Sarhoupravne organizacije in skupnosti v občini LJUBLJANA-ŠIŠKA sprejemamo na podlagi 38! člena Ljubljana-Siška, ki prevzemajo obveznosti in odgo- Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbe- vornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega nem planu SR Slovenije ter na podlagi 129. člena plana občine in IZVRSNI SVET SKTJPŠCINE OBClNB Statuta občtne Ljubljana-Siška naslednji DOGOVOR o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 1. GLOBALNI OKVIRI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 1. člen Delovni ljudje in občani Siške bomo temeljili svoj prihodnji družbenoekonomski razvoj na nadaljnjem pospešenem in vsestranskem razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov in se kot svobodni združeni pro-izvajalci in ustvarjalci zavzemali predvsem za: — usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbe-noekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samo-upravnih odnosov in za usklajevanje odnosov v raz-vpju gospodarstva in družbe ter odnosov v celotni družbeni reprodukciji; — razvijanje samoupravne organiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini pri njihovem interesnem in dohodkovnem povezovanju z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske, nnestne oz. republiške meje; — uveljavljanje samoupravnih pravic, dolžnosti in obveznosti delavcev na področju odločanja o ustvar-janju, združevanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o delitvi čistega dohodka na sredstva za razširitev materialne podlage dela ter na sredstva za osebne dohodke; — razvijanje in doslednejše uveljavljanje svobod-ne menjave dela med delavci v gospodarstvu in de-lavci v družbenih dejavnostih, med delavci med TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela ter za ne-posredno, samoupravno in demokratično povezovanje proizvajalcev storitev z uporabniki njihovih storitev v tem okviru; — nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbehega planiranja, za kvalitetnejše vključevanje vseh vidikov in nosilcev planiranja, za opredeljevanje celovitejšega gospodarskega, socialnega in prostor-skega razvoja- oboine in vseh njenih krajevnih skup-nosti, kot tudi za usklajen razvoj občine in v skladu z razvojem mesta Ljubljane in širših družbenopolitič-nih skupnosti; — krepitev ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite z učinkovitim razvijanjem obrambnega organiziranja delovnih ljudi in občanov, zagotavljanja proizvodnje v vojnih pogojih ter vključevanja obramb-nega, varnostnega in družbenosamozaščitnega vidika v vseh dokumentih srednjeročnega plana. 2. člen Uresničitev temelinih ciljev družbenoekonomskega razvoja zahteva- doseganje naslednjih ciljev razvoja, izraženih v letnih stopnjah rasti v srednjeročnem ob-dobju L98t-^1985-: —¦ realna rast drttžbenega proizvoda 4,5 i— realna stopnja rasti zaposlenosti 2,0 — realna rast produktivnosti dela 2,5 — povečan obseg industrijske proizvodnje 5 — povečan obseg kmetijske proizvodnje ¦. "-. "3 — stopnja izvoza 6 — stopnja uvoza 1 — investicije v osnovna sredstva 5 — delež produktivnosti v realnem družbenem proizvodu 60 % — nominalna rast osebnih dohodkov . . 25 % počasneje od nominalne rasti dahqdka — rast skupne porabe 20 % počasneje od rasti real. družb. proizvoda — rast splošne porabe 20 % počasneje od rasti real. družb. proizvoda Udeleženei se obvezujemo, da bomo v smislu 159. