titovo velenje, 15. decembra 1988 številka 49 (954), cena 1200 dinarjev
IZ VSEBINE 3 Pogovor z Miro Videčnik
5	Abeceda tankistov
6	Naši gostinci so se izkazali 8 Prelestno razklani atomi
Na Rudniku lignita Velenje
Gledališče pod kozolcem
Udarniško za zmanjševanje stroškov Premiera Najbolj norega dne
Vajeni smo že, da velenjski rudarji in drugi zaposleni na Rudniku lignita Velenje v zadnjem mesecu leta pripravijo in izvedejo udarniško akcijo. Pobude zanjo pridejo iz vrst delavcev in družbenopolitičnih organizacij. Tako je bilo tudi letos. Rudarji so se z udarniškim delom doslej odzivali najrazličnejšim potrebam, doseganju planirane proizvodnje, včasih celo nadplanske — zaradi velikih potreb po premogu. Sredstva, ki so jih tako zaslužili, so namenjali negospodarskim naložbam skupnega pomena.
Sobotna udarniška akcija se je vsaj v nečem razlikovala od preteklih. Rudarji in drugi delavci rudnika so jo namenili zmanjševanju stroškov in z njo sebi prihranili 400 milijonov dinarjev. Sicer pa letos štedijo povsod. Porabo materialov so zmanjšali za 5 — 20 odstotkov, bolniške izostanke za 15 odstotkov, nadurno delo skoraj prepolovili. Čeprav je to denarno težko ovrednotiti, pa na Rudniku lignita Velenje ocenjujejo, da bo zaradi tega ob koncu leta izguba manjša za več kot 20 milijard dinarjev, oziroma da bodo celo brez nje.
»Na sobotni akciji je sodelovalo 2415 delavcev našega kolektiva. Prihranek je 400 milijonov dinarjev, učinek akcije pa še mnogo večji. Bolje urejene jamske proge bodo pomenile večjo varnost, manjšo možnost zastojev, pa tudi prihranke pri materialu. Material, ki je bil morda že odpisan, bo ponovno uporabljen. In prav to, da smo se danes podali iz neposrednih delovišč v transportne, pohodne in zračne proge ter ostale jamske prostore in videli, da tudi tam nastajajo veliki stroški, je poseben pomen akcije,« so v pogovoru z novinarji v soboto poudarili predstavniki rudnika.
V ponedeljek so v tem kolektivu pričeli razpravo o letnem delovnem načrtu za prihodnje leto in sobotna udarniška akcija namenjena zmanjšanju stroškov, pomeni pravzaprav pričetek te razprave, ki jo bodo sklenili 28. decembra.
Velika udeležba rudarjev in drugih delavcev rudnika na sobotni udarniški akciji pa pomeni še nekaj — veliko moralno podporo poslovodnemu vodstvu rudnika in vodstvu družbeno političnih organizacij, nenazadnje
pa potrjuje tudi vsakodnevno dobro delo.
»Seveda pa ne smemo biti zado-dovoljni, saj ni razlogov, da ne bi bili še boljši. Zavedamo se, da bo sedanjo gospodarsko krizo treba čim prej premagati in da jo bodo premagali le najboljši. In mi želimo biti med njimi,« pravijo na Rudniku lignita Velenje.
Sobotnega vzdušja najbrž ni potrebno posebej opisovati. Dovolj pove, da se je pri vhodu in izhodu v jamo oglašala harmonika, pa ne ena, in da so s stiskom roke prišli rudarjem voščiti >Sre-čno< tudi nekdanji, že upokojeni stanovski kolegi.
Pa še to: delovna organizacija Avtoprevozništvo in servisi je prav tako v soboto organizirala udarniško delo. Prevoz delavcev na delo in iz dela so opravljali udarniško.	(mkp, vos)
Jutri, v petek, bodo po daljšem času na domačih odrskih deskah predstavili ljubiteljem gledališke dejavnosti iz Šmartnega ob Paki in njegove okolice člani Gledališča pod kozolcem. Nastopili bodo s Torri-nijevim delom Najbolj nori dan.
To je prvi Torrinijev tekst, odigran na deskah amaterskega gledališča v Sloveniji. Pesnik province, kot imenuje avtor samega sebe, je že od nekdaj sovražil plemiče. V svojih dramskih tekstih jih na nek način kaznuje in pri tem zagovarja svobodno demokracijo in človeka v njem. Tako se je tudi v delu Najbolj nori dan pozabaval na svojstven način z Beaumarchaisovim Figa-rom oziroma Linhartovim Matičkom, za katerega vemo, da je duhovita igra, ki jo že leta in leta radi gledamo. V Matičku se vse srečno konča. Torrini pa tokrat gre v nasprotje z avtorjem Figa-ra.
»Kot je bil Torrini jezen na Fi-gara, sem bil tudi jaz jezen na Linhartovega Matička in skupaj s člani Gledališča pod kozolcem pripravil za odrsko uprizoritev naš, šmarški Nori dan. Zanj ne bi mogel reči, da je parodija na današnje družbene razmere, ampak prej resnica,« pravi Peter Millitarov, režiser Norega dne in gost šmarškega amaterskega ansambla.
Tokrat bomo ljubitelji gledališke dejavnosti v uprizoritvi tega dela videli cel ansambel, za katerim je več kot 40 vaj. Vse uprizoritve, ki so jih šmarški gledališ-čniki doslej postavili na oder, je
občinstvo povsod zelo dobro sprejelo. Kako pa bo z Najbolj norim dnem? Na to vprašanje odgovarja takole Peter Millitarov: »Najbrž ga ljubitelji odrske umetnosti ne bodo sprejeli s takšnim navdušenjem kot ostala dela. Gre za svojstven tip igre, malo drugačno poigravanje z gledališčem. V delu je le preveč resnice kot pravljice o nekem našem življenju ali posmeha na početje nekoga drugega, ne pa na nas samih. Kakorhitro najdemo v posameznih vlogah sami sebe.
pa se najbrž ne bomo radi gledali.«
Prvič bodo torej šmarški gle-dališčniki predstavili novo delo jutri. Premiera Najbolj norega dne bo v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, začeli pa jo bodo ob 19. uri. Vsi, ki za tokratno predstavo ne bodo dobili vstopnic, si jo bodo lahko ogledali naslednji dan, v soboto, prav tako ob 19. uri. Šmarški gle-dališčniki se bodo z Najbolj norim dnem predstavili še v nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri.
(tap)
Sindikat predlaga nov način zbiranja participacije
Zaposlovanje
Solidarno iz neto OD zaposlenih? Previdno, previdno
V Sloveniji so zadnje čase zelo pogosta razmišljanja o ukinitvi participacij v zdravstvu. Spomnimo se recimo mariborskih delavcev, ki so bili pri tem prvi, in ki jim je potem pritegnil tudi sindikat. Podobni pobudi so se v zadnjem času pridružili sindikati koroške regije in z njimi velenjski sindikat. Gre za usklajeno akcijo, v kateri naj bi sindikati skušali po normalni samoupravni poti v skupščinah Zdravstvene skupnosti doseči prekinitev dosedanjega načina zbiranja participacije.
Prejšnji teden je o tem svoje rekel Odbor za delovne in življenjske razmere pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje, o njihovem predlogu pa danes razpravlja predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta, 21. decembra pa, če bo sindikalna pobuda uvrščena na dnevni red, tudi delegati skupščine Zdravstvene skupnosti Velenje.
Letos bomo po oceni Strokovne službe Zdravstvene skupnosti Velenje zbrali približno 1 milijardo dinarjev iz naslova participacij. To pomeni, če znesek razdelimo na zaposlene v velenjskem združenem delu, 35 tisočakov na enega. To pa je tudi izhodišče za pobudo velenjskih sindikatov: »Prekine se pobiranje participacije na način, ki
je danes v veljavi. Manjkajoča sredstva pa zberemo tako, da delavci z osebnim izjavljanjem pristanejo, da se ta del manjkajočih sredstev zbere pri osebnih dohodkih. Poenostavljeno — odtegnili bi od netto osebnega dohodka delavca, ki bi na to pristal,« je o pobudi Odbora rekel Vane Gošnik, sekretar za strokovno — politično področje pri velenjskem sindikalnem svetu.
Marsikdo bo ob tem skočil v zrak in rekel: no, sedaj so pa sindikati tisti, ki predlagajo še večje odtegovanje od osebnih dohodkov. Vendar nekatera dejstva postavljajo to mnenje v povsem drugačno luč. Predlog pomeni obremenitev osebnih dohodkov za 0,48 odstotka (pri 100 starih milijonih osebnega do-
hodka 480 starih jurjev mesečno), kar je malo v primerjavi z eno zalivko, ki stane nekje med 20 in 30 tisočaki. Na sindikatih pa so prepričani, da bi na tak način zbiranja participacije v zdravstvu ponovno obudili tudi solidarnost med bolnim in zdravim človekom.
Seveda pa bo ta pobuda za odločanje delavcev odprta šele takrat, ko bo (če bo) Občinska zdravstvena skupnost Velenje pristala na nov način zbiranja participacije. Šele potem se bo vsak delavec posebej odločal, kako jo bo plačeval — iz netto osebnega dohodka vsak mesec, ali takrat, ko bo zbolel.
(mkp)
Delegati skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje so se na seji, bila je v torek prejšnji teden, prvič srečali z negativno stopnjo zaposlovanja. Velenjsko združeno delo, ki je za letošnje leto napovedalo 0,4-odstotno rast zaposlenosti, je v osmih mesecih letos, število zaposlenih celo zmanjšalo. Najbolj vidno je to v gospodarstvu, pa tudi v negospodarstvu so pri zaposlovanju letos zelo previdni. Kljub temu, da so načrtovali dvoodstotno rast, so število zaposlenih povečali le za odstotek.
Razlogov za to ni treba iskati dolgo. Tako industrijska proizvodnja kot kazalci finančne uspešnosti sami silijo v zmernost pri zaposlovanju. Če je bila osnovna značilnost preteklega zaposlovanja neproduktivno, ekstenzivno zaposlovanje, ki je pogosto presegalo že lako visoko postavljene letne stopnje (te so bile včasih celo 10-odstotne, res pa je to že kar nekaj
let nazaj), so nas danes razmere same prisilile, da se obnašamo umneje. To pa ne pomeni, da ne smemo več zaposlovati, ali da zaposlovali ne bomo. Bomo, a drugače. Vsako leto je tu generacija, za katero je treba poskrbeti, ji dati mesto, a produktivno, ne več tisto, ki smo ga včasih lako kritizirali. Zato so tudi o tem delegati precej govorili. Spraševali so se recimo, kakšna je sploh prihodnost zaposlovanja, vsaj tja do leta 2000, ki pa je blizu? Kako je z novimi programi? Je naša dolina za generacije, ki prihajajo iz šol, še sploh perspektivna? Poiskati bo treba odgovore na postavljena vprašanja. Na Skupnosti za zaposlovanje bodo iskali sogovornike, je bilo rečeno na seji, ki bodo o tem lahko kaj povedali in tudi naredili kaj več. Z enim so že v stiku: Savinjsko-Šaleško gospodarsko zbornico, ki se v zadnjem času aktivno ukvarja z oblikovanjem novih gospodarskih enot, ki seveda ponujajo velike možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Poiskati pa bo treba najbrž še koga. In misliti še na nekaj. Na veliko podza-
Termoelektrarne Šoštanj
Približujemo se planu
Za proizvodnjo električne energije šoštanjskih termoelektrarn so v letošnjem letu značilna štiri obdobja. V prvih štirih mesecih je bila ta zelo nizka, saj so jo dosegali le v višini od 65 do 90 odstotkov načrtovane. V maju in juniju so potrebe po termoenergiji močno narastle in v tem obdobju so plan presegali tudi 150-odstotno. Sledilo je spet obdobje, ko niso dosegali načrtovane višine, v novembru in decembru pa so potrebe spet znatno višje. Ocenjujejo, da se bodo do konca leta približali načrtovanim trem milijardam 103 milijone kilovatnih ur električne energije, kolikor so predvidevali z elektroenergetsko bilanco, v kateri so že upoštevali zahteve ekologov po manjši proizvodnji.
