v radgonski občini. Po ot-
Ivoritvi so izvedli tekmovanje. V članski konkurenci je zmagala ekipa SD Jovo Jurkovič iz Vidma s 678 krogi pred SD Elrad, 652, in SD Radenci, 603 krogov. Med posamezniki je zmagal Strgar (Elrad) s 179 krogi pred Kocbekom in Korošakom (oba
L Videm), po 174 krogov. Pri članicah pa je bila najuspešnejša Kosova iz Radenec s 169 krogi.
NOGOMET
Zmaga Mure in poraz Nafte
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura prepričljivo premagala mariborskega Kovinarja, čeprav je nastopila brez treh standardnih igralcev, z rezultatom 4:1. Strelci za Muro: Kalamar 2 ter Bencak in Gabor. Tekmo je sodil Lendavčan Bukovec. Mura je s 13 točkami na četrtem mestu, v naslednjem kolu pa igra v Ljubljani s Teolom Slovanom.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige je Nafta izgubila tekmo s Pekrami v gosteh. Lendavčani niso znali izkoristiti lepe priložnosti za gol in so tako izgubili z minimalnim rezultatom.
V REPUBLIŠKIH LIGAH SEDEM POMURSKIH EKIP
Strelski šport se v Pomurju vse bolj uveljavlja ne le v množičnosti, temveč tudi kakovostno. Zaradi tega je tudi prišlo do nekaterih sprememb v tekmovalnem sistemu. Prvič je bila ustanovljena pomurska strelska liga, kjer sodeluje osem ekip. V soboški občini, kjer je tekmovanje najbolj množično, imajo dve občinski ligi (A in B) ter občinsko pionirsko ligo. Občinske strelske lige pa imajo tudi v drugih pomurskih občinah. Poleg tega so uveljavljali tudi nekatera že tradicionalna tekmovanja kot »Zlata puščica«, »Bedičev memorial«, razna odprta tekmovanja z zračno, malokalibrsko in vojaško puško ter sindikalna tekmovanja.
Čeprav se v strelskem športu srečujejo z nekaterimi problemi zlasti pomanjkanjem strelišč in kakovostnega orožja, so z načrtnim delom v posameznih strel-
skih družinah dosegli kakovosten napredek. Tako 'ačas sodelujeta v prvi republiški strelski ligi dve pomurski ekipi: Noršinci in Ljutomer. V drugi 'republiški strelski ligi pa je kar pet pomurskih ekip: To so SD Jovo Jurkovič Videm ob Ščavnici, SD Štefan Kovač Turnišče, SD Panonija in SD Mura iz Murske Sobote ter SD Koloman Flisar Iz Tišine. Poleg tega pa sodelujejo v republiški dopisni strelski ligi še naslednje pomurske ekipe: pionirji
— Noršinci, Salovci, Tišina, Gančani, Beltinci, ABČ Pomurka in Chnkova; pionirke — Noršinci in Šalovci; mladinci — Noršinci, Šalovci in Tišina; mladinke — Noršinci in Šalovci ter članice — Noršinci in ABC Pomurka. To je doslej največ v tridesetletnem delovanju organiziranega strelstva v Pomurju. Občinska strelska zveza Murska Sobota namreč letos praznuje 30-letnico uspešnega delovanja.
Feri Maučec
V soboto se začne tudi tekmovanje v B republiški ligi v vzhodni skupini, kjer bo letos od pomurskih ekip nastopila le ekipa Beltinec,za katero bodo igrali mladi igralci Sobote in Beltinec ter bi se morala po napovedih uvrstiti v zgornjem delu lestvice. Drugi pomurski predstavnik, Mladost iz Lendave, je letos zaradi težav z igralskim kadrom izstopila iz lige. Neverjetno je, kako ta šport z bogato tradicijo in dobrimi tekmovalnimi dosežki v preteklosti počasi nazaduje, najbolj žalostno pa je, da nobenega od občinskih telesnokultumih forumov v Lendavi zaradi tega ne boli glava.	- M. U.
— ROKOBORBA -------------------------------------
Bačič prvi v Zagrebu
V Zagrebu je bilo veliko rokoborsko tekmovanje kadetov, na katerem je sodelovalo 192 tekmovalcev, med njimi 7 iz Pomurja. Najbolje se je odrezal Rade Bačič, ki je zmagal v kat. do 68 kg. V finalu je premagal Gogiča (Proleter). Tribnik je v kat. do 42 kg zasedel peto mesto, Vukan pa je v kat. do 42 kg izpadel v predtekmovanju. Vsi so člani Pomurja. Med mladimi rokoborci iz Bratonec sta se najbolje uveljavila Zver, ki je v kat. do 68 kg zasedel peto mesto, in Fras, ki je bil v kat. do 53 kg šesti, Voroš in Kerčmar pa sta izpadla v predtekmovanju. Ekipo sta vodila Ozvatič in Mekicar.	C. D.
- NAMIZNI TENIS---------------------------------
KOŠARKA
Dvojna zmaga Pomurja
V drugem kolu tekmovanja slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje iz Murske Sobote v gosteh premagalo Comet iz Slovenskih Konjic s 60:58. Strelke za Pomurje: Govorčinova 28, Korenova, Kuharičeva in Kardoševa po 8, Družinova 6 in Geričeva 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Mariborom.	s
V drugem kolu tekmovanja druge republiške moške košarkarske lige je Pomurje doma premagalo Slivnico z visokim izidom 119:79. Najboljši strelci pri Pomurju: Klemar 31, Gomboc 25, Ju-teršnik 24, Tušar in Banič po 13.
ROKOMET
Pomurski derbi Krogu
PREMOČNA KONKURENCA
Zvezni odprti članski turnir memorial VILIM HARANGO-ZO, ki je bil v Ljubljani, je zbral rekordno število nastopajočih, čez 200 iz vse Jugoslavije; z izjemo Lupuleska, ki je suspendiran, so nastopili vsi najboljši jugoslovanski igralci. Sedem Sobočanov, ki so nastopili, ni moglo pri-
	PNL	
Rezultati -	- 8. kolo	
Veržej: Renkovci		2:2
Dobrovnik :Hotiza		3:0
Bakovci :Rakičan		0:0
Turnišče :Odranci		4:2
Polana :Tišina		3:2
Beltinka :Črenšovci		2:1
Beltinka	8 7 10	24:8 15
Tišina	8 7 0 1	24:10 14
Dobrovnik	8 6 11	19:10 13
Veržej	8 3 4 1	17:12 10
Crenšovci	. 8 3 2 3	18:18 8
Polana	8 3 14	9:12 7
Odranci	8 2 2 4	16:20 6
Bakovci	8 2 2 4	10:16 6
Renkovci	8 2 15	12:18 5
Hotiza	8 12 5	12:17 4
Rakičan	8 12 5	13:20 4
Turnišče	8 2 0 6	17:30 4
II. MNL MS		
Rezultati -	- 9. in 10. kolo	
Bogojina:Bratonci		4:1
Puconci :Serdica		6:0
Selo:Grad		2:3
Šalovci :Hodoš		1:1
Rogašovci: Vrelec		4:0
Prosenjak.: Romah		6:1
Vrelec :Prosenjak.		0:1
Hodoš:Rogašovci		3:1
Grad:Šalovci		2:3
Bratonci:Puconci		2:5
Križevci :Bogojina		1:2
Puconci	10 9 0 1	40:10 18
Hodoš	8 6 11	30:16 13
Bogojina	9 6 12	22:16 13
Prosenjak.	9 5 2 2	24:17 12
Vrelec	10 5 1 4	26:21 11
Šalovci	9 5 13	19:14 11
Rogašovci	8 5 0 3	24:13 10
Romah	8 3 14	17:25 7
Serdica	8 2 2 4	12:17 6
Grad	9 2 0 7	14:31 4
Križevci	8 116	14:26 3
Selo	9 117	18:32 3
Bratonci	9 117	16:38 3
1. MNL MS Rezultati — 8. kolo Radgona : Gančani Apače : Čarda Cankova : Ižakovci Tešanovci : Tromejnik Lipa : Dokležovje Ljutomer : Filovci Dokležovje	8	8	0 0	38:13 Tromejnik	8	5	12	14:11 Lipa	8	4	1 3	20:14 Filovci	8	4	13	13:15 Čarda	8	4	0 4	17:13 Ljutomer	8	3	2 3	13:11 Tešanovci	8	3	2 3	13:15 Radgona	8	3	14	12:17 Ižakovci	7	2	2	3	14:12 Cankova	8	1	4	3	13:16 Apače	8	2	0	6	9:26 Gančani	7	10	6	6:19	1:0 0:3 0:0 1:2 1:3 0:1 16 11 9 9 8 8 8 7 6 6 4 2
ONL Lendava Rezultati — 11. kolo Petišovci ; Mladost Zvezda : Bistrica Nafta : Mostje Kapce : Kobilje Graničar : Žitkovci Lakoš : Nedelica Olimpija : Panonija Nedelica	11 7	4	0	23:7 Mostje	118	1	2	30:14 Nafta	11 6	3	2	38:24 Petišovci	11 6	2	3	23:10 Mladost	115	4	2	28:17 Bistrica	115	4	2	27:16 Kobilje	11 5	2	4	27:16 Kapca	115	15	31:24 Lakoš	11 2	6	3	18:15 Graničar	H 4	2	5	25:26 Olimpija	113	2 6	24:48 Panonija	112	18	12:22 Žitkovci	112	18	19:38 Zvezda	11 0	1 10	9:57	0:0 2:7 2:3 1:4 3:1 1:1 3:2 18 17 15 14 14 14 12 11 10 10 8 5 5 1
r—TENIS----------------
Zmagal Klemenčič
V počastitev praznika občine Gornja Radgona je teniška sekcija radgonskega Partizana pripravila tekmovanje posameznikov in dvojic. Med sedmimi člani je zmagal Klemenčič pred Bračkom in Filipičem, vsi Radgona. V tekmovanju dvojic pa sta bila prva Klemenčič-Ferenc pred dvojico Filipič-Bračko in : Jaklič-Satler.