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju SR Slovenije kontinuirano upo-števali sistem kontinuiranega planiranja ter v vsako-letno resolucijo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije ter občine L.iubljana-Šiška prilagodili kazal-ce razvoja načelom srečujočega se planiranja. 3. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo omeje-vali priselit.veno rast, tako da bomo zagotavljali stop-rvjo demografske rasti in sočasnega priliva v delovni kontingent po stopnji 2,0, v kateri bo zajeto več od polovice mehaničnega priliva v prebivalstvo izven občine. Tej usmeritvi bomo podrejali tudi rast novega zaposlovanja, ki bo 2,0 % kakor tudi rast stanovanjske graditve, ki jo bomo podrejali normalnim demograf-skim tokovom. 4. člen Nadaljnji družbenoekonomski razvoj občine bomo temeljili na pospešenem razvoju kvalitetnih deiavni-kov, zlasti na razvijanju osnov za spreminjanje pror dukcijskih odnosov v zahtevnejšo tehnološko proiz-vodnjo ob omejevanju ekstenzivnosti zaposlovanja in; rasti družbene produktivnosti dela. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v pogledu razvoja proizvodnje upoštevali naslednje temeljne razvojne kriterije: — izvozno usmerjena proizvodnja visoke stopnje predelave in storitev na trajnejših osnovah oz. višjega ekonomskega sodelovanja s tujino ter v obsegu nad 30 % proizvodnje oz. storitev in proizvodnje, ki racio-nalno nadomešča uvoz, — razvojno tehnološko intenzivna proizvodnja in storitve značilne po visoki stopnji avtomatizacije, pro-izvodnih procesov, po visoki udeležbi visokokvalifici-ranega ustvarjalnega dela in po vnašanju dognanj in dosežkov domačega razvojno raziskovalnega dela, — proizvodnja, v kateci se zagotavljajo gospodama raba energije in surovin oz. temelji na uporabi sekun^ darnih surovin, ----proizvodnja, ki ornogoča razvoj predvsem n; podlagi rasti produktivnosti in racionalnejšega zapo-slovanja, — proizvodnja in storitve, ki zagotavljajo varova-nje okolja in omogočajo racionalno rabo prostora, Udeleženci sprejemamo ugotovitev, da med inve-sticije, ki so strateškega pomena sodijo: — investicijski programi v dejavnosti strojegrad-nje, elektroindustrije in elektronike ter bazične kemi-je, ki so osnova za tehnološki razvoj in prestrukturira-nje gospodarstva, — programi, ki so infrastrukturnega pomena za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti kot so: desetletni programi izgradnje cest, družbeno usmer-jena gradnja stanovanjskih sosesk za znanega kupca, objekti iz samoprispevka, — programi, ki so neobhodni za dnevno oskrbo občanov z živili in ki jih posebej izdvaja dogovor o temeljih plana občine Ljubljana-Siška na področju kmetijstva in gozdarstva, — programi, ki iz obrambnega vidika zagotavljajo ohranitev preskrbovalne in zaklonilne baze prebi-valstva. 5. člen Načrtovano gospodarsko rast bomo v razdobju 1981—1985 dosegali le ob postopnem izboljševanju razmerij v delitvi družbenega proizvoda, pri katerih bodo morale biti vse oblike porabe razen investicijske podrejene počasnejši rasti od družbenega proizvoda: — sredstva za akumulacijo bodo naraščala 25 % hitreje od rasti družbenega proizvoda in bodo letno znašala 5 %, kar bo hkrati tudi naraščanje sredstev za investicije v osnovna sredstva, — sredstva za skupno porabo bodo naraščala po-časneje od družbenega proizvoda, delež skupne porabe v razporejanju dohodka bo znašal 16 %, — sredstva za splošno porabo bodo naraščala počas-neje od družbenega proizvoda, delež splošne porabe v razporejanju dohodka bo znašal 2 °/o, — sredstva za osebno porabo bodo v rasti najmoč-neje zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. Njiho-va letna stopnja rasti bo dosegla 