Do konca novembra so poslali v omrežje 2 milijardi 770 milijonov kilovatnih ur električne energije in izpolnili s tem plan 99 odstotno. (mz)
Komu vzeti, komu deliti?
Joj, kje bi vzel? Vprašanje, ki se človeku vsiljuje nehote, ko poskuša pogovore o skoraj nerešljivih težavah na področju družbenih dejavnosti.
Že leta in leta, če ne že kar od ustanovitve dalje, se te ubadajo enkrat z nezadostnim prilivom, primanjkljajem, drugič s povečano solidarnostjo, ki je tu sploh kategorija zase. Kadar bi sisi vendarle lahko uresničili zastavljene naloge, jih tako ali drugače onemogoča zakonodaja. Pa tudi to bi še nekako »preživeli«, če ne bi bili specifična občina v vsakem pogledu. Nekaj po lastni krivdi, svoj lonček pa so k temu pristavili tudi drugi.
Človek ima namreč še vedno občutek, da ne vemo, ali so družbene dejavnosti porabnik ali naložba in izvajalec, ki naj zagotavlja kakovost dela in življenja delovnih ljudi. K takšnemu .razmišljanju napeljujejo
dogajanja na tem področju. Programi sisov so vse obsežnejši, denarja za njihovo izvajanje pa vedno manj. Delegati kaj radi dvignejo roke, kadar je treba k »tradicionalnim« nalogam dodati kakšno novo. Veliko polemike, ne samo v delegatskih
NAŠA TEMA
klopeh, ampak tudi na drugih sejah — od delavskih svetov naprej — pa povzročajo prispevne stopnje oziroma njihovo usklajevanje. Nihče namreč ni pripravljen za takšno dodatno obveznost nameniti več iz resnično že stalno ubožne malhe. Tudi usklajevanje znotraj sisov ni mogoče, ker ima vsak premalo denarja za svoje odgovorne in zahtevne naloge . . .
Posledice ravnanja občutimo tako ali drugače vsi. V osnovi
smo sicer že razčistili, da so nam družbene dejavnosti potrebne. Zato pa je v tej naši gospodarski stiski že skrajni čas, da si natančneje odgovorimo na vprašanje, v kakšnem obsegu smo jih sposobni sfinancira-ti. Če želimo imeti novo telovadnico, prizidek k zdravstvenemu domu, več strokovnjakov na področju razvojno-razisko-valne dejavnosti, več otrok zajetih v vzgojno varstveno dejavnost, ... potem moramo za povečan program zbrati tudi dovolj denarja. Sicer pa je treba videti in se dogovoriti, kateri program in želje morajo počakati na čas, ko bo gospodarski voz lahko hitreje potegnil.
Do takrat pa poskrbeti, da nam še to, kar smo mukoma ustvarili, ne bo spolzelo iz rok.
T. Podgoršek
poslenost, ki poenostavljeno povedano ne pomeni nič drugega, kot da preveč ljudi naredi premalo. Po ocenah strokovnjakov obsega ta podza-poslenost v Sloveniji (najbrž pa občina Velenje ni izjema) okoli 10 do 20 odstotkov zaposlenih! In v kriznih situacijah se ta množica podzaposlenih delavcev, ki pa nikakor ne vsebuje samo nekvalificiranih, vse bolj kaže in prihaja na površje kot potencialni ekonomski presežek.
Problemi na področju zaposlovanja se torej odpirajo, reševati jih bo treba začeti takoj.
(mkp)
Dan JLA
Letošnja osrednja občinska proslava ob dnevu JLA bo v sredo, 21. decembra, ob 18. uri, v prostorih doma krajevne skupnosti Škale. Slavnostni govornik bo predsednik OK ZRVS Velenje Mihael Uranjek. Na proslavi bomo zvedeli, kdo od starešin je napredoval v višji čin, zaslužnim bodo podelili odlikovanja SFRJ in zvezna ter republiška priznanja ZRVS in TO, delegacija pa bo ob tej priložnosti tudi položila venec k spomeniku tovariša Tita. Organizatorja osrednje proslave OK SZDL Velenje in krajevna organizacija ZRVS Škale vas v sodelovanju z OK ZRVS, Oddelkom za ljudsko obrambo in Občinskim štabom teritorialne obrambe občine Velenje vabita na proslave.
Na sam dan praznika, 22. decembra, si lahko od 8. do 14. ure pri Domu SLO (Kopališka 3) ogledate zanimivo razstavo pehotne oborožitve in tehnične opreme.
B. M.
2. stran naš čas
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
15. december 1988
CELJSKO OBMOČJE
Zanimivo tudi pozimi
EMONA EKSPRES • V V
Gledališče
V zimski turistični sezoni na celjskem območju nista zanimiva le smučarska centra na Golteh in na Rogli, ampak je na celjskem območju še več drugih možnosti preživljanja počitniško rekreacijskih dni. Na to nas, predvsem pa seveda tiste iz drugi krajev, ponovno opozarjajo zimske turistične informacije, ki sta jih te dni izdala Celjska turistična zveza in Poslovna skupnost za turizem.
Posebnost našega območja je namreč prav prepletanje takih čistih zimskih centrov in centrov,
Sle se že kdaj zalotili, da, ko ste nesli v usta grižljaj krompirja, vam je vilica zastala skozi možgane pa vas je preletelo zlo vprašanje: lahko pojem ta grižljaj, ne da bi tvegal življenje svojih potomcev. Glede časa, v katerem živimo, vam za svoje življenje v tem niti ni bilo mar — toda kaj bo s potomci, če bomo mi uživali z raznimi kemikalijami obtežena jedila.
No, če ste na vse to kdaj pomislili, sle pomislili tudi na to, kdo je kriv, da vas je ob leni minil tek?! Ste, kar priznajte, saj lo boste priznali le sebi in se vam ni treba bati kakršnih koli posledic. To, kar nekdo skrbno skriva v svoji glavi ni kaznivo niti po tistem stotem in še 33. členu. In gotovo ste ob tem prišli do spoznanja, da so za vse to krivi nekakšni ekologi, ki brskajo tam, kjer ne bi bilo treba, predvsem pa seveda novinarji, ki so še slabši — ti vse take stvari celo ob-
Vsaj za slednjega lahko trdimo, da so rezultati znova spodbudni, in da tečejo po zastavljenih smernicah. V letošnji delovni program je ta človekoljubna organizacija zapisala 3500 krvodajalcev. To število bo tako, kot že
ki neprekinjeno delujejo vse leto. Pri tem mislimo predvsem na naravna zdravilišča. Teh pa je na celjskem območju kar pet (Topolšica, Dobrna, Laško, Podčetrtek, Rogaška Slatina) nastaja pa še šesti (Zreče). In marsikje so ob sodelovanju turističnih agencij že znali združiti take sicer za nekatere povsem nasprotne dejavnosti. Nekateri so ob tem znali izkoristiti še druga zimska kopališča (Titovo Velenje, Celje) pa seveda umetno drsališče v celjskem mestnem parku. Najlaže namreč lahko pritegnemo goste s
javljajo in vznemirjajo javnost.
Lepo vas prosim — kaj mislite, da je vse to treba! Berem v enem časniku, da je tu in tu krompir preobtežen s kadmijem, da je tam in lam zelenjava obogatena z arzenom, da je v nekaterih pridelkih preveč fluora, da je... Ob takem branju bi imel moj frizer lahko delo! Pa še berem, da so naša prava domača jajca še veliko bolj škodljiva kot tista s farm, za katere smo prej imeli samo najslabše besede. Da bedro moje domače kokoši sicer godi mojemu želodcu, ko jo pojem, škodi pa siceršnjemu organizmu.
Vam pravim, da so si vse to zdaj v teh negotovih časih zmi-slili tisti, ki spet želijo spreti kmete in industrijo. In pa vnesti zmedo med ljudi. Saj zdaj že res ne vem več, kjer bi vzel kako živilo, pa seveda tudi ne, kaj bi še sploh lahko jedel. Vem le, da odslej gostom, ki jih bom povabil na jedi, ne
nekaj let nazaj, tudi tokrat precej višje. Trodnevnih akcij za zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, za potrebe celjske in slovenjegra-ške bolnišnice seje udeležijo namreč več kot 4100 občanov —■ število, s katerim se naša občina
pestro ponudbo, z dejavnostjo, da ne bo nikomur dolgčas.
V zimskih turističnih informacijah so omenjena tudi ostala manjša smučišča, ki pa vendarle privabljajo vedno dovolj smučarjev — če je le sneg. V informacijah pa seveda tudi niso pozabili omeniti skakalnic, tudi teh s plastično maso, kot je velenjska. Od smučišč na območju velenjske občine omenjajo tisto v Šaleku, Zavodnjah nad Šoštanjem in Bele vode. V mozirski pa poleg Golt še Brdce ter manjša smučišča z vlečnicami na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Lučah, v Logarski dolini, pa tudi še nekatera na turističnih kmetijah. V seznamu takih turističnih kmetij, pa jih je seveda največ v mozirski občini, zadnji čas pa tudi vse več na območju zreškega Pohorja v konjiški občini.
bom smel več ves vesel zagotavljati: kar jej te, veste, vse to je domače! To »domače« namreč postaja nevarno. To je bolje zamolčali.
Edino prav in najbolje je, da jemo stvari, ki prihajajo od drugod: od tam, kjer nimajo
na področju prostovoljnega darovanja krvi znova uvršča v sam vrh v republiki in tudi državi.
Največ krvodajalcev je darovalo najpomembnejšo življenjsko tekočino za potrebe bolnice Slovenj Gradec, kamor je občinska človekoljubna organizacija vozila na odvzem vsak četrtek v mesecih marec, junij, avgust in september po 30 občanov Šaleške doline. Krajevni organizaciji Rdečega križa iz Topolšice ter Šmartnega'ob Paki pa sta pripravili krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnice.
Poleg 29 redno načrtovanih je občinska organizacija Rdečega križa pripravila še tri izredne krvodajalske akcije. Klica v sili se je vsakokrat udeležilo po 20 prostovoljnih darovalcev krvi.
Pri občinski človekoljubni or-
V skladu z usmeritvami sveta Zveze rezervnih vojaških starešin celjske regije in posvetovanja v Poljčah, bo v Titovem Velenju, v domu borcev in mladine v ponedeljek, 19. decembra, posvet.