čakovati kakšnih boljših rezultatov, saj so glede na svojo mladost še vedno preslabi za najboljše jugoslovanske igralce. Tako so nekateri izpadli že v prvem kolu, v drugo kolo pa so se uvrstili Kuzma, Benko in Benkovič, od katerih je najboljšo igro prikazal Kuzma, ki je izgubil z najboljšim igralcem BiH Stevanovičem z 1:2.
M. U.
FERI MAUČEC
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi je vodeča ekipa Kranja v Veliki Polani premagala domačo Polano s 23:15. Strelke za Polano: Hozjanova 6, Horvatova 5, Laslova 2 ter Gamzeto-va in Vugrinčeva po enega. V slovenski ligi za mladinke je Polana premagala Fužinar z 28:10.
V tekmovanju druge republiške ženske rokometne lige — vzhod sta ekipi Radgone in Velenja igrali neodločeno 18:18. Najboljše strelke pri Radgoni: Petkova 8, Maukova 5 in Jančarjeva 4. Rokometašice Beltinke pa so izgubile tekmo v Radečah z 31:33. Taklčeva je dala 12, Puklavčeva pa 8 golov.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige — vzhod je Krog jv pomurskem derbiju premagal Črenšovce z 28:20. Najboljši . . _	. _. . _ • Crenšovcih ter Varga 7 pri Krogu. Dra-
strelci: Gerič 7 in Gjerek 5 pri
va s Ptuja pa je premagala Radgono s 27:24. Najučinkovitejši strelci pri Radgoni: Holc 5, Benko in Prša po 4.
40 LET POMURSKE KOŠARKE
Priznanja ob 15-letnici SO za
košarko
ŠAH
Poraz Lendave
V petem kolu tekmovanja v drugi republiški ligi — vzhod je Celje premagalo Lendavo s 5:1. Remizirala sta Božič in Žilavec. V okviru krajevnega praznika je v Turnišču odigral simultanko Gerenčer iz Lendave ter zmagal s 17,5 : 0,5 točke.
Nerat, Kos in Hari
Šahovsko društvo Radenska Pomurje je pripravilo hitropotezni turnir za oktober. Med 12 ša-histi so bili najboljši Ivan Nerat, Igor Kos in Danilo Hari, ki so zbrali po 9 točk. Sledijo: Režonja in Logar po 7, Gaber 6,5, Boris Kovač 5, Benko 4, Lukač 3 in K,uhar 2,5 točke.
STRELSTVO
ZMAGA NORŠINEC
DŠD Mura je pripravilo tekmovanje v počastitev občinskega praznika tekmovanje z MK puško. Sodelovalo je 50 strelcev. Zmagala je SD Noršinci s 510 krogi pred Muro 497 in Tro-mejnikom iz G. Petrovec 491 krogov. Posamezno je bil prvi Hari (Tr) s 177 krogi pred Horvatom (Mura) 177 in Balaškom (Nor) 173 krogov. S tem je bilo sklenjeno letošnje tekmovanje z MK puško.
Od 1972. do 1975. je bila košarkarska dejavnost v Pomurju zelo razgibana. Poleg že utečenih tekmovanj v okviru pionirskega festivala, kjer so se pomurske ekipe prebijale v sam slovenski vrh, srednješolskih tekmovanj, lige veteranov in nekaterih tradicionalnih turnirjev, občinskih in medobčinskih tekmovanj, sta leta 1972 dosegli lepe uspehe ženska ekipa Sobote in moška ekipa Radenske, ki sta tekmovali v prvi slovenski ligi. Ženska ekipa Sobote je v slovenski ligi z 18 točkami zasedla solidno tretje mesto. Najboljše strelke v ekipi Sobote pa so bile: Šormatova 263, Kuzmičeva 208, Jelka Ro-
ganova 88, Cvetka Roganova in Hericeva po 82 ter Sedonje-va 64 košev. Moška ekipa Radenske je v zimski štajerski ligi brez poraza zasedla prvo mesto med sedmimi ekipami, v prvi slovenski ligi pa z 20 točkami šesto mesto. Tudi leta 1973 je moška ekipa Radenske uspešno tekmovala v prvi slovenski ligi, kljub nekaterim spremembam igralskega in strokovnega kadra. Po treh letih uspešnega dela je trenerja Herberta Ku-merja zamenjal bivši zvezni sodnik Pepi Gaube iz Maribora. Spremenjen tekmovalni sistem pa je bil v republiški ženski košarkarski ligi. Namesto enotne republiške lige sta bili
Košarkarska ekipa HETEROGENI iz Murske Sobote leta 1973, ki je uspešno tekmovala v ligi veteranov.
ustanovljeni vzhodna in zahodna skupina. Tako je ekipa Sobote tekmovala v vzhodni skupini, kamor se je uvrstila tudi ekipa Radenske. Košarkarice Sobote so med šestimi ekipami zasedle tretje, Radenska pa peto mesto. Najboljša strelka v ekipi Sobote je bila Šormazo-va, ki je dala 169 košev. Košarkarji Sobote in Ljutomera pa so tekmovali v štajerski ligi ter zasedli drugo in tretje mesto. Moška ekipa Radenske je tudi v letu 1974 doživela nekatere spremembe. Nekaj igralcev je odšlo, trenerske posle pa je prevzel domači Hinko Hladen. Ekipa je tudi tokrat zmagala v zimski štajerski ligi, žal pa mladi igralci niso vzdržali močne konkurence in zasedli predzadnje mesto ter izpdtili iz prve slovenske lige. Zenska ekipa Sobote pa je sodelovala v slovenski ligi in s 6 točkami zasedla predzadnje mesto.
V aprilu leta 1974 so proslavili 15-letnico delovanja strokovnega odbora za košarko v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so zaslužnim organizacijam in posameznikom podelili priznanja. Zlate plakete strokovnega odbora za košarko so prejeli: Šolska športna društva Enotnost, Mladost, Polet, ESŠ in SKŠ Rakičan ter posamezniki: Evgen Titan, Peter Juterš-nik, Tone Camplin, Tonček Žnidarič in Karel Glažar. Podelili so tudi srebrne in bronaste značke. (nadaljevanje)
STRAN 12
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
Radijski in televizijski spored od 24. do 30. oktobra
PETEK SOBOTA NEDEUA {PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
PETEK: 16.00 - Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno danes (Mladinska rubrika, Kam konec tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
Tv mozaik: 9.00 Tednik. 10.10 Glasba starega Jadrana: Dubrovnik (do 10.30). 15.40-00.10/25 Teletekst RTV Ljubljana 15.55 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke: 17.30 Govoreči trs, otroška oddja TV Zagreb. 17.40 Modro poletje, 34. del španske nadaljevanke. 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v proizvodnji usnjenih izdelkov, 2. del izobraževalne oddaje. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.58 Propagandna oddaja. 20.05 Derrick, nemška nanizanka. 21.05 Haag: Evropski Tv show ob 40-letnici Unicefa, vključitev v prenos EVR. 22.00/15 Propagandna oddaja. 22.05/20 Tv dnevnik. 22.20/35 Propagandna oddaja. 22.25/40 Hrabri bojevniki, hongkonški film.
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 12.35 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Litonov dnevnik (nadaljevanka), 20.55 Mišo Kovač, 21.40 Dnevnik, 21.55 Po 10. uri, 23.25 Poročila.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Politika, 21.20 Lenz ali svoboda, 23.00 Umetnine.
Drugi program
16.20 Bolnišnica na robu mesta, 17.15 Svet živali, 18.00 Tednik, 18.30 Colt za vse primere, 19.30 Čas v sliki, 20.25 Vsi otroci tega sveta - 40 let UNICEF.
TV MADŽARSKA
9,10 Po sledeh Puškina v Moskvi. 9.30 Gershwin: Rapsodija v modrem. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes Ozkotirne železnice sveta in Veliko življenje nekega malega človeka. 15.00 Šolska TV. 16.05 Spored za 3 dni. 16.10 Prometna varnost. 16.15 Videokasetarji, pozor! 16.40 Jezikovne uganke. 17.30 Iz parlamenta. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Varstvo mest. 20.30 UNICEF gala. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefil-mi Divji svet živali — dokumentarec. 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm, 20.25 TV novice. 20.30 Simfonije Gustava Mahlerja: Simfonija' št. 4 v G duru dunajski filhar-mon. orkester — dirigira Leonard Bernstein. 21.40 TVD vsedanes. 21.55 Koncert Unicef. 23.30 Proces — L del.
SOBOTA: 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30—Aktualno danes (Sobotna reportaža, Iskanje-znanje-ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.25 Slovenske ljudske
pesmi, predstava
Maribor. 9.55 in igra: Igrajva sel, 10.10 Varstvo pri
SNG Otrok 2? del. delu:
Gradbeništvo. 10.25 Spoznano, neznano — ponovitev. 11.05 Ljudje in zemlja — ponovitev. 11.35 Mir in razorožitev: Vesolje — domovina Zemljanov, 2. del dokumentarne serije OZN. 12.05 Poročila (do 12.10). 14.10 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 14.55 Poročila. 15.00 Snežna vila Juki, japonski mladinski film. 16.25 Ljubitelji narave, 4. del angleške poljudnoznanstvene serije. 16.55 Skopje: DP v košarki (m)— Rabotnički—Budučnost, prenos Skopje. V od-
moru . .