75 % višino rasti nominalnega dohodka. Podpisniki: OZD, KS, SIS, MGZ, banke, IS J ¦ 6. člen Na področju zaposlovanja sprejemamo udeleženci politiko racionalnega in visokoproduktivnega zaposlo-vanja, ki bo temeljilo na povečanju deleža zaposlenih delavcev z visoko in višjo izobrazbo, visokokvalifici-ranih delavcev v skupnem številu zaposlenih ter pove-čevanja deleža zaposlenih delavcev v tistih dejavno-stih in proizvodnjah, ki dosegajo visok dohodek na zaposlenega. Ob določitv! vsakoletne stopnje rasti novega zapo-slovanja v Ljubljani bo Skupščina občine Ljubljana-Siška, na predlog IS in v sodelovanju z občinsko skup-nostjo za zaposlovanje, z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine opredelila tudi kategorije novih zaposlitev, ki bodo izvzete iz predvidene stop-nje rasti novega zaposlovanja: — osebe, ki naj bi se zaposlile v objektih druž-benega standarda, ki bodo zgrajeni in aktivirani v le-tih 1981—1985 iz sredstev samoprispevkov, oz. iz sred-stev občinskega proračuna v te namene, — osebe, ki bi se v OZD zaposlile v letih 1981— 1985 v objektih, ki so načrtovani v investicijah za srednjeročno obdobje 1981—1985 oz. dokončani iz ob-dobja 1976—1980, — štipendisti, ki jih štipendiramo iz družbenih sredstev, oz. štipendisti, ki sprejemajo kadrovske sti— pendije in ki se bodo v letih 1981—1985 kot pripravniki vključili v združeno delo. . !#deleženci se obvezujemo, da bomo v obdobju 1981 —1985 vsakoletno potrebo po kadrih usklajevali s ka-drovskimi bilancami v okviru mesta Ljubljane in medobčinskega zaposlovanja. Podpisniki: OZD, Občinska skupnost za zaposlova-nje, SIS, MGZ, banke, IS ... - .- 7. člen -.-¦-. - ¦-¦V Podpisniki se zavezujemo, da bomo pri načrto-vanju strateških investicij spoštovali širši družbeni interes, sicer pa bodo upoštevali naslednje gospodar-ske, prostorske in socialne kriterije:** a) gospodarski: — tehnološka in razvojna nadpovprečna intenziv-nost na temelju sodobnih dosežkov znanosti in tehno-logije; — visoka produktivnost in rentabilnost naložb 2 najmanjšim pričakovanim dohodkom 37.000 din na zaposlenega v letu 1981, oziroma 460.000 din v letu 1985 (v cenah leta 1980); — z minimalnim obsegom izvoza proizvodnje 20%; — z manj kot 30 % udeležbo uvoza v materialnih stroških; . — energetska in surovinska podpovprečna zahtev-nost; — večja udeležba domačega znanja, kar bo dvig-nilo splošno raven izobrazbe in strokovnega znanja de-lavcev; — relativno manjše število novozaposlenih; b) prostorski: — varovanje in oblikovanje okolja, zaščita in iz-boljšanje kakovosti zraka, talne vode, kmetijskih in zelenih površin ter zaščita ostalih naravnih bogastev in kulturne dediščine; — ustvarjanje kvalitetnih urbanih celot in huma-nejših oblik bivanja; — smotrna uporaba prostora, ki jo zagotavlja usklajevanje posameznih dejavnosti med seboj ter usmerjanje na območju, ki so opredeljena s tem do-govorom; c) socialni: — zagotavljanje socialne varnosti zaradi tehnolo-ških in ekonomskih viškov delavcev; — zagotavljanje družbeno dogovorjenih standar-dov zaposlenih. Podpisniki: OZD, KS, SIS, MGZ, Banke, IS * Strojegradnja, elektronska in elektroindustrija, kemična industrija, zunanja trgovina v povezavi s proizvodnjo, inže-niring dejavnosti, ki poleg proizvodnje in trgovine vkljufiu-jejo projektiranje, nekatere panoge iz gradbeništva, geološko in raziskovalno delo in poslovne storitve. *• Za podrobnejše enotne kriterije se združeno delo dogovori pri oblikovanju vsakoletnih razvojnih nairtov v okviru raz-položljivega kreditnega potenciala banke.