Na njem bodo predstavniki oddelka za ljudsko obrambo, občinskega štaba TO, občinske konference ZRVS, pokrajinskega štaba TO zahodne Štajerske, garnizije JLA Celje in drugi spregovorili o
Sestavljalci informacij tudi niso pozabili na kulturne ustanove — muzeje in galerije. In med temi seveda tudi priporočajo (opisali so tudi njihove glavne značilnosti) Muzej na velenjskem gradu in Galerijo Ivana Napotnika v Šoštanju. Prav tako je v informacijah seznam industrijskih prodajaln (tudi Elkroj Nazarje in Gorenje, Titovo Velenje), pa brezcarinskih prodajaln (Paka, M club). Ker zajemajo predvsem zimski čas, pa so vsaj omenili tudi glavne prireditve v tem času: silvestrovanja in pustovanja. Za prvo ni bilo težko zapisati, kje bodo — saj bodo dejansko v vseh lokalih. Med pustnimi prireditvami pa še posebej poudarjajo »Pust mozirski« in karneval v Šoštanju.
(-fk)
tako tečnih ekologov, kjer nimajo raznih drugih »zelenih«, kjer ne pregledujejo ne zemlje in ne pridelkov.
Se vam tedaj vilica, s katero nesete v usta grižljaj, nikoli ne ustavi?!
(frk)
ganizaciji upajo, da bodo delovni ljudje in občani naše občine tudi v prihodnjem letu tudi v prihodnjem solidarni, pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. Novosti na področju krvodajalstva v bližajočem se letu ne načrtujejo. Poleg rednih akcij bodo tudi v letu 1989 pripravili po potrebi še kakšno izredno krvodajalsko akcijo. Ob teh pa se bo občinska organizacija Rdečega križa vključila še v akcijo »most humanosti«. Letos jo je pripravil jugoslovanski Rdeči križ prvič, v njej pa je sodelovalo iz vsake republike in pokrajin po eno mesto.
Ta akcija bo maja prihodnje leto, namenjena pa bo tistim, ki bodo zbrali toliko volje in poguma in se odvzema krvi udeležili prvič.
(tap)
aktualnih vprašanjih sodelovanja med ZRVS in upravnimi organi za ljudsko obrambo ter oboroženimi silami.
S tem posvetom bodo obeležili tudi 22. december dan JLA, istočasno pa izpostavili problematiko, ki zavira željen razvoj ZRVS. Na posvet so povabili tudi predstavnike Republiške	konference
ZRVS in medobčinskega sveta ZKS in SZDL Celje.
B. M.
1 • V •
v nisi
Znameniti španski slikar Salvador Dali, ki se odlikuje po svoji hudomušnosti, je pred leti dvakrat ukanil svoje kritike! Najprej je v neki galeriji razstavil samega sebe v dragocenem okvirju in neki »slikolog« je ta njegov »avtoportret« pospremil z besedami, da naj Dali še naprej ostaja pri svoji slikarski usmeritvi, ker je popolnoma jasno, da mu realistično ustvarjanje ne leži najbolje.
Kritik je trdil, da človek na »portretu« Daliju še od daleč ni podoben. Potem je Dali v neki francoski galeriji razstavil popolnoma prazno, belo platno, spet v dragocenem zlatem okvirju in najmanj trije kritiki so ob tej »umetnini« padli v nezavest in napisali obširne študije o tem remek delu slavnega slikarja.
Zakaj to pišem vam bo kmalu jasno! Če bi vas kakšnih deset nasilnih in v črno oblečenih mladeničev grobo stlačilo v živinski vagon na železniški postaji (pomembno je, da vas je toliko, da si hodite po nogah in težko dihate), zaprlo vrata in zapahe in vam potem v popolni temi priredilo koncert neznosnega hrupa in trušča z udarjanjem po železnih stenah — če bi se vam to zgodilo, bi nasilneže in prestopnike zagotovo tožili in vsak pameten sodnik bi jim sodil zaradi izživljanja nad svobodnimi državljani.
Ko se je to pred dnevi zgodilo v Ljubljani smetani gledališke in še kakšne kritike, ne samo, da niso nikogar tožili, ampak so za te »užitke« morali lepo še plačati. Zgoraj opisano mučenje je bilo namreč prvo dejanje najnovejše stvaritve kozmokinetičnega gledališča skupine Rdeči pilot, gledališkega doneska, ki se torej dogaja na zadnjih tirih ljubljanske železniške postaje — v enem živinskem vagonu in v drugem, ki so ga ustvarjalci preuredili v velikansko vesoljsko raketo. In kjer publika v ozkem in tesnem hodniku dve uri gleda v zrak (oz. pod strop), ker se vse (kar se dogaja) dogaja pod stropom. Dragan Živadi-nov, ideolog teatra tretjega tisočletja, nas je tako znova enkrat speljal na led in nam nedvoumno povedal, da tisto, kar sam počenja ni gledališče in da mu v nastavljeno zanko padajo dogodkov željni in žejni gledalci, ki se na koncu zavejo (ali pa tudi ne), da teater ustvarjajo sami in da so tam zato, da jih mučijo. Torej ta teater z varstvom človekovih pravic nima najboljše sreče in bi bilo treba Zivadinova in druščino prijaviti Bavčarju ali pa Bav-conu. Manjkal je le kritik Marko Crnkovič, to je tisti, ki Zivadinova organsko ne prenese in ga je le-ta pred časom v avli Cankarjevega doma zaradi nesramnih kritik polil z vedrom paradižnikove mezge. Kar je pa tudi svojevrsten teater, če so že prave predstave malo čudne.
Sicer je pa življenje tako ali tako eno samo gledališče. Tako
Piše:
VINKO
VASLE
je na Svetega Miklavža dan staro Ljubljano obiskal Boris Kralj, ki se je delal Miklavža, poleg njega pa je bila tudi razborita pesnica Svetlana Makarovič, preoblečenega v hudiča, ki pa se ni preveč delala, saj je znana po svoji jezi-kavosti, pa tudi po tem, da ravno ne varčuje s »komplimenti« na račun posameznikov. Glavno pa je, da je Miklavž obiskal Ljubljančane, ki so zdrveli v tesne ulice starega mestnega jedra in vedoželjnim otrokom preprečili, da bi videli tiste svetnike in hudiče. Tako so se tudi mestni očetje sprijaznili s tem, da na svetu ni le posvetnih svetnikov, ampak so še kakšni drugi in ker v teh časih vse prav pride (zlasti, ko nas nekateri v državi delijo na hudiče in angele), je bila pravzaprav ceremonija zanimiva: tu je bilo popolnoma jasno, kdo je kdo in se celo sam Lucifer ni sprenevedal, kdo da je! Ampak, mati županja je obljubila, da zaradi tega ne bo trpel Dedek Mraz, ki bo tudi prišel v Ljubljano, pa tudi Božiček je že dobil potreben vizum. Tako smo v našem glavnem mestu vzpostavili ideološko sorazmerje med socialističnimi in katoliškimi osebnostmi, kar je tudi prav, saj nam gre za to, da nam kdo kaj prinese in ni važno, kdo je to.
To je tako, kot sedanje ustavne spremembe, ko bomo dobili nekatere uspešne kapitalistične podjetniške oblike, pa bo to še vedno socializem, ko bo partija sestopila z oblasti in bomo dobili nepartijski politični pluralizem (ki pa ne bo kapitalistično strankarski) in še kaj nam bodo po-gruntali, da se bomo bolje počutili. To je že skorajda nujno, ker so na zadnji seji predsedstva naše frontne organizacije ugotovili, da je v Sloveniji že vsak šesti prebivalec na beraški palici in nam zatorej malo kapitalizma ne more škodovati, če bodo ljudje potem bolj zadovoljni. V tem smislu so zdaj nekateri elementi že javno obelodanili pobudo za ustanovitev slovenske social-de-mokratske stranke in zdaj čakajo na Kučanov žegen, če bodo to lahko storili, idejni vodja te zamisli pa je Marjan Tomšič iz Litostroja, ki je uspešno vodil štrajk v tej delovni organizaciji, drugače pa je manj znan kot sin tovarišice Vide Tomšič, ki je pod vzdevkom znana kot »mati božja slovenske revolucije« — za kar jo je pred pričami »obtožil« Vlado Kozak in to že pred leti. Vidite, kaj lahko strankarstvo povzroči: mati v eni, sin v drugi partiji, otroci pa po možnosti v kakšni tretji. To bo lahko še en razlog za ločitve zakonov, saj na ljubljanskem Magistratu ugotavljajo, da povprečen zakon, ki se tam sklene, traja samo tri leta. Ko bo več partij pa po moje še to ne.
Recimo: zaljubite se do agonije, potem pa ugotovite, da vaša-polovica navija za partijo »zelenih« in kaj vam preostane drugega kot da se ločite! Ali pa ste prepričani, da je vaše potomstvo zgleden dedič vaših političnih genov, nakar lepega dne izveste, da so se vpisali v nasprotno stranko. Potem sta dve možnosti
-	da jih pretepete in jim izbijete iz glave večstrankarstvo, ali pa se še sami prepišete v to stranko.
Ampak, tudi to je demokracija
—	nekaj je pa zanjo že treba žrtvovati.
-SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA-
Joj, kje bi vzel — joj, kaj bi jel?!
Krvodajalstvo
Z več kot 4100 krvodajalci znova v vrhu
Solidarnost, človekoljubnost — lepi človeški vrlini, ki sta nam v vsakdanjem življenju bolj ali manj tuji. V časih, ko marsikdo bolj ceni denar kot kaj drugega, prihajata v ospredje le ob raznih akcijah, ki jih organizira Rdeči križ. Pa naj si bo to v akcijah zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, solidarnostnih akcijah za pomoč lačnim v Afriki, ob raznih naravnih nesrečah. Najplemenitejša oblika solidarnosti pa je gotovo darovanje krvi. Pred nedavnimi prazničnimi dnevi je občinska organizacija Rdečega križa Velenje organizirala še zadnjo krvodajalsko akcijo v tem letu in z njo zaključila letošnje delo na tem področju.
Medobčinski svet ZRVS Celje
O aktualnih vprašanjih
Zadnje krvodajalske akcije, ki je potekala v prostorih hotela Paka, se je udeležilo več kot 1300 občanov
Tudi mi za prizadete prebivalce v Armeniji
Katastrofalni potres v Armeniji je zahteval več kot sto tisoč človeških življenj. Veliko ljudi pa je ostalo brez domov, obleke.
V pomoč prizadetim se je vključil jugoslovanski Rdeči križ. Solidarnostna akcija zbiranja denarja bo stekla tako tudi v naši občini. Zato občinska organizacija Rdečega križa Velenje prosi posameznike in sindikalne organizacije, da po svojih močeh prispevajo sredstva za pomoč prebivalcem Armenije čimprej, in sicer lahko svoje prispevke nakažejo na žiro račun št. 52800-678-80331.
»NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.200 dinarjev. Mesečna naročnina 4.270 dinarjev,, polletna
naročnina za individualne naročnike 25.610 dinarjev, za tujino 43.510 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. , , , ,
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ C AS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	, . , •
15. december 1988
V SREDIŠČU POZORNOSTI
naš čas stran 3
Svečana akademija ob 100-letnici velikega umetnika
Napotnik vse bolj vstopa v zgodovino umetnosti njegovega in sedanjega časa
V soboto smo v občini Velenje, s svečano akademijo, na kateri sta nastopila mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Majde Završnik in gledališki igralec Boris Kralj, počastili stoletnico velikega kiparja, našega rojaka Ivana Napotni-ka.
Podobno kot mnoge slovenske umetnike, je tudi Ivana Napotni-ka spremljala skozi življenje revščina. Živel je več ali manj odmaknjen, osamljen, s kiparskim dletom in kladivom v rokah in spreminjal nepomembne kose lesa v umetnine neprecenljive vrednosti. Čeprav je pripravil kar nekaj razstav tako doma kot na tujem, je večina njegovega dela prišla do izraza šele tik pred njegovo smrtjo, še bolj pa po njej.