18.30 Knjiga.
18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes: Turistični globus. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Vreme. 19.50 Zrcalo tedna. 20.10 Propagandna oddaja. 20.15 Gostilna Košnik. 2.1.45 Propagandna oddaja. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Umazane igre, kanadsko-ameriški film. 23.35 Kronika Borštnikovega srečanja Maribor.
OPOMBA: 15.15-16.40 Novi Sad: Rokomet (ž) — četveroboj — SFRJ—ZRN.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.15 Kritična točka, 14.45 Narodna glasba, 15.15 Rokomet: Jugoslavija— ZR Nemčija, 16.40 Poročila, 16.45 Tv koledar, 16.55 Košarka: Ra-botnički —Budučnost, 18.25 Obramba in zaščita, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Človek, ki mi je všeč (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 Program ob koncu tedna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.15 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Veselo v soboto, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Variete Ronacher, 21.50 Šport, 22.50 Glasbena oddaja, 23.35 Zahodno od Santa Fe.
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve do 12.30. 13.30 Športni globus. 14.00 Glej, za otroke. 14.25 Mi-vioni, za najstnike. 15.15 SP v judu. 16.05 Življenje na zemlji, 8. del. 17.00 Dnevnik. 17.20 Gost J. Hollyday-ja: Stevie Wander. 18.05 Podzemne železnice sveta: London. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.25 Lepi
madžarski plesi.
Omrežje, ameriški
23.30 TV dnevnik.
21.30 film.
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: Risanke in telefil-mi dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Cameo theatre, 19.00 ’kavalirji neba — telefilm. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria. 20.25 TV novice. 20.30 Sreča -TV nadaljevanje — 4. del. 22.00 TVD vsedanes. 22.15 Start. 22.45 Charley — telefilm. 23.20 Italijanska odprava na K2 — 1983.
NEDELJA: 10.05 -Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00—Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Osrednja madžarska oddaja, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — v nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, Kmetijska, Humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osred-njega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.55-14.05 in 15.05 -22.15 Teletekst RTV Ljubljana. 9.10 Poročija. Otroška matineja: 9.15 Živ žav: Risanke, Smrkci. 10.05 Lutkovni živ žav. 10.10 Zgodbe modrega telefona: Ugrabitev, L del češkoslovaške nanizanke. 10.35 C. Dickens: Težki časi, 2. del angleške nadaljevanke. 11.25 Šopek domačih. 11.55 Propagandna oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Kdor zna, ta ima (znanje — imanje). 14.00 Poročila (do 14.05). 15.20 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju: Zalivček, francoski film. Etuda v 21. točkah, francoski film. 15.45 Poročila. 15.50 Straža poštne kočije, ameriški film. 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora. 18.40 Propagandna oddaja (Trubarjev termin: Sladkogorska). 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes: Ko še ne boli. 19.30 Tv dnevnik. 19.53 Vreme. 19.58 Propagandna oddaja. 20.00 T. Hadi: Internat — Izpoved, 4. del nadaljevanke. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Športni pregled. 21.45 Na veji pomladi, dokumentarna oddaja TV. Skopje. 22.10 Poročila (do 22.15).
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12,00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Doktor Who, 15.05 Nedeljsko popoldne, 16.55 Zadnji hura (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak, 21.00 Športni pregled, 21.45 Potopis, 22.15 Dnevnik, 22.35 Razorože-vanje in mir v svetu — dok. oddaja.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Praznični spored, 17.30 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam proti mafiji, 21.15 Safari okoli sveta, 23.00 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke, vmes poročila. 14.05 Ciklus Frigyes Ban: Ped zemlje, madžarski č/b film, pon. 15.45 Oglejmo si skupaj, sodeluje Janos Galvolgyi. 16.15 SP v judu. 17.10 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Akcijska skupina, kriminalka. 20.50 Plesni oratorij. 22.05 Družinski roman. 23.05 Poročila.
TV KOPER
14.00 Športna nedelja. 19.00 Ipavci — Tv nanizanka. 20.00 Dokumentarec: Puščavniški samostan blaga. 20-30 Sedemdni. 20.50 Film: Neukročena gusarka igrajo: Anthony Steel, Gianna Maria Canale, režija: Luigi Capuano. 22.30 Charley — telefilm. 23.00 Delta.
PONEDELJEK: 16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno danes (Šport, SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV mozaik: 9.00 Zrcalo tedna. 9.20 Čas, ki živi: Anton Sigulin (do 9.50). 16.20 -23.45 Teletekst RTV Ljubljana. 16.35 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke: 17.30 Na paši v planini. 17.45 Modro poletje, 35. del španske nadaljevanke. Spored za mlade: 18.15 Videogodba — ponovitev. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Danes: Podravski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.58 Propagandna oddaja. 20.05 T. Thompson: Zlati fantje, 2. del ameriške nadaljevanke. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Omizje. 23.10 Poročila. 23.15 Kronika Borštnikovega srečanja.
Oddajnik II. TV mreže:
18.00 Beograjski TV program: 18.55 Premor. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Pesem ptic trnovk, 6. del avstralske nadaljevanke. 22.00 Hit meseca. (do 22.50).
ZO ljubljanska banka
Pomunka banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.35 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski. spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kako preživeti do prvega (tv drama), 21.05 Mali koncert, 21.20 Knjige in ideje, 21.50 Meri-dijani, 22.20 Dnevnik, 22.40 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Iskalci zlata.
Drugi program
14.30 Religija, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Colt za vse primere, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dogodivščine Sherlocka Holmesa. 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Harold in Maude (film), 23.35 Družina Addams.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.00 TV novice, 14.10 Otroški program: Risanke in telefil-mi. 17.30 'Zdravnik in pacient — medicinska rubrika, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20.25 TV novice. 20.30 Film: Napad igrajo: Jack Palance, Lee Marvin, Robert Strass, režija Robert Aldrich. 22.20 TVD vsedanes. 22.30 Zdravnik in pacient — ponovitev. 23.00 Košarka — Italijansko prvenstvo.
TOREK: 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno danes (Pogovor v živo, Predstavljamo vam), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV mozaik: 9.00 Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden? Poklic: Rudarstvo (do 10.00). 15.55 - 23.40 Teletekst RTV Ljubljana. 16.10 Tv mozaik — ponovitev. 17.10 Poročila. 17.15 MPZ Zagorje ’86 — 3. oddaja. Spored za mlade: 17.45 Ex libris M + M. 18.45 Risanka. 18.55 Vreme. 19.58 Propagandna oddaja. 19.00 Danes: Pomurski dnevnik. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.58 Propagandna oddaja. 20.05 Y. Keuls: Davidova mati, nizozemska drama. 22.00 Propagandna oddaja (Trubarjev termin—Rareče). 22.10 Integrali. 23.25 TV dnevnik. Oddajnik II. TV mreže:
16.15 Nogomet — Kvalifikacije za EP (mladi) — YU—TURČIJA, prenos (slov. kom.). 18.00 Premor' (samo za LJ2). 18.45 Spominski album, zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mostovi glasbe. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Revolucija, ki traja: Partizansko orožje. 21.50 Pretekli čas, sedanji čas (do 22.20).
Super pokal v košarki — BARCELONA:CIBONA.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 21.00 Zima naših sanj, (film).
ljubljanska banka
Pomurska banka '
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prihodnost socialne države, 21.15 Dallas, 22.00 Iz filmskega sveta, 22.45 Zanimivosti Dunaja, 23.30 Kobra, prevzemite.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.55 Nevidna fronta, pon. 10.55 Dve olimpiadi, vmes vojna. 16.30 Močvirska antilopa, poljudnoznanstveni film. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Zgodovina letalstva, pon. 6. dela. 18.00 Ne le za žene. 18.30 Agrarni svet, notranja politika. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Suženjstvo, 9. del brazilske serije. 21.15 Studio ’86, kulturni TV tednik, 22.15 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otro-
ški program: Risanke in telefil-mi dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih 100 dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20:25 TV novice. 20.30 Film: Pustolovec s Tortuge — igra: Guy Madison režija Luigi Capuano. 22.30 TVD vsedanes. 2’.40 Kralj iz juga — telefilm. 23.30 Košarka — Italijansko prvenstvo.
SREDA: 16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno danes (Gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00). 15.30 - 00.25 Teletekst RTV Ljubljana. 15.45 TV mozaik — ponovitev:. 16.50 Poročila. Spored za otroke: 16.55 Modro poletje, 36. del španske nadaljevanke. 17.25 Nogomet — Kvalifikacije za EP — Jugoslavija :Turčija, prenos. V odmoru: 19.15 Risanka. 19.25 Propagandna oddaja. 20.05 Borštnikovo srečanje, prenos. 21.15 Propagandna oddaja. 21.20 TV dnevnik. 21.35 Shakespeare na TV: Henrik osmi, angleška priredba.
Oddajnik II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Dolga, bela sled, 2. del otroške serije. 18.15 Aktualna medicina, izobraževalna oddaja. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 Plesalec, 2. del serije o baletu. 20.55 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Čas je na naši strani,
glasbena oddaja.
»Cum invocaren«, mentarna oddaja 22.40).
21.55 doku-
(do
15.55 -r 07.15 Rokomet (m) DP Sloga-Bosnapre-voz: Crvenka.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.25 Ponovitve, 14.25 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Nogomet: Jugoslavija—Turčija, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik 20.00 Telekino, 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kir Royal, 21.15 Zabavna glasba, 22.45 Mladi glasbeniki.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka.