Leto dni pred Napotnikovo smrtjo so posneli film o tem umetniku. Kasneje so ga dopolnili še s posnetki z njegovih razstav. Ta film, ki ga hranijo v arhivu republike Slovenije in je bogat prikaz življenjskega dela tega našega rojaka, so si za to prilož-
puščen, da nihče ne ve zanj, nihče po njem ne vpraša, da se mu studi takšno životarjenje in ob tem »po-ginja veselje do dela in napred-
nost izposodili in ga zbranim tudi zavrteli. Med filmom je njegovo ustvarjalno življenjsko pot, ki jo je kljub vsemu preživljal v revščini, predstavil gledališki igralec Boris Kralj, mi pa smo o tem obsežno pisali v prejšnji številki Našega časa.
Slavnostni gvornik pa je bil prav tako naš rojak, dr. Matjaž Kmecl, ki je uvodoma poudaril, da se spominjamo 100-letnice tega velikega umetnika s hvaležnostjo, preplavlja pa nas tudi melanholija sramu, saj smo prepustili tega velikega človeka, ki kljub možnostim, ni ostal v tujini, revščini. Takole je Kmecl med drugim dejal: »Že 1923. je tožil, da je v Zavodnjah često za-
Slavnostni govornik je bil naš rojak, dr. Matjaž Kmecl
ka«. Četrt stoletja kasneje, 1948, povsem isto: ».. . brez zvez in denarja se nisem mogel pokazati im-pozantno. Manjkala je energija, da bi ustvaril iz nič velike umotvore .,.«, v zatišju je postal »star in bolehen«. In še desetletje kasneje, v povsem naših, razsvetljenih časih: »Naš poklic ni sodoben, ker — umetnost ni poklic marveč počasna oblika samomora...« Po zaslugi dolgoletnega prijatelja dr. Karla Dobida je tik pred smrtjo sicer dobil v osrednji slovenski Narodni galeriji veliko retrospektivno razstavo, prav zadnje trenutke življenja pa tudi v domači dolini nekaj več priznanja, toda pogledati je treba samo sliko njegovega zadnjega ateljeja pri Šumrovih v Šoštanju, pa je podoba siromaštva, v kakršnem je delal vse življenje, bolj ali manj popolna.«
Čeprav se je izobraževal in se tudi pogosto mudil na Dunaju in Budimpešti so okoliščine ostajale takšne, da je ostajal doma v hribih in živel pol kot kmet in pol kot umetnik. Takšen seje vse bolj zapiral v intimni svet male lesene plastike, kar je Matjaž Kmecl takole opisal: »Seveda so bile te majhnosti velike že ob nastanku, toda dvom je večni spremljevalec umetniškega snovanja.
Mogoče velja celo cinična resnica, da so bile toliko večje, kolikor hujša revščina in stiska sta jih rodili. Samo na tak način so namreč lahko ostajale do skrajnosti zveste same sebi.«
Kmecl je v svojem govoru poudaril še, da smo pravzaprav šele po Napotnikovi smrti dali kulturi v družbi mesto, ki ji pripada, sklenil pa ga je z naslednjimi besedami: »Prav kmalu po Napotnikovem človeškem koncu smo začeli uresničevati kulturni policentrizem slovenskega prostora — po načelu, da je treba omo-
gočiti vsakomur, da po svoji presoji in potrebi odmerja svoj kulturni standard, naj ima sleherni talent možnost uresničevanja, tudi v zadnji vasi na zadnjem hribu, če je le zares talent. Da ne bi bila samo Ljubljana, temveč da bi bila dolga vrsta kulturnih središč. S silovitim industrijskim razvojem, ki seveda Šaleški dolini niti približno ni prinesel samo dobrega, seje na drugi strani ta prostor toliko obogatil in naselil, da tu tudi res in poudarjeno nastaja novo kulturno žarišče. Novi ljudje, ki so sem prišli z vseh koncev, pa se šele počasi združujejo v do-»volj strnjeno, navznoter poveza-
med svojevrstnih in plemenitih zaščitnih znamk tukajšnje samosvojosti in izvirnosti; je s svojo usodo podoba velenjskega in šo-štanjskega pa hribovsko bajtar-skega proletarca, proletarsko umetniška podoba naroda v malem in velikem. Zato torej danes ne praznujemo le običajnega jubileja, temveč tudi srečo, da ga imamo, ker nam je v jasno oporo pri našem samodoločanju. Torej smo praznično slovesni tudi zato, ker je v Napotniku poosebljen ustvarjalni prispevek tega prelepega, čeprav — žal — od prehitrega gospodarskega razvoja naglo postaranega in izčrpujočega
V kulturnem programu sta nastopila mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Majde Završnik in igralec Boris Kralj.
no, skladno delujcčo skupnost. Telesna preselitev je lažja od duhovne. V velikih, nevidnih krčih nastaja nova skupna identiteta, seveda na starih osnovah — recimo velenjsko-šaleška. Postopoma je v tem znamenju zrasla vrsta kulturnih ustanov, toda to so šele gmotna znamenja, gmotni temelji za razcvet vsega tistega, čemur bi rekli duh tukajšnjosti — ki krepi in združuje ljudi v skupno zavest in samozavest.
Za takšno notranjo strnitev, prepoznavanje in pripadnost pa je umetnik, kakršen je Ivan Napotnik s svojim delom tako pomembna postavka, da ji komaj ugledamo ves pomen: je ena iz-
se koščka naše skupne domovine — umetnosti, kulturi, življenju — tukajšnji, slovenski, skupni jugoslovanski in občečloveški. To pa je vendar najlepši poudarek, ki ga današnje slavje lahko ima.
Naj živi Napotnikova umetnost, naj živi njen dobri, zvesti duh v našem spominu in življenju!«
Proslava je bila resnično lepa obeležitev stoletnice rojstva kiparja Ivana Napotnika, ki je s svojo skromnostjo in zaprtostjo izstopal v času življenja, bila pa je tudi dokaz, da vse bolj vstopa v zgodovino umetnosti tako njegovega kot sedanjega časa.
Mira Zakošek
Pogovor s predsednico občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje Miro Videčnik
»Pihanje enakih melodij v isti rog? Ne, hvala?!«
Mira Videčnik je od aprila letošnjega leta predsednica občinskega sindikalnega sveta Velenje. Tudi pred tem jo poznamo kot aktivno družbenopolitično delavko, tako v organizaciji združenega dela — nazadnje je opravljala dela in naloge ravnateljice osnovne šole bratov Mravljakov, kot v krajevni skupnosti Gorica, kjer živi in seveda v občini Velenje. Za svoje delo na pedagoškem in družbenopolitičnem področju je prejela mnogo priznanj, nekatera: občinsko priznanje za kakovostno pedagoško delo, Šilihovo značko, srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, bronasti znak Osvobodilne fronte, priznanje OK ZRVS Velenje.
Z njo smo se pogovarjali po novemberskih praznikih in zapis s tega pogovora objavljamo danes.
#	Niti leto še ni minilo, kar predsedujete občinskemu sindikalnemu svetu. Ste si mislili, da bo opravljanje te naloge takšno, kot je?
Mira Videčnik: »Prvi delovni dan na občinskem sindikalnem svetu, 18. aprila letos, si bom še posebaj zapomnila. Tistega dne je bil na obisku v občini Velenje novoizvoljeni predsednik predsedstva SRS tovariš Janez Sta-novnik. Delovno srečanje z njim je pustilo v meni poseben vtis zaradi njegove neposrednosti, pristnosti, odprtosti, širine, preudarnosti in toplega človeškega odnosa do ljudi in njegovih sogovornikov. Ker pa sem pred to dolžnostjo opravljala že več drugih nalog, sem si predstavljala, kakšno delo bo to.«
•	Kakšno?
Mira Videčnik: »Glede na čas in razmere za vsebinsko delovanje težko, izzivalno in odgovorno, predvsem pa ne kabinetsko. Čim bolj skušam biti vpeta v delo med članstvom. Vendar držati obojestranske vezi s 180. osnovnimi organizacijami ni težko samo zaradi števila, ampak predvsem zaradi vsebinskih, strokovnih in delovnih različnosti.«
0 Večkrat pravite, da je treba sindikatu vrniti lastno politiko, ki bo izvirala iz hotenj delavcev?
Mira Videčnik: »Sindikat mora narediti preskok iz stare v novo vlogo. Lokomotiva sindikalnega vlaka je v Beogradu. Za začetek bi bilo treba, da sindikat na zvezni ravni, nato pa na republiški in občinski predvidi kretnice, ki jih je treba pri sindikalnem delovanju obrniti ali celo odstraniti. Danes je na potezi sindikat, da na podlagi hotenj delavcev
zahteva politiko, ki nas bo uspešno vključila v mednarodno delitev dela in zagotovila takšne rezultate, ki bodo omogočali boljše, svobodnejše in humanejše življenjske razmere posamezniku in celotni družbi, torej bolj kakovostno delo in življenje.
Gotovo pa je osrednji interes članov sindikata produktivno delo in ustrezno vrednotenje dela. Za te osnovne usmeritve se bomo borili s svojo pripravljenostjo, znanjem in pravim hotenjem >za stvari<«.
• Pa vendar je danes delavstvo apatično, nezadovoljno na eni strani z osebnimi dohodki, na drugi z novimi in novimi podražitvami, na tretji s tistimi, ki so jim zaupali?
Mira Videčnik: »Res je, da se je v zadnjem času okrepilo nezadovoljstvo in kritičnost članstva. To kritičnost lahko ocenjujemo z dveh vidikov. Med delovnimi ljudmi in občani zaradi večletnega neučinkovitega premagovanja gospodarske in politične krize narašča nezaupanje do vseh organiziranih subjektivnih sil, do institucij samoupravnega socialističnega sistema, kar se seveda odraža tudi v odnosu do zveze sindikatov. Še več. Prav od sindikata delavci pričakujejo in zahtevajo, da bo znal uveljaviti njihova hotenja na vseh ravneh in tudi bolj vplivati na spreminjanje družbenih razmer. Zato moramo tudi v sindikatih oceniti kako uresničujemo to svojo vlogo kot najširša organizacija delavskega razreda in to od osnovne organizacije do Zveze sindikatov Jugoslavije. Končni cilj je boljše življenje, več medsebojnega zaupanja in spoštovanja. PAROLE DELU ČAST IN OBLAST .še zdaleč nismo uresničili in ne sodi med tiste, ki so za v arhiv. Dodali pa bi ji še znanje.«
9 Kaj se da narediti?
Mira Videčnik: »Cilj prenove sindikata je z različnimi sodobnimi oblikami in učinkovitejšemi metodami dela zagotoviti večjo demokratičnost odnosov in odprtost vodstev za uveljavljanje interesov članstva, kritičen in argumentiran dialog, soočenje različnih idej in pobud ter njihovo usklajevanje v skupne interese članstva. V odločanju v skupšči-
»Podcenjeva len odnos do stališč sindikata je eno od vprašanj politične kulture.«
nah družbenopolitičnih skupnosti, predvsem v zboru združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti bomo osamosvojili vlogo sindikata tako, da odločitve na ključnih področjih, ne bodo mogle biti sprejete brez upoštevanja stališč sindikata. Zato bo potrebno spremeniti poslovnike skupščin družbenopolitičnih skupnosti tako, da bo sindikatu zagotovljena možnost predlaganja odločitev in ukrepanja.«
• Pravite tudi, da sindikat ne bo sodeloval v političnih koordinacijah in pri drugih neformalnih oblikah političnega in drugega dogovarjanja, kjer se odloča v imenu in na račun delavcev?
Mira Videčnik: »Točno. Ne nasprotujemo pa koordinacijam, kjer je vsebina dela naravnana na medsebojno obveščanje, koordiniranje različnih aktivnosti in podobno. Doseči moramo
predvsem vsebinsko povezavo delegatov za zbor združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in sindikata, za kar so odgovorni zlasti izvršni odbori osnovnih organizacij in občinski sveti zveze sindikatov. To pa zahteva tudi odgovornejši odnos institucij političnega sistema do sindikata. Poudarjam, da za sindikat ostaja temeljna smer delovanja samoupravni in delegatski način reševanja družbenih protislovij in konfliktov. Stavka pa je skrajno, vendar legalno sredstvo uveljavljanja interesov delavcev. Občinski svet pa bo svojo vlogo in delovanje usmeril predvsem k osnovnim organizacijam in oblikam delovanja v sindikalni skupini.«
•	Ker v sindikatih zadnje čase pogosto pravite, poudarjate, da ne boste več sprejemali pobud, mnenj, ampak zahtevali, nas zanima, kako na to gledajo tisti, od katerih zahtevate?
Mira Videčnik: »Gotovo, da zahteva spremenjeno delovanje sindikata tudi drugačen odnos do njega od vseh tistih, katerim sindikat naslavlja svoje zahteve. Marsikdaj gre tudi za neustrezen ali celo podcenjevalen odnos do stališč, predlogov in pobud sindikata, to pa je že eno od vprašanj politične kulture.«
•	Večjih »nesporazumov«, organiziranih izrazov nezadovoljstva, če izzvzamemo tistega prejšnji mesec v Gorenju, v občini Velenje le ni bilo. Kaj narediti, da jih tudi v bodoče ne bo, oziroma, da jih bo čim manj?
Mira Videčnik: »Pravočasno razreševanje težav od organizacij združenega dela pa vse do občine in naprej. Pogosto so vzroki nezadovoljstva, ki organizirano izbruhnejo, nakazni že veliko prej, pa jih vse prepogosto potiskamo ob stran, kjer pa vseeno tlijo naprej. Pri zadnjem izrazu nezadovoljstva delavcev v Gorenju, pa je bil eden izmed vzrokov (udi povišanje cen na komunalnem in stanovanjskem področju.«
•	Prihajajo morda ljudje v zadnjem času pogosteje na sindikat pO nasvete, po pomoč? Kaj jim pravzaprav lahko ponudite, kako
jih odpravite, kako jih potolažite?
Mira Videčnik: »Ljudje iščejo rešitve za čisto vsakdanje, osebne, človeške probleme. Na sindikat se ne obračajo samo z vprašanji iz vsebine dela sindikata ampak tudi s vprašanji, ki so v pristojnosti drugih institucij. Če bi poskušala strniti obiske v teh sedmih mesecih, odkar sem na sindikatu, potem je bilo pri meni na obisku približno šestdeset občanov. Ljudje prihajajo z naslednjimi problemi: zaposlitev, stanovanjske težave, disciplinski ukrepi, problematika invalidnosti, nepravilni postopki sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, neustrezno organiziranje prehrane med delom, pripravništvo, vprašanja socialno varstvenih pomoči in zaradi drugega.
Pri delu z ljudmi je posebno pomembno, da prisluhnemo njihovim težavam, in da imamo do njih skrajno spoštljiv odnos. Ljudje morajo čutiti, da ti ni vseeno, kako živijo in delajo, ampak da se za rešitev po svojih močeh tudi zavzemamo. Pri reševanju problemov pa so jim v pomoč nasveti, usmerjanje. V večih primerih smo lahko težavo tudi takoj razrešili. Nezaposlenim največkrat svetujem, da poprimejo za razna priložnostna dela, če so mlajši, vključitev v delovne brigade. Mnoge pa napotimo k našemu pravniku po brezplačno pravno pomoč, ki je na občinskem svetu vsako sredo od 17. do 19. ure.«
•	Kako si predstavljate javnost dela?
Mira Videčnik: »Naš odmevni in ofenzivnejši nastop v sredstvih javnega obveščanja zahteva bolj načrtne oblike sodelovanja z novinarji za obveščanje javnosti o delu, predlogih in mnenjih zveze sindikatov. Posebno mesto pri tem imajo interna glasila v organizacijah združenega dela, za celotno članstvo pa Delavska enotnost. Gotovo je. da se moramo v naši občini še več pojavljati na radiu Velenje in Našem času.
Za svoje delovanje potrebujemo podporo v sredstvih javnega obveščanja, pri tem pa imamo "ustido pretežrfo V svojih rokah.«-
•	Čemu bo sindikat v prihod-
nje posvetil še posebno veliko pozornosti?
Mira Videčnik: »Na kratko: aktivnemu vključevanju v spremembe gospodarskega sistema in prenovi gospodarstva, oblikovanju pobud in zahtev za pripravo celovitih programov razbremenjevanja gospodarstva od organizacij združenega dela do federacije, izdelavi predlogov za racionalizacijo družbene nadgradnje, sprotnim zahtevam za uveljavitev najnižjega osebnega dohodka, trenutno je ta 540.000 dinarjev in oblikovanju pobud za sprejem ukrepov v tistih ozd, kjer niso v stanju uveljaviti najnižjega osebnega dohodka, potem pa še aktivnostim pri reševanju presežka delavcev, dograjevanju sistema socialne varnosti. To je le nekaj nalog, ki stojijo pred sindikati. Vsekakor pa bo treba v luči >Evropa 1992« tudi v jugoslovanskem sindikatu posnemati zagnanost in načrtnost sindikalnega delovanja evropske konfederacije sindikatov.
Poudarila bi, da čas in razmere niso več naklonjene pihanju enakih melodij v isti rog iz katerega bo spet zvenela ista melodija.«
• Za konec pa — še vedno aktualno — vprašanje, podražitve, predvsem na komunalnem področju. Kako smo jih sprejemali v občini Velenje in kaj je na sporni 62. člen pravilnika o odjemu toplotne energije iz vročevodnega omrežja, dejal pravobranilec, vemo. Kaže pa, da s tem zadeve še ni konec. Glede na to, da je sindikat ob teh podražitvah imel svoje predloge, ki pa niso bili osvojeni v celoti in je bil tudi tisti, ki je pobudo za proučitev spornega člena predal družbenemu pravobranilcu, nas zanima, je na tem področju kaj novega?
Mira Videčnik: »Sindikat ima glede na sprejem in poviševanje cen določen vpliv in temu se ne bo odrekel. Seveda pa lahko vpliva le na cene, ki se sprejemajo na določenem nivoju.
Kar se tiče omenjene sporne podražitve komunalnih storitev in dobrin pa je obravnavo prevzel javni tožilec.
Še nekaj bi ob tem rekla: to, da čutim, da se na stališčih Občinskega sveta Velenje limijo tudi kopija vseh tistih odgovornih, ki ne najdejo skupnega imenovalca za ureditev stanovanjsko-kotfiunalnega področja.«
Milena Krstič-Planinc
Med svečano akademijo
4. stran naš čas
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
15. december 1988
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Razvojno raziskovalna dejavnost še vedno šepa
Občinska raziskovalna skupnost Velenje je izdelala analizo stanja na področju razvojno raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju RRD), za leto 1987 in prvo polletje letošnjega leta. Splošna ugotovitev, ki izhaja iz zbranih podatkov je, da je na tem področju po letu 1986 prišlo do nekaterih pozitivnih premikov, še posebno pri sredsnih, ki jih namenjajo razvojno raziskovalni dejavnosti.
Podatke so zbrali z anketo, ki je zajela identične delovne organizacije in skupnosti kot pretekla leta, kar je pomembno zaradi primerljivosti. Ob tem velja opozoriti še na nekaj: veliko delovnih organizacij podatkov stroškov za uresničevanje RRD še ne evidentira ločeno od drugih stroškov poslovanja, zato so podani na osnovi ocen, kjer pa so možna odstopanja.
Na področju organiziranosti RRD od leta 1986 ni zaslediti bistvenih novosti. Raziskovalne enote so še vedno organizirane le v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenju Procesni opremi. Gorenju Notranji opremi in Zavodu za urbanizem Velenje, medtem ko edina raziskovalna organizacija v občini Velenje še naprej ostaja DO Gorenje Raziskave in razvoj. Drugod pa so v glavnem oblikovani oddelki in razvojne službe, pa še to ne povsod. RAZVOJNO RAZISKOVALNI KADRI
Tako lani kot letos v prvem polletju so razvojno-raziskovalni kadri predstavljali samo 3,2 odstotka vseh zaposlenih v anketiranih delovnih organizacijah, to pa je celo manj kot leta '86, ko je ta delež znašal 3,4 odstotke (leta 86 jih je bilo 665, lani oziroma letos ob polletju pa 638). Zmanjšalo pa se je tudi število samih raziskovalcev, pred dvema letoma jih je bilo 109, sedaj le še 104. To zmanjšanje je verjetno še večje, ker je anketa iz leta 1986 upoštevala samo registrirane raziskovalce, medtem ko so v tej anketi-zajeti tudi mladi raziskovalci, ki se za to delo šele usposabljajo (8 lani in 9 v letošnjem polletju).
V primerjavi z letom 1986 se je spremenil tudi delež raziskovalcev glede na število vseh zaposlenih v RRD. Ta se je iz 16,5 od-
stotkov v letu 1986 zmanjšal na 15,4 v letu '87 oziroma na 16,3 v prvem polletju letos.
Do okrepitve razvojno raziskovalnih služb je prišlo v delovnih organizacijah sozda REK, kjer beležijo porast leta 1986 — 121 delavcev, lani 172 in letos že 184.
Kako je s koncentracijo raziskovalcev? Delež teh se je v delovnih organizacijah Gorenje sozd zmanjšal iz 91,8% v letu 1986 na današnjih 85 odstotkov. Nasprotno pa se je v delovnih organizacijah sozda REK — iz 0,9% povečal na 8,6 odstotkov.
Najbolj opazen je pozitivni premik v kvalifikacijski strukturi razvojno raziskovalnih kadrov. Znatno se je izboljšal v korist tistih z dokončanim doktoratom, magisterijem ter visoko in višjo šolo.
ORGANIZIRANOST INFORMACIJSKE IN DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI
Gre za pomemben faktor pri izvajanju RRD, predvsem z vidika tekočega seznanjanja z novimi dosežki doma in po svetu. Vendar je ta dejavnost organizirana le za članice sozda Gorenje (v okviru Raziskav in razvoja) ter v Zavodu za urbanizem Velenje.
Informacijsko in* dokumentacijsko dejavnost imajo ustrezno organizirano le v 42 — odstotkih vseh anketiranih DO, drugod pa je glavni vir informacij še vedno samo strokovna literatura, seminarji in podobno. SODELOVANJE Z ZNANSTVENO RAZISKOVALNIMI ORGANIZACIJAMI
Sodelovanja z drugimi znanstveno raziskovalnimi organizacijami anketirane DO uporabljajo zelo različno: 15,7 % jih sploh ne sodeluje z nobeno, 21 % pa jih sodeluje občasno. Med tistimi, ki stalno sodelujejo prednja-
či Gorenje GA, ki je svoje sodelovanje iz leta 1986 še razširil, sledita pa ji Gorenje Raziskave in razvoj in Zavod za urbanizem.