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Risanke, 19.00 Šport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Židi danes na Dunaju, 22.45 Krvava poroka (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Delta, pon. 9.25 Skladbe Mihalya Eisman-na. 16.45 Nepalski lončarji, kratki film. 17.15 Vyšehrad, češki kratki film. 17.35 TV borza. 17.45 Grad kneza Olšanskega, 1. del sovjetskega filma. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dogodivščine Sher-locha Holmesa, angleška serija. 21.00 Panorama, zunanjepolitični magazin. 22.00 Kolektiv, reportažni spored. 22.40 TV dnevnik.
. TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: Risanke in telefil-mi dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih 100 dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 TV novice. 20.30 Variete — lahkotnost plesa. 21.50 TVD vseda-nes. 22.00 Kavalirji neba — telefilm. 22.35 Nogomet: Jugoslavija—Turčija.
ČETRTEK: 16.00 — Jazz, 16.30 — Aktualno danes (Kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV mozaik: 9.00 Jugoslovanski igrani film (do 10.25). 15.45 - 22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 16.00 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. Spored za otroke: 17.30 J. Ribičič: Mi-školin-Šole je konec in Poroka. 17.45 Modro poletje, 37. del španske nadaljevanke. 18.15 Mazaik kratkega filma: Svetlobni popotnik, angleški film. 18.40 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00, Danes: Celjski obzornik. 19.30 TV dnevnik. 19.55'Vreme. 19.58 Propagandni oddaja. 20.05 Tednik. 21.05 Besediloslo-vni utrinki: Nanašalnica in naveznik.21.10 Propagandna oddaja. 21.15 J. Cosmos: Učitelj Louis Meis-sonnoer, 3. del francoske nadaljevanke. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Mir in razorožitev: Klic velikega zidu (Kitajska), 3. del dokumentarne serije OZN.
Oddajnik II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Ne kličite me Robi, otroška oddaja. 18.15 Znanost. 18.45 Stare dobre uspešnice, zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 V senci velikega hrasta, 2. del italijanske nadaljevanke. 21.05 Poročila. 21.10 Umetniški večer: Bitef na TV — B. Brecht: Opera za tri groše, predstava Teatra studio iz Varšave (do 22.40).
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.40 Ponovitve, 14.50 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.00 Izbrani trenutek, 21.15 Kviz, 22.20 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 22.00 Šport, 22.30 Let odločitve (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Kratki film. 9.30 Veseli večer Janosa Kormen-dija, pon. 17.10 Grad kneza Olšanskega, 2. del sovjet-' skega filma. 18.25 Bodite moj gost, operetni spored Roberta Ratonyija. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zgodovina živi z nami, dokumentarna serija, naslov epizode: Preobrat. 21.10 Pri sosedih, avstrijsko-madžarski kviz. 22.45 Varstvo mest. 23.25 TV dnevnik.
TV KOPER '
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: Risanke in telefil-mi dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih 100 dni — telenovela. 19.00 Odprta me-’ ja, 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria - telefilm. 20.25 TV novice. 2030 Film: Čarobna gora igrajo: Marie France Pisi-er, Flavio Bucci, režija: Hans Geisendorfer. 23.15 TVD vse-danes. 23.30 Vpasti — TV nadaljevanka — 1. del.
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
STRAN 13
Tedenski koledar
PETEK, 24. oktober — Rafael
SOBOTA, 25. oktober — Darja NEDELJA, 26. oktober — Lucijan
PONEDELJEK, 27. oktober -Sabina
TOREK, 28. oktober — Simon
SREDA, 29. oktobra — Jud ČETRTEK, 30. oktobra — Klavdij
Prodam
KONCERTNI KLAVIR, kratke izvedbe, tip PAPENBERGER, prodam. Informacije po telefonu: (069) 73 475 — popoldne. M-OP
RENAULT 18 TL, letnik 1983, in traktor ZETOR 6911, 69 KS, motokultivator HONDA F 400 s priključki (kosa, freza in okopal-nik) in VIDEOREKORDER prodam. Informacije po telefonu: 74 321, interna 23, _do 15. ure. M-5201
OTROŠKO POSTELJICO Z VLOŽKOM PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5202
EMO CENTRAL 23 K, nov, nerabljen, prodam za 180.000 din. Pečarovci 117. M-5203
PEUGEOT 504, letnik 1975, prodam. Telefon: 76 622. M-5204 JUGO 45, letnik 1983, prodam. Banovci 1, Veržej. M-5205 ŠKODO 105 L, letnik 1978, varilni aparat, kolesa za avtomobil ali prikolico za živino z osovino in zaganjač za OPEL KADET nujno in ugodno prodam. Trnje 60. M-5206
AVTORADIO, OJAČEVALEC IN ZVOČNIKE PRODAM. Ernest Nemet, Murska Sobota, Jusa Kramarja 16, telefon: 21 693. M-5207
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 5 KW, prodam. Marjan Horvat, Murska Sobota, Stara ulica 1. M-5209
znak ki vam daje
GARANCIJO kvalitete
*•*•**•*
IZOLACIJE SERVIS SCO PTUJ
SLAVKO FURMAN — PTUJ prt jsKirjili postal HAJDINA
MRAMMUI AAMJIVTUl Vf Al*
JcawtalW popiatW nen
□rank usnnovdn&ov in Mafinikov
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO
vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vašem domu no zaračunavamo KILOMETRINE
BULDOŽER TG 90 in čelni nakladalnik, 2 m1, prodam. Zen-kovci 63, p. Bodonci, telefon: 76 860. M-5211
PASSAT TS, letnik 1975, prodam. Ogled vsak dan po 16. uri. Ludvik Kozic, M. Sobota, Okt. revolucije 46. M-5213
MOTOR MZ 250 TS PRODAM. Ignac Godina, Dolnja Bistrica 164. M-5214
TRAKTOR STEYR, 15 KS, prodam. Zorana Velnarja 32. M-5217
MALE PUJSKE PRODAM. Mtizge 1 (letališče) pri M. Soboti. M-5218
ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 29.000 km, prodam. Telefon: 26 478. M-5152
MOTOR IN MENJALNIK ZA ZASTAVO 750 NUJNO PRODAM. Telefon: 26 039. M-5156 MZ 150 prodam. Jože Balajc, Turnišče, Stefana Kovača 89 — popoldne. M-5158
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja); Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
RENAULT 12 ter otroško kolo BEMIKS prodam. Telefon: 22 843. M-5153
4-ARSKO PARCELO PRODAM. Aleks Fujs Murska Sobota, Tomšičeva 48, telefon: 23 452. M-5154
ROG AVTOMATI K prodam. Murska Sobota, Prežihova 5. M-5159
GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Magdalena Kranjec, Bakovci, Ribiška 17. M-5160 AVTO M ATI K, skoraj nov, prodam. Tomaž Ribnikar, Murska Sobota, St. Rozmana 4. M-5161 KRAVO, staro štiri leta, brejo devet mesecev, prodam. Čren-šovci 72. M-5163
RENAULT 4, starejši letnik, ugodno prodam. Telefon: 22 479. M-5164
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 34. M-5165
TRAKTOR STEYR, 15 KS, prodam. Skakovci 27. M-5167 HLADILNO SKRINJO, rabljeno, in pralni stroj prodam. Konrad Svetec, Murska Sobota, Čopova 17. M-5168
HIŠO V STREHOVSKIH GORICAH s 13 ari zemlje, primerne za vinograd, in tri are vinograda, sončna lega, prodam. Informacije: Kristina Veren, -Strehovske gorice 83. M-5169
PEČ TAM STADLER, 30.000 kalorij, ugodno prodam. Ignac Gelt, Nedelica 89. M-5171 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO KURJAVO prodam. Naslov v upravi lista. M-5172 STISKALNICO, 100 1, prodam. Murski Petrovci 25. M-5174 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Murski Črnci 44. M-5175
GOSTILNA HOTIZA
vabi na pico
ZASTAVO 850, staro dve leti, prodam. Kobilje 199. M-5176 MOPED APN 4, dobro ohranjen, letnik 1981, prodam. Mile Vukadinovič, Stara 18, M. Sobota. M-5I77
AVTORADIO (kasete, stereo), brezhiben, prodam za 30.000 din. Gornja Radgona, Porabska 6 — Trate, stanovanje 4. M-5179 NOVE GUME SAVA 145 SR 15, D7 27 in ZVOČNIKE ZA AVTO, TIP HERU LS 300, japonski, ugodno prodam. Ivan Marič, Odranci 9, 69232 Črenšovci, ali do 15. ure telefon: 75 117. M-5180
ENOOSNO PRIKOLICO, 4 t, prekucno, prodam. Predanovci 13, telefon: 069 72 651. M-5182 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 39. M-5183
GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Tropovci 39. M-5184 MOPED TOMOS s 4 prestavami (brez izpita) in traktorske pluge prodam. Janez Bratuša, Negova 74. M-5186
FIAT 750, starejši letnik, in motor za fiat prodam. Franc Pravi-ček, Vogričevci 42. IN-19295 PLUG OLT, 10-colni, primeren za vinograd, prodam. Suhač, Berkovci 33, p. Videm ob Ščavnici. IN-19294
LAŽJI VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Janez Rudolf, Radoslavci 45, p. Bučkovci. IN-19291
YAMAHA 125 MOTOKROS, letnik 1984, vodno hlajenje, s carinsko deklaracijo, prodam za 500.000 din. Marjan Makovec, Lukavci 67, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19289
MALE PUJSKE PRODAM. Celec, Puconci 89. M-5188
MOPED ELEKTRONIK 90, v dobrem stanju, prodam. Bedič, Budinci 41. M-5189
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Mira Žekš, Vidonci 62 a. M-5193
HRASTOVINO IN AKA-CIJEVINO KUPIM. PLAČAM DOBRO. So-darstvo Marjan Maučec, Gančani 149.