VLAGANJA V RRD
Anketirane DO so lani v RRD vložile I 1,354 mlrd ali 1,6% vseh prihodkov, v odnosu na ustvarjen dohodek pa so vložile 6,4 "n, v prvem polletju 14,331 mlrd din ali 1,8% vseh prihodkov.
V primerjavi z letom 1986 to pomeni, da so vložena sredstva v RRD v razmerju do celotnega prihodka porastla iz 0,52 % na 1,8% v prvem polletju letos, v odnosu na ustvarjeni dohodek pa iz 2,4 % na 6,9 %. Vzporedno s tem so vložena sredstva v RRD v prvem polletju predstavljala že 5,1 % družbenega proizvoda občine, kar je v primerjavi z letom 1984, ko je ta delež znašal 4%, daleč največ v zadnjih sedmih letih.
REZULTATI RRD
S prijavljenim patentom se v lanskem letu lahko pohvalijo le: Gorenje Procesna oprema (I), Gorenje EKO (I), REK DO ESO (2): letos v prvem polletju pa le REK DO ESO (I). Z edinim potrjenim patentom letos pa se lahko pohvali DO TEŠ.
Nove proizvode kot uporabni
in končni produkt RRD so lani razvile: Gorenje GA. Gorenje Notranja oprema. Gorenje EKO, Procesna oprema. Elektronika široke potrošnje, Veplas, Sipak in ESO, letos v prvem polletju pa le Gorenje Notranja oprema.
ZAKLJUČKI
Čeprav so DO začele za RRD odvajati bistveno več sredstev, pa manj optimizma kažejo podatki o organiziranosti RRD, številu razvojno raziskovalnih kadrov in rezultati, ki se primerjalno z letom 1986 niso bistveno spremenili. Pretežni del DO še vedno ne spremlja in tudi ne evidentira stroškov izvajanja RRD ločeno od drugih stroškov in to kljub temu, da so bili izdelani in verificirani kazalci za spremljanje stanja RRD v posameznih DO.
Na uresničevanju sprejetih sklepov, ki naj bi pripomogli k izboljšanju razmer na tem področju, je bilo v zadnjih dveh letih storjenega bolj malo. Krivdo za takšno stanje pa ne gre pripisati zgolj nosilcem posameznih nalog s tega področja, saj bi moral biti za razvoj te dejavnosti prvenstveno ekonomski motiv posameznih gospodarskih subjektov.
Sprememba sporazuma o štipendiranju
Včasih je občina Velenje, pa ne tako dolgo naz&j, veljala za eno tistih slovenskih občin, ki ima izrazito dobro razvito kadrovsko štipendiranje. Organizacije združenega dela so letno razpisale tudi 1400 štipen-dij.
V tem šolskem letu pa so se stvari obrnile — organizacije združenega dela so se začele bolj »racionalno« obnašati, razpisale so kar trideset odstotkov štipendij manj kot prejšnja leta. Pa vendar je tudi v tem nekaj pozitivnega. saj je struktura razpisanih kadrovskih štipendij boljša kot prej. Precej pa jih je tudi letos ostalo nepodeljenih. Za to je več razlogov, najpomembnejši pa gotovo neusklajenost med razpisanimi štipendijami in interesi mladih. Posledica tega je večji pritisk na štipendije iz združenih sredstev. Še pred dvema letoma je bilo recimo razmerje med podeljenimi kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev 91:9, že prejšnje leto se je razmerje znižalo na 87:13. Na primer — lani je za štipendije iz združenih sredstev zaprosilo 167 kandidatov, letos 297, in 252 so teh štipendij tudi podelili, drugim pa odklonili, ker so presegali cenzus.
Prav okrog cenzusa je bilo tudi precej govora med delegati
skupščine Skupnosti za zaposlovanje. Cenzus je bil resnično nizek — 162.638 dinarjev na družinskega člana. Delegati so se vprašali, kaj v primeru, da ima štiričlanska družina recimo 100 starih milijonov prejemkov, pa enega od otrok na študiju v Ljubljani ali Mariboru, ki porabi 50 starih milijonov na mesec? Za povrh pa otrok iz takšne družine samo za malenkost presega cenzus? Prepričani so, da bi bilo potrebno spremeniti Samoupravni sporazum o štipendiranju tako, da bi bil cenzus za dijake in študente, ki bivajo v kraju šolanja, zaradi oddaljenosti drugačen, višji.
To pobudo, ki so jo soglasno sprejeli, bodo prenesli tudi delegatom Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na sejo, ki bo 21. decembra, v Ljubljani. Seveda pa bo za to, da bi se odločili za spremembo sporazuma, morala biti večina občinskih skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji.
(mkp)
Zveza društev upokojencev Velenje
Takoj po novem letu bodo izdali Bilten
Pri Zvezi društev upokojencev Velenje tudi v zadnjem mesecu leta ne počivajo. Veliko dela je čakalo tudi 7 — članski uredniški odbor, ki pripravlja in ureja gradivo za novo številko Biltena. Upokojenci, člani društev upokojencev v občini Velenje ga bodo prejeli že v prvih dneh Novega leta.
Bilten bo izšel v nakladi 3500 izvodov, za razliko od prejšnjih let pa ho njegov obseg tanjši. Razlog je preprost, pomanjkanje
sredstev, pa bodo upokojenci, kljub temu v njem našli marsikaj zanimivega. V njem bodo podrobneje opisane aktivnosti zveze in društev. Bilten bodo tiskali v Tiskarni Centra srednjih šol, izdajo pa je celoti omogočilo Gorenje, ki je stalni pokrovitelj izdaje Biltena.
ŠTEVILO UPOKOJENCEV NAGLO NARAŠČA
V občini Velenje število upokojencev narašča hitreje od po-
prečne rasti v republiki. Letos je v občini Velenje 5398 upokojencev, kar predstavlja 13 odstotkov celotne populacije. V strukturi je 2602 starostnih, 1490 invalidskih in 1306 družinskih upokojencev.
Vendar pa je v eno izmed štirih društev upokojencev, včlanjenih le 3938 upokojencev, kar pomeni, da je več kot četrtina vseh še vedno nevčlanjena. Zato so si pri Zvezi zastavili nalogo, da jih že v prihodnje vključijo še več.
DEL KAJUHOVE NAGRADE DOMU ZA VARSTVO ODRASLIH
Kot golo*o veste je letos ob občinskem prazniku Zveza društev upokojence* občine Velenje /a uspešno delo prejela Kajuhovo nagrado. To pri/nanje pomeni, da bodo tudi v naprej tvorno delali, pravijo. In to ne le v društvih, temveč tudi v drugih okoljih.
Skoraj mimo nas pa je šla novica, da se je izvršilni odbor Zveze odločil del sredstev Ka-juhove nagrade nameniti Domu za varstvo odraslih kot njihov prispevek pri obdaritvi varovancev ob Novem letu.
B. Mugerle
Med bodočimi elektroniki
Kam po osnovni šoli, se že sprašujejo osmošoici. Da bi jim olajšali to pomembno življenjsko odločitev, osnove šole v sodelovanju z združenim delom organizirajo informativne dneve.
Takšen dan so velenjski osmošoici imeli v sredo, 7. decembra. Tega dne je tudi v Gorenje prišlo več skupin učencev, ki so si v spremstvu kadrovskih in strokovnih delavcev ogledali proizvodnjo v posameznih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju.
Največ zanimanja je bilo za poklic elektrotehnika — elektronika, ni pa manjkalo tudi fantov, ki jih zanima delo strojnih tehnikov. Dekleta so spoznavala delo kemijskih tehnikov v laboratorijih Gorenja.
Poleg tega, da so si ogledali proizvodnjo in se seznanili z delovnim okoljem, so učencem predstavili poslovni sistem Gorenje, organiziranost delovnih organizacij in spregovorili tudi o možnostih štipendiranja in izobraževanja v Gorenju.
Z eno izmed skupin učencev smo bili v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. Po ogledu proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov, za kar so mladi pokazali tudi največ zanimanja, so nam bodoči elektroniki povedali:
Andrej Barle, osnovna šola Gustav Šilih: »Odločil sem se, da bom šolanje nadaljeval na
srednji elektrotehniški šoli v Titovem Velenju. Elektronika me resnično veseli in tudi v šoli redno obiskujem radioamaterski krožek. Danes sicer nisem prvič v Gorenju, vendar sem videl veliko več, kot sem pričakoval. Po-bliže smo lahko pogledali v notranjost televizijski sprejemnikov, videli, kako izdelujejo platine, vstavljajo module, slikovne cevi in druge zapletene sestavne dele.«
Zmago Štih, osnovna šola Anton Aškerc: »Nisem se še odločil za nadaljnje šolanje, vendar me mika poklic elektrotehnika-elek-tronika. Gorenje sem si ogledal letos, ko je bil dan odprtih vrat. Že tedaj in tudi danes sem spo-
znal, da je delo v Gorenju zanimivo. Pritegnila so me tudi dobro urejena delovna mesta. Morda bo sedaj odločitev lažja.«
Primož Velunšek, osnovna šola Anton Aškerc: »Elektronika me izredno veseli, zato obiskujem krožek in vpisal se bom na elektrotehniško šolo. Vem, da je ta šola zahtevna, upam pa, da bom uspešen. Gorenje sem si predstavljal vse drugače, kot sem videl in spoznal danes. Pa tudi zvedel sem veliko o poklicu, za katerega sem se sedaj še bolj navdušil.«
H. J.
M
W Zmago Stih
Primož Velunšek
Nova enota ljubljanske banke
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je odprla pred kratkim v Rečici ob Savinji svojo novo enoto. Tako so se približali varčevalcem na tem področju. Enoto imajo v poslovno stanovanjskem objektu, v njej pa je mogoče opraviti vse dinarske in devizne posle.
(mz)
23. šolska hranilnica
Prejšnji teden je začela z delom šolska hranilnica tudi na osnovni šoli Šalek v Titovem Velenju. To je triindvajseta šolska hranilnica na območju Ljubljanske banke Temeljne Banke Velenje (velenjska in mozirska občina). Hranilnica je sodobno računalniško opremljena.
(mz)
DO ZASTAVA AVTO TOZD AVTOMOTOR CELJE
Prodajalna Titovo Velenje Šaleška 18
Telefon: 063-853-267
vabi kupce v prenovljeno trgovino, kjer je kot
NOVOST
zagotovljena možnost vplačila vseh vozil programa Crvene Zastave. Novo vozilo je tudi možno naročiti po sistemu staro za novo. Za takojšnjo dobavo nudimo: Jugo 55 Koral, GVL, POLONEZ, CRO-MA.
V prodajalni so tako kot vedno na razpolago rezervni deli za dvokole-sa, mopede in avtomobile.
Prav tako lahko v prodajalni dobite informacijo o možnosti nakupa rabljenega vozila.
Andrej Barle
Turistično društvo Titovo Velenje
1 NOVOLETNI POULIČNI SEJEM
Titovo Velenje od 20. do 31. decembra 1988
VABLJENI!
■HHMillttaHH
Oh, ta čudovita bitja
Abeceda tankistov
Reforma in demokracija sta besedi, ki ju imamo zadnje čase polna usta. Z obema se dogaja isto. Ostajajo preveč samo besede. Življenje pa teče svojo staro pot. Poznamo abecedo demokracije? Veliko dogodkov okrog nas v ožjem in širšem prostoru nam vsak dan dokazuje, da smo odprli šele prvo stran čitanke.
S primerom, ki je tipičen način »borbe« za demokracijo, bom orisal, kako se obnašamo in kako delujemo. Ne bom uporabil imen in vsebine. V tem kontekstu to ni pomembno.
Nek pisec članka je v eni od zadnjih številk Našega časa opozoril na slabosti v nekem okolju. In reakcija?
Varianta I: Odgovorni mu je argumentirano odgovoril, da se moti in so njegove trditve nepravilne.
Varianta II: Odgovorni je opozoril na objektivne okoliščine zaradi katerih prihaja do slabosti. Poskrbel pa je tudi, da se slabosti v maksimalni meri odpravljajo.
Ne verjamete? Imate prav. Reakcija je bila znana in preizkušena »demokratična« metoda. Odgovorni, na katerega je letela kritika objavljena v članku, je na javnem sestanku ostro napadel pisca. Seveda pisec ni bil prisoten. Če bi bil, tema ne bi bila na dnevnem redu. »Pisec je velik lump, kako si drzne, saj ga poznamo, imam podatke, lahko ga zmeljem«.
Manjkala sta samo dva streliva iz klasičnega arzena-
la. »Nekdo stoji za njim (CIA)! Pisec je naš kruh, kako si drzne!«
Če je pisec lump, je pač lump. Resnica zato še ne postane laž. Če so podatki, zakaj jih skrivati in sejati dvom?
Res je, vsakogar je mogoče ZMLETI. Najbolj primerni zato so TANKI. V svetu, kjer se vračajo v srednji vek, jih tudi uporabljajo.
Napad na človeka in ne na idejo je preizkušena in v našem vsakodnevnem življenju pogosto uporabljena metoda. Zanjo je potrebna le moč položaja. Spopad z idejo pa zahteva znanje in kulturo.
In kaj če tega ni?
Znani mislec je pojem demokracije opredelil približno takole: Vedno se bom boril proti tvojim idejam. Storil pa bom tudi vse, da jih boš lahko svobodno uveljavljal.
To je tudi, po mojem razumevanju, vsebina programa partije »SOCIALIZEM PO MERI LJUDI«. Smo ta program v sebi že sprejeli? Mislim, da je Voltaire premalo poznal Balkan, kjer prevladuje misel Džingiskana, ki pravi: »Najlepše je premagati človeka, ko mu odsekaš glavo«. Zato bodo »TANKI-ST1« še zmagovali.
Rommelovi tankisti bili so v Afriki poraženi.
Le takrat prispevali so k napredku družbe.
Silvester Koprivnikar
Svojci nismo našli spominske plošče
Marsikateri starejši Škalčan ne more pozabiti prelepih Škal. Predvsem tisti, ki so morali zaradi odkopavanja premoga in ugrezanja tal zapustiti svoja posestva. Daje do tega prišlo,je do neke mere razumljivo, saj je to človek začel v cilju napredka in v sili svojega obstoja.
Nezaslišano pa je, da se niso znali merodajni pogovoriti, do kam bo segalo to rušno področje in zato na njem gradili veliko moderno šolo, ki pa je danes žal že porušena, kot tudi privatne stavbe, nedavno grajene!
Ker pa je ob steni te šole stala tudi spominska plošča z imeni žrtev škalskih borcev in talcev (32), je tudi njo doletela rušilna usoda, vendar so za novo šolo le našli lokacijo, čeravno več ali manj v Hrastovcu. Žal pa je niso našli za spominsko ploščo. Zato smo jo nevešči svojci žrtev zaman iskali ob dnevu mrtvih, da bi k njej položili cvetje in sveče, (plošča je deponirana nekje v gasilskem domu). Za dan mrtvih je sicer bila komemoracija na samem pokopališču ob grobu neznanega padlega partizana: padel je v noči pred prvim majem leta 1944 v borbi za rudnik. Ob tej priliki je imel tov. Dolfe Lip-nik tudi primeren in smiselni govor, vendar v prsih svojcev je bila neka tesnoba, ker nismo videli
pred seboj imena svojih najdražjih in njim oddali namenjeno
cvetje.
Vzrok za zavlačevanje postavitve plošče je razviden, da preveč odločajo tisti, ki nimajo svojcev napisanih na plošči. Svojci, ki pa imajo zapisanih več bratov in ožjih sorodnikov, pa so brez odločitve.
Odločitev, za postavitev plošče na novi šoli v Hrastovcu, je nesprejemljiva, saj bi bila postavljena popolnoma v zakotju brez vsakršne prometnice. Ideja, dajo bodo otroci urejali, je jalova, saj otroci vendar ničesar ne naredijo brez starejših, šolske stene pa so za obeležja kakšnemu kulturniku ali pedagogu.
Obeležja žrtvam pa najdemo celo v naši bližini predvsem ob prometnicah, kakor na sploh po Sloveniji, saj le tako lahko opominjajo na minulo gorje.
Zato za primer v Skalah predlagava, da se postavi nasproti nove mrliške vežice preko ceste v rob gozda.
Tu je za enkrat največje sho-dišče ljudi v Skalah. Je ob pokopališču, kapeli in novi mrliški vežici. Kot ozadje pa naj bi bil gozd, kot spokojna idila žrtvam.
Jože Silovšek Stane Mlinar
Dobrna
Nastop domačega pevskega zbora in folklorne skupine
V prelepi dvorani starega doma zdravilišča Dobrna sta domači moški pevski zbor in folklorna skupina pripravila prejšnji petek nastop. Oba sta navdušila občinstvo, sploh folklorna skupina, ki deluje že od leta 1952 dalje.
Ta prireditev, navdušenje in dobro razpoloženje gostov ter obiskovalcev je dokazala, da si takšnih prireditve ti močno želijo čimveč.
Zoran Slatinek
Nadrealistična predstava na velenjski pošti
Ponedeljek. Že od jutra sneži, na cestah, na pločnikih je plun-dra. Nebo je temno. Pomislim: morda je to pravi dan, da uredim nekatere stvari, saj se ljudem ne ljubi z doma in ne bo treba nikjer čakati.
Rečeno — storjeno ... in sem se odpravil na pošto, da bi dvignil pošiljko, kot me je k temu, s svojim obvestilom, povabil naš poštar. Pridem na pošto in pred okencem za izdajanje paketov naletim na vrsto. Vrsta ni prav dolga in mislim si, da ne bom dolgo čakal. Pa mine pet minut in mine deset minut, a vrsta se ne premakne. Pomislim, daje to posledica obupnih poštnih razmer — a se le domislim, da smo s samoprispevkom pomagali zgraditi to novo pošto in da vsi ti poštni uradniki delajo pod toplo streho.
Torej ne gre za to. Vprašam naprej po vrsti, če morda nihče ne dela pri izdaji paketov in kar hitro dobim odgovor, da kar tri delavke intenzivno delajo, da pa nič ne naredijo. Seveda takšnemu obrekovanju ne morem verjeti, se zato prebijem do okenca — in vidim, da je res. Kar tri poštne uradnice brzijo sem in tja, premetavajo ene in iste kupe pošiljk ( pa še ena za drugo), nekaj se hudujejo in iščejo in iščejo. Očitno je, da v vsej tej zmedi na drugi strani pulta ni nobenega sistema, da bi lahko bila iskana pošiljka kjerkoli — ali pa tudi nikjer.
Na koncu poštne uradnice obupajo in ena od njih lepo pro-
si stranko, mlado dekle, naj pride jutri. Le-ta prav nesramno za-kolne, brez najmanjšega razumevanja za veliko prizadevnost poštnih delavk. Vse kaže, da temu mlademu dekletu ni dovolj, da so se na oni strani okenca potrudili, kaže, da ji gre le za to, da bi dobila svoj paket — pa ga seveda ne dobi.
Potem pride na vrsto druga stranka. In vsa procedura se ponovi. Zopet živčno hitenje in iskanje na oni strani. Nekdo zlobno, nesramno in neupravičeno pripomni, da poštne uradnice tako hitro hitijo sem in tja, da bi jih lahko imel doma za ventilator. Takšne pripombe so žaljive in neukusne — čeprav je res, da spet ni bilo ves čas narejeno nič drugega, kot da so se na drugi strani okenca še enkrat premešali paketi (in zrak tudi).
Tudi ta stranka ni imela sreče in tudi naslednja ne. Mlado mamico, ki je bila na vrsti, je poštna uradnica najprej vprašala kaj sploh na obvestilu o poštni pošiljki piše. No, obvestilo je pisal poštar in če podatke v obrazec za obvestilo vpisuje malomarno in neustrezno, to menda ni problem stranke, ampak pošte same. Po nekajminutnem vihranju sem in tja, premetavanju paketov in pisem, se je poštna uradnica spet ustavila ob okencu in zastavila stranki prav neverjetno vprašanje: »Ali pričakujete kakšno pošiljko?«
Zakaj je takšno vprašanje tako čudno? Pač zato, ker je stranki
pošta sama poslala obvestilo, da naj se zglasi pri njih, ker jo tam čaka pošiljka. In ko je stranka odgovorila, da je prišla na pošto pač zato, ker soji oni sami pustili obvestilo o pošiljki, je bila po-dučena, da bo pošiljko lahko dobila šele naslednji dan. Problem je bil v tem, da se je stranka, ne bodi je treba, na pošti oglasila še isti dan, ko je obvestilo dobila. Zdaj je poštna uradnica, že malo nestrpno, povedala, da pošiljka ni dosegljiva in da jo bodo stranki poskušali dostaviti naslednji dan dopoldan. In čeprav je stranka zatrdila, da je tudi naslednji dan dopoldan zagotovo ne bo doma, ni to nič pomagalo. Pošta se svojih obvez zaveda, zato bo tudi drugič poizkusila z dostavo na domu — če pa tudi drugič ne bo uspelo, potem bo stranka naslednji dan pošiljko lahko dobila na pošti. Pika. Prav čudna je bila vsa ta kolobocija. Kar precej občanov je odšlo praznih rok. še več jih je nestrpno čakalo v vrsti, ki se ni pomaknila nika-
mor. Vse skupaj je bilo še najbolj podobno kakšnemu nadrealističnemu prizoru ali pa hudo zajedljivi farsi.
Vse kaže, da je bil te zmede kriv poštar, ki je dopoldne razva-žal pošiljke, pisal obvestila za neoddane pošiljke — ob koncu dela pa pozabil predati pakete in pisma v oddelek za izdajo pošiljk. Poštne uradnice pa tega strankam očitno niso hotele priznati, morda tudi sebi ne, in so zato iskale in iskale ter spraševale in spraševale. Nikakor ne mislim opravičevati takšne zmede, a če bi delavka pri okencu stranki to takoj pojasnila in jo prijazno prosila, da pride naslednji dan — potem bi bila vsa zadeva mnogo manj zmedena in nebi izgledala sarkastično neumna.