— Potujete na Goričko skozi Cankovo? Spotoma obiščite prenovljeno gostilno Lovski dom. Pripravljamo jedi na žaru, pice in jedi po naročilu.
SUHA AKACIJEVA DRVA prodam. Ivanovci 41. M-5191 KRAVO IN TELIČKO PRODAM. Dolnja Bistrica 110. M-5192
MOPED 15 SCL s 5 prestavami ugodno prodam. Milan Vidonja, Večeslavci 82, p. Rogašovci. Ogled možen vsak dan. M-5195 TELEVIZOR, črno-beli, ugodno prodam. Malačič, Križevci 56 v Prekm. M-5196
FIAT 750, karamboliran, letnik 1981, prodam. Jože Cvetko, Gomilice 70. M-5197
KRIZANTEME ZA DAN MRTVIH BOMO PRODAJALI 29. in 30. OKTOBRA. Priporoča se: EMA IVANIČ, Noršinci 12.
KRAVO, brejo devet mesecev, staro štiri leta, kontrola A, prodam. Rituper, Kuštanovci 28. M-5199
TRISOBNO STANOVANJE V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE, velikost 85 m2, prodam. Naslov v upravi lista ali telefon: (069) 21 494. M-5190
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK IN OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 63. M-5219 NEŠKROPLJENA, BRANA JABOLKA prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 64. M-5220 TRAKTOR JOHN DEERE, 55 KS, s kabino, prodam. Alojz Petrovič, Nuskova 32, p. Rogašovci. M-5221
MACESNOVE HLODE PRODAM. Kukeč 2. M-5222 MEŠALEC ZA BETON prodam. Franc Korošec, Gornja Radgona, Vodovodna 12, telefon: 74 401. M-OP
PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. M-5251
MOTOR ZA MERCEDES 190 D, z novimi rezervnimi deli, prodam. Martjanci 17, telefon: 72 009. M-5252
GROZDJE NA BRAJDAH POCENI PRODAM. Tropovci 36. M-5253
HOTEL JERUZALEM Ljutomer vabi k sodelovanju narodnozabavni ansambel za igranje ob sobotah oz. po potrebi v hotelu Jeruzalem. Ponudbe sprejema uprava hotela JERUZALEM.
ZASTAVO 101, letnik, 1978, prodam. Silva Gorjan, Radenci, Dalmatinova 2, telefon zvečer: 73 352. M-5224
ZASTAVO 101, letnik 1982, ugodno prodam. Stanko Vidovič, Cankova 23. M-5225
TRAKTOR FAHR DEUTZ, 25 KM, prodam za 550.000 din. Ogled po 17. uri. Hanželič, Kog 44 a, p. Kog pri Ormožu M-5226 POMIVALNO KORITO, rabljeno in dodatno peč EMO za kuhinjo, prodam. Legen, Murska Sobota, Tišinska 9 a. M-5227 GOZD V KRIŽEVCIH V PREKMURJU, 1 ha, prodam. Telefon: 77 813. M-5254
FIAT 128, star dve leti, prevoženih 13000 km, prodam. Informacije popoldne: telefon 73 500, Gregori, Radenci. M-5257 TRAKTOR UNIVERZAL, 45 KS, prednji pogon, v dobrem stanju, prodam. Delno možno na odplačilo. Recek, Vidonci 40 a. M-5258
KOMBINIRANI MIZARSKI STROJ, delovne širine 60 cm, prodam. Telefon: 77 813. M-5254
DIANO, letnik 1980, ugodno prodam. Telefon: 26 140, 21 706. M-5256
DVA JOGIJA, rabljena in EMO 5, peč na olje, po ugodni ceni prodam. Murska Sobota, Ciril Metodova 60. M-5259 NEPREBRAN KROMPIR IGOR, DEZIRE (po 20 din kg), prodam. Naslov v upravi lista. M-5261
STREŠNO OPEKO BIBER, rabljena, cca 3200 kosov, prodam. Murska Sobota, Mladinska ul. 1, telefon: 21 171. M-5228
MLADO KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Kuzma 76. M-5229 ZASTAVO 101, letnik 1972 (za 250.000) IN ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL 20, prodam. Jože Rogan, Murska Sobota, Severjeva 15, telefon: 24 068. M-5230
RADIO TUNER YAMAHA T 320 prodam. Telefon: 26 614. M-5232
RENAULT 4 GTL, letnik 1979, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-5233
KRAVO, kontrola A, brejo, prodam. Krog, Murska 43. M-5235 KRAVO PRODAM. Vargazon, Pristava 5, Ljutomer. IN-19287 ZASTAVO 750, registrirano do avgusta 1987, prodam. Mirko Lončar, Rakičan, Lendavska 32. M-5238
LADO 1500 SL, obnovljeno (za 700.000 din) in ZASTAVO 101, (za 580.000 din), prodam. Milan Vrbančič, Dragotinci 15 a, p. Videm ob Ščavnici. M-5239 BARVNI TELEVIZOR UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Miklošičeva 15, telefon: 22 297. M-5240
GATER ZA RAZREZ HLODOVINE, širina 71 cm, ugodno prodam. Telefon: 77 813. M-5254 KOMBAJN GRIME EVROPA SUPER ZA IZKOP KROMPIRJA prodam. Naslov v upravi lista. M-5262
ELEKTRO—OLJNI	RADIA-
TOR, nov in peč na trda goriva ter sobno peč na olje prodam. Ludvik Farič, Murska Sobota, Trstenjakova 12. M-5263 IZKOPALNIK KROMPIRJA, dvoredni in siloreznico ULTRA prodam. Ivan Holer, Dražen vrh 32, p. Zgornja Ščavnica. M-5262 MLADO KRAVO, brejo, prodam. Trnje 149. M —5265 AVTO FORD, letnik 1977, registriran do oktobra 1987, prodam. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista. M-5267
ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1980, prodam. Krstič, Titova 1 a, telefon popoldne: 24 623. M-5268
FIAT 126, letnik 1980 prodam ali zamenjam za JUGO ALI ZASTAVO 101 z doplačilom. Telefon po 15. uri: 21 096, Titova ulica 1 a. M-5269
JABOLKA BOBOVEC z dreves, neškropljena, primerna za ozimnico in predelavo, po 25 din prodam. Informacije: Dankovci 22 ali telefon: 77-029. M-5270 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA SIP z ležečimi valji prodam. Šratovci 44. M-5271 JEDILNI KROMPIR prodam po 30 in 35 din za kg. Bratonci 163, telefon: 71-140. M-5272 OPEL KADET S, letnik 1977, registriran do oktobra 1987, prodam. Ogled v soboto in v ponedeljek dopoldne. Naslov v upravi lista. M-5274
1 HA KAKOVOSTNE NJIVE, BLIZU KOPALIŠČA V BANOVCIH, ugodno prodam. Telefon od 20. do 21. ure: 062 811-042. M-5276
TRAKTOR IM 1 577 DV, skoraj nov in voz z gumijastimi kolesi ugodno prodam. Franc Novak, Strukovci 48. M-5279
JABOLKA ZA OZIMNICO (po 70 din), prodam. Franc Dani, Ve-ščica 50. M-5278
ZASIavO 101 PRODAM. Andrej Šajnovič, Bakovci, Nova ulica 6. M-5241
LADO 1200, registrirano do oktobra 1987, prodam. Aleksander Kozar, Murska Sobota, Cvetkova 40. M-5242
FIAT 128 ŠPORT 1300, letnik 1974, ugodno prodam. Tomšičeva 19, Rakičan, popoldne. M-5244
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, nov, ugodno prodam. Telefon: 25-416. M-5243
ZASTAVO 101 L PRODAM. Telefon: 25-417. M-5245
KRAVI, stari 4 in 7 let ter hlevski gnoj prodam. Karolina Kahr, Križevci 142 v Prekmurju. M-5246
126 P, letnik 1979, prodam. Telefon od 7. do 15. ure: 81-812 ali od 16. do 19. ure: 23-605. M-MM
NOVO!
KRIZANTEME — velikocvetne in pajke (bele, rumene, lila) ter marjetke lahko že od ponedeljka, 27. oktobra, dobite v Murski Soboti, ob cesti v smeri Markišavec, mimo vojašnice, 200 m čez most na Ledavi. Cipot M. Sobota
MELOTRON ELKA TWIN 61 in SYNTHESIZER YAMAHA SK-20 prodam. Telefon: 26-219. M-5247
RENAULT 4, letnik 1983, prevoženih 25.000 km, proda't. Violeta Žabota, M. Sobota, Gregorčičeva 49, telefon: 21-487. M-5248 YAMAHO 125, za cestne hitrostne dirke, z rezervnim motorjem, prodam po dogovoru. Beltinci, Panonska 84. M-5250 ZASTAVO 101 KOMFORT, dobro ohranjeno, prodam. Jože Sa-gaj, Ključarovci 21, p. Križevci pri Ljutomeru. M-OP TRAKTOR, 18 KS, s koso in plugi prodam. Markovič, Gornji Črnci 26. M-5280
ETAŽNO ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO, centralno ogrevano, z vrtom, prodam ali zamenjam za enoinpolsobno stanovanje v bloku. Ogled po 16. uri. Vilma Mataj, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 36. M-5281
LADO 1300 S, prevoženih 25.000, letnik 1984, prodam. Gančani 122 a. M-5284
OPEK KADET, 1,6 D, letnik 1983, prodam. Informacije: 042 44-444, interna 164 — Dolenc, od 6. do 14. ure. M-5287
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
N SPOMIN
23. oktobra mineva leto žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil moj dragi mož, oče, brat in dedek
Jožef Žnidarič
iz Berkovskih prelogov
Odšel si tiho, poln dobrosrčnosti in upanja, nam pa je ostala nepozabna bolečina. V naših srcih še živiš, dokler bomo živeli mi. Vsem, ki se ga še spominjate, obstojite ob njegovem grobu, iskrena hvala!
Neutolažljivi: žena Pepa, sin Branko z družino, hčerki Jožica in Majda z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica
Karolina v
Črnko
upokojena babica iz Markovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki. so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter pokojnici poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku z»cerkverni obred, tov. Zorki za poslovilne besede, pevcem, botrini in sorodnikom.
Vsem — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Ana in Marija, zet, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Štefana
Gomboca
iz Borejec 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo kolektivom ZVZ, Radenske in Agroservisa, OO ZZB Tišina ter osebju doma oskrbovancev in bolnišnice v Rakičanu.
Hvala g. Kaplanu za cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in govorniku KS.
ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI
KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Rakičan, Zvezna 1. M-5285
ZASTAVO 101, prevoženih 64.000, prodam. Štefan Lebar, Turnišče. Obrtniška 2. M-5286
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Informacije od 7. do 14. ure: telefon 21-280. M-5288
MOPED, PONY EKSPRES in AVTOMATIK, vozni, prodam. Krajna 6. M-5290
OSEBNI AVTO SKODA, 120 L, letnik 1979, registriran do maja 1987, prodam. Naslov v upravi lista. M-5293
BREJO TELICO ALI KRAVO PRODAM. Ješovnik, Podgrad 37, p. Gornja Radgona.
SADIKE PAPRIKE, KI STALNO RODIJO, ostre, steblo zraste kot limonovec, rodijo vseh 365 dni v letu, je dolgoletna raslina, ki raste v lončkih ali zabojčkih od 5 do 7 let, cena sadike je 2.000 din, pošljem po povzetju z navodilom za gojenje. Ružiča Jevdič, Ul. Vladislava Ribnikara 7/1, 37240 Trstenik, telefon: 036 65-413. M-OP
PLUG Slavonec, prodam. Štefan Šiftar, Zenkovci 21. M-4955
STRAN 14
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
kupim
RABLJENO ŽICO ZA OGRAJO (PLETENO), 100 m, kupim. Informacije: telefon: (069) 82 586. IN-19290
DESKE (»JAGNED« IN VRBA), debeline 25 do 30 mm, po možnosti suhe, kupim. Naslov v upravi lista. M-5198
RABLJENO DVOOSNO PRIKOLICO, prekucno, TEHNO-STROJ, 31, kupim. Naslov v upravi lista. M-5283
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI RADENCIH, približno 60 ni2, kupim. Telefon 76 433. M-5289
ZAREZNO STREŠNO OPEKO kupim. Ponudbe po telefonu: 22 119. M-5291
sobe
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE NA OBMOČJU M. SOBOTA-RADENCI iščem. Naslov v upravi lista. M-5208
OPREMLJENO SOBO* ODDAM. Murska Sobota, Tomšičeva 48, telefon: 23 452. M-5216 OPREMLJENO STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI IŠČEM. Naslov v upravi lista, telefon: 77 053. M-5155
OPREMLJENO SOBO S SOUPORABO KUHINJE IN KOPALNICE IŠČEM. Informacije v odvetniški pisarni Danila Hari-ja ali telefon: 23 122. M-5166
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel Milku Štelcerju iz Radenec ob sojenju nogometne tekme v Ljutomeru med ekipama Ljutomera in Apač. Brumen. IN-19293
MOŠKI, star 54 let, delno upokojen, s poklicem, želi spoznati žensko za skupno življenje, po možnosti z majhno kmetijo. Ponudbe na upravo lista. M-5185 OPRAVLJAM ELEKTROIN-ŠTALATERSKA DELA - HITRO IN KAKOVOSTNO. Marjan Mencigar, Murska Sobota, Lendavska 25 a. M-5210 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 201541, izdane pri ABC Pomurka, H KS Panonka M. Sobota. Vladimir Ivanič, Bogojina 71. M-5223 IZGUBLJENO!
Izgubila sem peresnico modre barve od ekonomske šole do postaje. Najditelja prosim, da mi jo vrne v tajništvu ekonomske šole v M. Soboti. M-5237
OBVEŠČAM STRANKE, DA SEM V PONEDELJEK, 20. oktobra 1986, ODPRL PROSTORE LOTERIJE V SREDIŠČU LENDAVE, PARTIZANSKA ULICA — prej cvetličarna. LE-10407
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pogodbe o vezani vlogi št. 1-35080-1. Viljem Kumin, Šalamenci 59. M-5273
Male oglase in zahvale za objavo v naslednjem tednu sprejemamo do sobote. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Ljubi očka naš že en mesec v grobu spiš. Za teboj ostala je praznina v srcu bolečina.
ZAHVALA
25. septembra nas je nepričakovano v 77. letu tiho in mirno zapustil naš oče, mož, dedek, pradedek in brat
S; mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce.
Nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne!
V SPOMIN
22. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
zaposlitve
IZKUŠENEGA BASISTA ZA IGRANJE NARODNOZABAVNE GLASBE, z lastno opremo, iščemo. Telefon od 19. d^ 21. ure: 71 105. M-5162
DVA KVALIFICIRANA ALI POLKVALIFICIRANA MIZARJA S PRAKSO TAKOJ ZAPOSLIM. Štefan Lebar, Turnišče, Štefana Kovača 80, telefon : (069) 70 273. M-5170 STRUGARJA, KLJUČAVNIČARJA IN VARILCA TER NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA TAKOJ SPREJMEM. Telefon: (069) 73 142. M-5200 DEKLE, KI IMA VESELJE DO DELA V GOSTINSTVU, TAKOJ ZAPOSLIM. OD dober, stanovanje in hrana v hiši. Gostilna Kuzma, Bodonci. M-5231 DELAVCA ZA DELO PRI PLASTIKI ZAPOSLIM. Bela Banko, Murska Sobota, Ciril Metodova 40 a, telefon: (069) 22 725. M-5249
VARILCA SPREJMEM V REDNO DELOVNO RAZMERJE. Černelavci, Ledavska 17, telefon: 22 943. M-5292
razno
GOSPODINJE!
Če vam skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis: 062 774 806. Popravilo opravimo na vašem domu. Miran Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-OP PREKLIC!
Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala šole SCTPU M. Sobota, izdanega za leto 1983. Zvezdana Bratdš, M. Sobota, Lendavska ul. M-5178
TESARSTVO DRAGO FLISAR, PEČAROVCI, se zahvaljuje vsem poslovnim partnerjem, strankam in sodelavcem za desetletno zaupanje (1976—1986) in se priporoča. Informacije vsako nedeljo popoldne v Pečarov-cih, telefon: 77 052. M.:518I
Štefan Zadravec
iz Turnišča
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, botrini in dobrim sosedom, oktetu Planike iz Turnišča za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti nam pa izrekli sožalje in mu poklonili cvetje. Posebna zahvala govornici za poslovilne besede Mariji Gerkiš, g. kaplanu za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Bariča z možem Štefanom, vnuk Alojz z ženo Marijo in hčerko Heleno, brat Ivan z družino iz Beltinec
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl član našega kolektiva
Viktor Žibrik
strojni inženir, cenilec strojelomnih škod
Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem in lepem spominu!
Delavci Zavarovalne skupnosti TRIGLAV, Pomurska območna skupnost.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je nepričakovano komaj v 62. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. tebe ljubi mož in očka ni, da bi skupaj še bili.
Franc Farič
iz Kupšinec invalidski zidarski upokojenec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Horvatu iz internega oddelka in dr. Savlovi za večletno skrb in pomoč pri zdravljenju. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, duhovniku za pogrebni obred, vsem pevcem za odpete žalostinke, GD Kupšinci, društvu invalidov in društvu upokojencev, kolektivu Splošne ambulante M. Sobota, kolektivu snack bara, ter obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Alojzija, sin Feri in hčerka Darinka z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V tišini groba zdaj prezgodaj utrujeno srce počiva, v tihi žalosti in bolečini novo raste mlado življenje, ki bo tvoje upe in načrte dokončalo.
V cvetu življenja nas je poln neizpolnjenih upov in načrtov za svoje skromno, vendar polno življenje tiho in mirno mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
Viktor Žibrik
strojni inž.
iz M. Sobote
Ob mnogo prerani in boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in cvetje ter pospremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje in čutili ž nami bolečino slovesa. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Zavarovalne skupnosti Triglav, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in godbi.
Vsem — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Alojz Jauk
iz Gor. Črnec
Prerana smrt te je iztrgala od nas. Dom je prazen in pust, ker tebe dober mož in oče ni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob.
VSI TVOJI
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
(Robič)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 57. letu življenja za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in sin
Štefan Skledar
iz Gomilice
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ali darovali v druge namene, nam pa iskreno izrekli sožalje.
Hvala dr. Zadravcu, osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu in patronažni službi. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žai^tinke. tov. Tkalcu za poslovilne besede in kolektivu tozda Integral D. L. za podarjene vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Barbara, sinova Štefan z družino in Jože ter starši
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 44. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Karel Šarkanj
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno družini Lepoša, sestri Nadi in Branku, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici Marti Ritonja za besede slovesa ob odprtem grobu, društvu upokojencev in MURI tozd Perilo.
Žalujoči: žena Irena, sinova Renato in Drago z družino, sestra z družino, bratje z družinami in drugo sorodstvo
Današnji dan, ni dan več TVOJ, TVOJ JE - VSTAJENJA DAN!
(Gregorčič) V SPOMIN
Minevajo leta, odkar je zastal Tvoj smeli korak, naš ljubljeni brat
Ivan Ifko
duhovnik
in Vaši utrujeni koraki naši dragi starši
Ignac in Eufemija Ifko posestnika iz Gornje Bistrice
Še in še prihajate med nas v nočeh brez spanja, še se vračate v naš prazni dom, ves prepojen z Vašim znojem in prepreden z Vašimi žulji!
Vsem Vam, ki ste tiste dni prihiteli od vseh strani, nas tolažili, naše rajne pa spremljali na njihovi dolgi poti od tod do večnosti — hvala, iskrena hvala!
'	IFKOVI
VESTNIK, 23. OKTOBRA 1986
STRAN 15
v besedi in sliki
SOBOŠKA IN RADGONSKA OBČINA STA PRAZNOVALI
Slavnostna seja zborov SO Murska Sobota
Praznovanje 33. praznika radgonske občine
Podeljenih 11 občinskih priznanj
Ob prazniku občine Murska Sobota je bila v soboto v veliki skupščinski dvorani slavnostna seja, ki se je začela z izbranimi pesmimi Prekmurskega okteta. Med gosti so bili tudi predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan, častni občan Rudi Čačinovič, sekretar RK SZDL Geza Bačič, delegaciji iz pobratene občine Paračin in Kbrmenda, okrajni glavar Feldbacha, prvoborci, nekdanji člani Prekmurske čete in brigade ter drugi.
Slavnostni govor je imel predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer, ki je omenil, da delovni ljudje in občani soboške občine praznujejo 17. oktober v spomin na revolucionarne dogodke iz najslavnejšega dela naše zgodovine, ki je terjalo življenja Jožeta Kramarja-Juša, Daneta Šumenjaka-Mirana in Franca Kosija, aretacije 105 somišljenikov OF, ki so jih odpeljali v koncentracijska taborišča, od koder se mnogi niso več vrnili. V štiriletnem narodnoosvobodilnem gibanju je v soboški občini izgubilo življenje 676 ljudi. Poudaril je, da se s ponosom vračamo k revolucionarni preteklosti, ki jo prenašamo na mlajše rodove, ter da na teh temeljih gradimo sedanjost in prihodnost. To potrditev najdemo v hitrem razvoju soboške občine. Kot je poudaril slavnostni govornik, se bo treba v prihodnje zavzemati za ustreznejšo gospodarsko in kvalifikacijsko sestavo zaposlenih. Po njegovih besedah moramo sprejeti izziv, da najdemo tako proiz
vodnjo, ki bo s svojo kakovostjo na tujih trgih enakovredna drugim izdelkom.
Ob tej priložnosti so občinska priznanja z nagradami prejeli: ANTON KOUS, napredni kme-tovalec-kooperant iz Krašč, za proizvodnjo sadnih sadik in za delo v samoupravnih organih KZ Panonke in v KS Cankova, CILKA SUKIČ, upokojena učiteljica gospodinjstva iz Murske Sobote, za šolanje kmečkih žena in invalidne mladine, MILICA ŠADL, upokojena učiteljica iz Beltinec, za kulturno udejstvovanje, zlasti za uveljavitev folklornega festivala v Beltincih in njegovo širitev, dr. ALEKSANDER ŠIFTAR, direktor tozda Vrtnarstvo Sobota, za prizadevno delo na raziskovalnem področju, ohranitev kulturne in naravne dediščine ter za skrb pri videzu pomurskega središča, ŠTEFAN ZADRAVEC, vodja izmene v Rašičinem tozdu Beltinka, za dosežke na področju samoupravljanja, za ustvarjalen in kritičen odnos do delavcev in uspešno delo
v KS Lipa in inž. BORIS ŽA-LIG, vodja kontrole v tozdu Moška oblačila Mura, za razvijanje samoupravnih odnosov in sodelovanje v samoupravnih organih ter za širitev folklore v občini.
Zahvalne listine pa so izročili: DELAVSKI UNIVERZI MURSKA SOBOTA - za 25 let dela pri izobraževanju odraslih in usposabljanju samoupravljalcev in aktivistov SZDL, DELOVNI ORGANIZACIJI ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA - za 25 let uspešnega dela pri razvoju poštne službe in razvoju samoupravnih odnosov, KRAJEVNI SKUPNOSTI RAKIČAN - za dosežke in dobro organiziranost, aktiviranje občanov in njihovo dobro obveščenost, KUDU JOZ-SEF ATTILA — za pomembno kulturno poslanstvo na dvojezičnem območju ter zbiranje ljudskih pesmi in OBČINSKI STRELSKI ZVEZI - za uspešno 30-letno delo in širitev dejavnosti med mladimi ter za skrbno gospodarjenje in gradnjo strelišč.
Milan JERŠE
V PRIHODNJE BOLJŠE OBČINSKO IN MEDOBČINSKO SODELOVANJE
Že ves oktober so se v radgonski občini vrstile številne kulturne in športne prireditve ob 33. občinskem prazniku. Slavnostna seja skupščine občine je bila 15. oktobra v Spodnji Ščavnici. Približati politiko (in vlado) ljudem ter obratno je bil eden izmed ciljev predsednika skupščine občine Petra Friddua in kot kaže, mu je to tudi uspelo. Učenci podružnične osnovne šole v Spodnji Ščavnici, ki so skupaj z učenci Osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgone pripravili kulturni program, so povedali tudi posrečeno pesmico o občinskem prazniku.
Slavnostna seja je bila v domu občanov v Spodnji' Ščavnici, v kulturnem delu so nastopili tudi pevci okteta Avtoradgone, slavnostni govornik pa je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona Janko Slavič. Udeležili so se je številni gostje iz sosednjih občin in visoki republiški funkcionarji, tako kot vsako leto pa so se slavnosti udeležili tudi gostje iz pobratenega Mladenovca. Na svečani seji so podelili pohvale, priznanja in plaketo. Samostojni obrtnik JOŽE BUDJA je prejel priznanje ža razvoj drobnega gospodarstva in družbenopolitično delovanje. Že od 1964. leta je član obrtnega združenja, aktiven v samoupravnih organih, kot družbenopolitični delavec pa se je zavzemal za hitrejši napredek drobnega gospodarstva. LIZIKA NEKREP je prejela občinsko pohvalo za dolgoletno prizadevno in uspešno pedagoško delo,
aktivna pa je bila tudi v interesnih dejavnostih šole ter družbenopolitičnih organizacijah. POSTAJA MILICE v Gornji Radgoni je prejela pohvalo za uspešno opravljanje nalog na podruž-ju družbene zaščite, KAREL SA-PAČ pa za zasluge za uspešno poslovanje tozda PEE Gorenja Elrad, kjer so poslovni uspeh med drugim rezultat razvitih samoupravnih in medsebojnih odnosov.
Za doseganje nadpovprečnih rezultatov v kmetijstvu in strokovno delo je tozd KMETIJSTVO ČRNCI prejel občinsko priznanje, prav tako ga je prejel zasebni kmetovalec FRANČ FAŠA-LEK, ki se kot kmetovalec že dolgo vključuje v samoupravne organe in je gonilna sila v številnih dejavnostih za napredek krajevne skupnosti. Med dobitniki priznanj je tudi ANTON DIRN-BERG, rezkar iz Elrada, ki dosega nadpovprečne delovne rezul
tate, lepe uspehe pa je dosegel na številnih tekmovanjih kovinarjev. Občinsko priznanje sta prejeli kar dve osnovni šoli — JOŽE KERENČIČ GORNJA RADGONA in KAREL DE-STOVNIK-KAJUH APAČE -za učnovzgojne uspehe, razvijanje celodnevnega šolstva ter proizvodnega dela. Priznanje si je zaslužila LOJZKA POTOČNIK, saj je dolgoletna uspešna in požrtvovalna pedagoška delavka ter mentorica pionirske organizacije; že dolgo je aktivna v Društvu prijateljev mladine, velike zasluge pa ima za razvijanje in poglabljanje bratskih vezi s pobrateno občino Mladenovac. RIHARD OVČEK, sedaj upokojenec, je prejel priznanje za uspešno dolgoletno delo pri razvijanju delegatskega sistema in delovanje v družbenopolitičnih organizacijah. Radgončani pa so podelili priznanje tudi sodelavcu zunaj občine, prejel ga je VITJA RODE, predsednik KPO Tovarne avtomobilov Maribor, za sodelovanje pri usmerjanju in razvoju PTP Avtoradgona. Omenjena delovna organizacija TAM je prejela visoko občinsko priznanje — plaketo — za dolgoletno uspešno proizvodno sodelovanje z Avtoradgono. Bernarda Peček
LJUTOMER
Številne pripombe iz Pomurja
V sklopu priprav na zasedanje zborov skupščine SR Slovenije je medobčinski svet SZDL za Pomurje sklical območni posvet s predstavniki in delegati skupin delegatov, ki so delegirani v posamezne zbore slovenske skupščine. Obravnavali so dva dokumenta: dopolnitev poročila o stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji in poročilo o stanju voda.
V Pomurju podpiramo pobudo, naj se predpiše le en zbirni samoupravni planski akt za srednjeročno ali dolgoročno obdobje, letni planski akti pa naj bodo izvedbeni. Stanovanjska gradnja se naj tudi v prihodnje razvija v smeri soinvestitorstva, kjer kot investitor nastopa samoupravna stanovanjska skupnost, dograjuje pa naj se tudi sistem gradnje po proizvodnem načrtu. Samoupravne stanovanjske skupnosti v posameznih regijah naj se dogovorijo, da si za krajše roke lahko
V KROGU NOVA TRGOVINA
Minuli občinski praznik Murske Sobote smo praznovali, kot je pri nas običaj, z nekaj otvoritvami — teh je sicer iz leta v leto manj, vendar se je tudi ob letošnjem 17. oktobru nabralo nekaj tovrstnih slovesnosti, med katerimi je tudi nedeljska otvoritev trgovine v Krogu.
Na nekaj čez 300 kvadratnih metrih, kolikor objekt meri, bodo Krog-čani in Satahovčani, ki tudi nakupujejo v Krogu, lahko dobili vse, kar potrebujejo v vsakdanjem življenju, posebej pa živila. Trgovina bo namreč samopostrežna, poleg prodajnih prostorov pa bodo imeli še bife. Krajani so na večjo trgovino čakali že vrsto let, zgradili pa so jo zelo hitro — v treh mesecih. Vrednost naložbe je 700 milijonov dinarjev, pri čemer niso všteta sredstva, ki so jih prispevali krajani, ki so priskrbeli gramoz in komunalno uredili zemljišče. Delovni čas montažne trgovine, ki naj bi začela z rednim obratovanjem prav danes (četrtek), je od 7. do 17-, ob sobotah pa do poldneva. Osem zaposlenih bo skušalo strankam ponuditi kar najboljšo izbiro in trgovske storitve.
Slavnostne otvoritve trgovine se je udeležilo veliko krajanov in gostov, proslavo pa so pripravili osnovnošolci iz Kroga in Murske Sobote (OŠ Karel Destovnik-Kajuh). Slavnostna
govornika sta bila glavni direktor Potrošnika Jože Kovač in predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Husar. O pomembnosti trgovine za domačine verjetno ni treba posebej pisati, za Potrošnik pa je uresničitev te naložbe eden členov v verigi, imenovani preskrba podeželja, kar ostaja ena osrednjih nalog te trgovske organizacije.
Bojan Peček Foto: B. Hegeduš
Na »Trejzinem senju« v Murski Soboti
Za minulo »Trejzo« bi tako kot za druge sejme iz naše tradicije lahko zapisali, da »sejem bil je živ.« Ne le zato, ker sta na njem tako kot običajno prednjačila ponudba in povpraševanje in je steklo veliko vina, ampak, ker se preprosti, predvsem starejši ljudje tako radi poistovetijo z njim. Pridejo iz še tako oddaljenih krajev in je zanje to dogodek, o katerem je govora pred in po, tradicijo pa prenašajo na svoje potomce. In tako med njimi tudi tisti, ki so v mestnih službah in bi morali biti preteklo sredo na delovnih mestih, tam niso bili in so mnogi telefoni brneli v prazno. Za to pa je bilo živahneje na sejmišču, predvsem tam, kjer so točili vino in ponujali klobase, za nameček pa še sezonski sadež — kostanj. Za stojnicami pa so bili bolj od kupcev živahni prodajalci z juga in s svojimi izdelki domače obrti prepričljivi lončarji, izdelovalci suhe robe in sodarji. Gneča je bila velika, bežen sprehod po sejmišču z mikrofonom pa je potrdil, da ljudje raje govorijo za njim, kot pred njim in ostajajo anonimni, tako kot sobesednica iz sosednje Avstrije, ki je pojasnila, da je na obisku pri sestri in da rada prihaja na sejme k nam, kdo pa je.
pa naj ostane skrivnost. Neznani so postali tudi številni znanci in organ reda, ki smo ga povprašali, kako je z varnostjo, in če ni prekupčevanja, nas je zavrnil, naj povprašamo njegovega šefa (v pisarni). Kakorkoli že, taki in podobni utrinki niso zastrli ugodnega vtisa.	o -. n -
s	Brigita Bavčar
V razpravi o stanovanjski problematiki v SR Sloveniji smo slišali zanimiv podatek, kako draga so stanovanja pri nas: Aleksander Mekicar je izračunal, da mora delavec s povprečnim osebnim dohodkom za nakup povprečnega stanovanja nameniti 255 letnih osebnih dohodkov.
posojajo likvidna sredstva, kar bi pospešilo zapiranje konstrukcij posameznih udeleženk. V Pomurju menimo, da bi skupnost stanovalcev obdržala status sa-moupravljalca, z zakonom pa naj se ji odvzame status pravne osebe.
Na posvetu v Ljutomeru so podprli pobudo za spremembo zakona, po katerem naj bi bil v prihodnje uporabnik kadrovskega stanovanja dolžan v najkasneje dveh letih vrniti lastniku stanovanje, če mu preneha delovno razmerje, ne glede na razlog prenehanja. Ni pa umesten predlog za ukinitev zbora izvajalcev, saj le-ta v skupščini v nekem smislu predstavlja nadzorni organ nad upravičenostjo, kakovostjo in vrednostjo nekega naložbenega programa. Delegati iz Lendave so sprožili pobudo, da neplačnike stanarin izterjajo avtomatično pri njihovih delovnih organizacijah in jim stanarine odtegnejo od osebnega dohodka, vendar pa ta pobuda nima podpore v združenem delu.
V poročilu o stanju voda pa so zbrani najprej prisluhnili Štefanu Fartku, predstavniku OVS Mura, in v celoti podprli pripombe, ki jih je ta skupnost pripravila na poročilo o stanju voda v SR Sloveniji. Dušan Loparnik
Letošnji praznik občine in mesec požarnega varstva so v Bogojini slovesno proslavili. Dolgoletna želja članov gasilskega društva, da bi svojo opremo posodobili, se je uresničila. Dobili so sodobno gasilsko 5000-litrsko avtocisterno, ki bo povečala požarno varnost v Bogojini in okoliških vaseh. Zanjo so zbrali 15 milijonov dinarjev. 40 odstotkov denarja so zbrali s prostovoljnim prispevkom občanov krajevne skupnosti, preostali del sredstev pa je zagotovil sis za varstvo pred požarom. Slovesnost ob predaji gasilske avtocisterne so popestrili s prikazom razvoja gasilstva v vasi, od najstarejše do sodobne gasilske opreme.
Teks in Slika Jani D.
ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
Priznanje za gostoljubnost
Na zadnji seji medobčinskega sveta Zveze rezervnih vojaških starešin, ki je bila v tovarni Planika v Turnišču, so osrednjo pozornost namenili uresničevanju programa usposabljanja rezervnih starešin v Pomurju. Ugotovili so, da se le-to v nekaterih pomurskih občinah izvaja uspešneje, v drugih manj. Dogovorili pa so se, da je potrebno v novembru ali najpozneje v začetku decembra izvesti letošnji program usposabljanja, da bi se lahko pravočasno lotili nalog za prihodnje leto. Dogovarjali so se tudi o nekaterih vprašanjih nadaljnjega usposabljanja rezervnih vojaških starešin in se pri tem dogovorili, da bodo posebna usposabljanja organizirali na pomurski ravni in zanje tudi poskrbeli primerne predavatelje v regiji ali v republiki. Sicer pa je bila zadnja seja medobčinskega sveta ZRVS za Pomurje organizirana v tovarni Planika v Turnišču z določenim namenom —
to je zaradi odprtosti in pripravljenosti tega delovnega kolektiva, ki se vsak dan bolj vključuje v reševanje problemov ne samo v delovnem kolektivu, temveč širše. Zadnja seja medobčinskega sveta ZRVS za Pomurje pa je imela tudi slavnostni značaj. Predstavnik republiške konference ZRVS Branko Puconja je namreč na predlog rezervnih vojaških starešin iz Srbije, ki so bili na obisku v Pomurju ob letošnjem 16. srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, podelil priznanja za gostoljubnost-in odlično organizacijo srečanja. Tako je prejel direktor Planike v Turnišču Jože Kolarič značko rdeči prapor samoupravljanja, Jože Vidič — predsednik MS ZRVS za Pomurje, Koloman Rituper — predsednik OK ZRVS Murska Sobota in Filip Matko — sekretar OK ZRVS Murska Sobota, pa zlato značko JLA.
F. Maučec
Prepovedan promet za vse, razen za udeležence »Trejzinega senja«. In slednjih je bilo minulo sredo veliko več kot tistih, ki bi želeli parkirati svoje jeklene konjičke pred Blagovnico.
Lectarjev v Pomurju skoraj ni več. Mojster Celec je zato prodal veliko okrasnih sladkarij. Poklic izumira, ljudje pa ga pogrešajo ...
»Najceneje, najboljše, atrakcija, senzacija!« je bil glasen zastopnik »butika Silvana«. Ce je vse to res, je zvečer gotovo prešteval lepe kupe denarcev!
»Saj veste, kako je! Zima je pred durmi in brez toplih copat ne bo šlo. Če pa bodo poleg tega še poceni, je kupčija sklenjena!«
Ste že bili na sejmu, kjer ni bilo suhe robe? ... Tudi mi ne! Pravijo, da so šle dobro v promet metle — kaj hočemo, časi so pač takšni, da je treba pomesti pred številnimi pragi!
»Še tole vrečko vzamem in grem. V Soboti na »Trejzinem senju« je bilo spet lepo, moj vnukec pa bo presrečen, ko mu podarim veliko srebrno srce!«
Foto: Bojan Peček