P. S.: Zapis je zelo točen opis dogodka na pošti v Titovem Velenju, v ponedeljek, 21. novembra 1988.
MJ
Onesnaženost zraka
V času od 7. do 21. novembra so polurne koncentracije žveplovega dioksida na merilnem mestu v Zavodnjah presegle najvišjo dovoljeno imisijo (0,75 mg na kubični meter zraka) v naslednjih terminih: 7. 11, ob 12.00 (0,78), 12.30 (1,32),'ob 13.00(0,75); 10. 11 ob 16.30 (0,93), 17.00(0,84) in 17.30 (0,78); 12. II ob 14.30 (0,77), in ob 15.00 (0,77): 13. 11 ob 4.30(1,21), ob 5.00 (1,57), ob 5.30 (1,57), ob 5.30 (1,03), ob 6.00 (0,75), ob 7.00 (0,84), ob 7.30 (0,95), ob 8.00 (1,08) in ob 8.30 (1,07).
Najvišja dovoljena 24 urna koncentracija (0,30 miligrama žveplovega dioksida na kubični meter zraka) v omenjenih dneh ni bila prekoračena.
', ',	Komite za planiranje
gospodarstvo in varstvo okolja
Srečanja krajanov
ŠMARTNO—To soboto, 17. decembra, bo gotovo nadvse veselo v prostorih krajevne skupnosti Šmartno Titovo Velenje. Ulična odbora Šmarške in Graškogorske bosta namreč ob 18. uri pripravila srečanje krajanov omenjenih ulic. Ob tej priložnosti bo odprl razstavo likovnih del član kluba Šaleških likovnikov Bernard Sešel. Kulturni program bodo pripravili najmlajši krajani, v njem pa bo nastopil tudi čarovnik. Pove-selili in poklepetali pa bodo lahko nato še na družabnem srečanju.
V sredo, 21. decembra, pa bo ob 16. uri prav tako v prostorih doma šmarške krajevne skupnosti še srečanje starejših krajanov.
Naj ob koncu povemo še to, da bodo dela Bernarda Sešla na ogled do konca tega leta, vsak ponedeljek in sredo od 18. do 19. ure.
Zdravko Golob
ŠKALE — Pišem vam v imenu udeležencev prelepega nedavnega srečanja starejših krajanov Škal, ki so ga pripravili za naše prijetno razpoloženje, spekli pecivo in kruh ter pripravili kulturni program.
Vest je za pojest
Na obrobju doline ležita dva majhna svetova: na kmetiji živi Šumnikova družina, v bližnji Hosti pa množica gozdnih živali. V vsakem od obeh svetov teče življenje po utrjenih kolesnicah, vsak ima svoja pravila življenja, ki je večidel mirno, brez večjih pretresov. O vsakem živem bitju na robu doline bi lahko napisali posebno zgodbo ...
Guverner Smrdeč je končno le začutil, da se mu spodmi-kajo tla izpod tac. Po eni strani so dvignile glavice čebele, po drugi pa vse bolj pritiskajo spretne veverice, ki so guvernerju s svojimi sladkimi besedami vse bliže. Povrhu je pred razsu-lom Hostina ekonomija, za katere klavrno stanje noče nihče priznati zaslug. V takšnih razmerah Smrdeč na namig veveričjega vodje najde dežurnega krivca — deset Zlatih Hostinih pravil, ki so že temeljito zastarela in kriva za vse slabši položaj. Treba je torej spremeniti Zlata pravila in to tako, da bo ustregel in veveričjim željam in ostalim živalim dal lažnega občutka, da bodo nova pravila rešila vse težave, občutka, ki jih bo odvrnil od vsakodnevnega razburjanja in kritiziranja oblasti.
V čebeljih pan jih vre, zavezal je nov veter, čebele imajo možnost vplivati na spremembo pravil. Hitro določijo pet najuglednejših čebel v Komisijo za spremembo Zlatih pni vil, v kateri imajo tudi ostale živalske vrste svoje predstavnike. Čebeljo skupino vodi trot Potrt, ki je doslej opravljal že celo vrsto uglednih Funkcij. Prvi čebelji predlogi so polni novih, naprednih idej o demokraciji, neodvisnosti in podobnem. Ko jih v komisiji prečitajo prvič, veverice nasršijo svoje repe in gladko zavrnejo vse, ostale živali pa se med srditim prepirom previdno potuhnejo. Ker ni soglasja, se predstavniki živali vrnejo v svoje okolje in temeljito še enkrat pretehtajo vse svoje predloge. Čebele so pametne živali, zato v nekaterih točkah previdno stopijo korak nazaj, a le do tja kamor smejo zaradi lastnih nezadovoljnih množic, ki zahtevajo nepopustljivost. Vodilne čebele so zmerno optimistične, menijo, da bodo Zlata pravila še vedno dobra, kljub temu, da spremembe ne bodo tolikšne kot so si jih zamislili prvič. Vendar se spet uštejejo. Čebelji predstavniki v komisiji ne dosežejo ničesar, veverice ohrabrene z molkom večine, gladko zavrnejo tudi nove predloge. Čebelje množice so razburjene, od svojih predstavnikov zahtevajo borbo do konca.
Kdo ve kako bi se zadeva končala, ko ne bi v razprave posegel sam guverner Smrdeč. Zagrozi čebelam, da bodo krive, če bo šla Hosta po zlu in jim previdno namigne, da bodo same krive, če bi slučajno oblast uporabila silo. Ker ve, da zgolj graje ne zaležejo, povabi čebeljo skupino za spremembo pravil k sebi na usklajevanje. Usklajevanje se dogaja v reprezentančni Hostini jazbini. V uvodnem govoru Dihur pohvali pametne in pridne čebele, vsako od prisotnih povpraša po imenu in pove, da je o njih kot zanesljivih čebeljih funkcionarjih že dosti slišal. Vsaki od njih nameni posebno darilo, nakaže jim možnosti napredovanja, vodji skupine Potrtu pa naznani, da je izvoljen za podguvernerja severozahodne province Hoste. Potrtu se pokažejo solze v očeh, o tem je sanjal vse življenje. Po Smrdčevem uvodu v dveh minutah uskladijo vse nejasnosti in razlike. Zlata pravila bodo spremenjena v splošno korist, tako kot želijo veverice čebele bodo imele svojo priložnost spet čez deset, dvajset let. Reprezentančna jazbina zadiši od številnih dobrot, ki jih strežejo stasite ose, medica teče v potokih in vsa nasprotja so zglajena. Trot Potrt na trenutke pomisli, da so s prijatelji strahopetno klonili, malce ga stisne pri srcu, a kaj ko je pa končno le napredoval in z miz tako lepo diši, povrhu vsega pa mu mežika in z zadkom namiguje najlepša osa. Kdo bi se lahko upiral skušnjavi. Čebele le naj delajo in pozabijo na svoje prenapete želje, mi ki se spoznamo na politiko bomo Hosto že vodili. Tako je in na zdravje guvernerja Smrdca!
Tonček se, pet minut hoda od reprezentančne Hostine jazbine, doma za pečjo muči z domačo nalogo, ki ima čisto kratek naslov: Vest. Sicer zgovoren fantič ne najde in ne najde pravih besed. Brata in sestre ni doma, ta dva bi že vedela; matere raje ne vpraša, ker mu vedno odgovori čisto z njene (za Tončka neuporabne) kuhinjske perspektive; oče je nasršen zaradi ustavnih komedij, ki sta jih radio in televizija vsak dan polna; stari ata Franc pa vse pogosteje utaplja usodo svojega malega naroda v gostilni.
Tonček je prepuščen sam sebi, v glavi se mu vrstijo dogodki zadnjih mesecev, zdi se mu, da je v njih vendarle nekaj v zvezi z vestjo. Malce bo pobral tu, malce tam, pa bo naloga o vesti napisana. Morda ne bo za petico, a tovarišica bo morala biti zadovoljna, zakaj pa ne da raje naloge o avtomobilih, plesu in kar je še takšnih za mladino primernih tem. Takole piše mali Tonček:
Vest. Moja domovina je že od nekdaj majhna. Meni ni čisto jasno, zakaj, ampak naši dedki so se skoraj pred sto leti odločili, da je naša domovina čisto premajhna. In so jo še z nekaj drugimi malimi domovinami združili v eno veliko. Moj stari ata pravi, da moja mala domovina že od nekdaj od velike ni imela nič prida koristi. To zadnje čase tudi velikokrat či-tam v časopisih. Kolikor vem tudi druge male domovine niso najbolj zadovoljne z veliko. Zato smo spremenili glavni zakon, ki mu učeno pravimo Ustava. V komisiji, kije delala novo Ustavo so bili tudi predstavniki naše male domovine, ki naj bi drugim malim domovinam povedali, da bi radi več pravice. Kolikor razumem radio niso dobili več pravice, ampak pošteno šolo, Ustava je pa drugačna kot je zahtevala večina ljudstva moje male domovine. Ata pravi, da zato, ker so se naši predstavnikiposrali v hlače. Vem, da se tako ne napiše, ampak drugače ne znam tako lepo razložiti bistva. In zdaj naši predstavniki govorijo okoli, kako so se hrabro borili s predstavniki drugih malih domovin in dosegli vse kar je od njih zahtevalo ljudstvo naše male domovine. Vem, da o vesti še nisem nič napisal, čutim pa, da spada semkaj nekam. Zaradi tiste besede zgoraj me je pa sram, zato bom spis končal poetično, z lepo rimo o vesti: Vest je za pojest!
F. Molj
T. A.
Prihodnjič: "Ženske jirsi in demokracija
6. stran naš čas
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. december 1988
Naši gostinci SO Martinova gos
se izkazali
O gostinstvu in delavcih v njem znamo izreči mnogo pikrih, marsikdaj sicer upravičenih, a včasih tudi takšnih, za lase privlečenih, odvisno pač od naše dobre ali slabe volje in od precejšnje poenostavitve rekla »gost ima vedno prav«. Pa nas znajo naši gostinci dostikrat tudi prijetno razveseliti, presenetiti in dokazati, kako uspešen si lahko, če z ljubeznijo, prizadevnostjo in znanjem, opravljaš svoje delo. To so na zadnjem gostinsko turističnem zboru v Postojni potrdili tudi Milan Acman in Anica Oblak.
Z »Zarjo« po medaljo
Anico Oblak smo v našem tedniku že predstavili. Tudi njen zanimiv lokal v Šaleku — Cocktail bar, ki s svojo, za naše področje sicer dokaj neobičajno, a kakovostno ponudbo, privablja različne obiskovalce, ki uživajo v raznolikosti mešanih pijač. Nismo pa omenili, da je Anica vrhunska barmanka in ena redkih žensk, ki se na tem področju zelo uspešno kosa z moškimi vrstniki. Na različnih tekmovanjih je osvojila že vrsto priznanj in tako je-bilo tudi na turističnem zboru v Postojni, kjer je osvojila zlato medaljo za svoj kremni cocktail Zarja ter srebrno medaljo za cocktail z dodatkom Fructalovih pijač. Tekmovanje ni bilo lahko, saj se je pred strogim očesom žirije pomerilo kar 30 barmanov iz cele Slovenije in to predvsem tistih, iz najbolj priznanih gostinskih lokalov.
In, če vas mika, preizkusite nagrajeni cocktail, stopite do Anice, z veseljem vam ga bo
pripravila. Če pa imate voljo in znanje, potem si ga lahko pripravite tudi sami, saj nam
Anica Oblak: Bolj uglajen okus in večja kultura pitja povečujeta zanimanje za takšne lokale, kot je Cocktail bar.
je za vas izdala recept: I/3 sladke smetane, I/3 jagodnega likerja Fructal, 1/3 Mali-bu. Vse to hitro zmešamo v shakerju in vlijete v ohlajen kozarec z osladkanim robom. Na zdravje!
Srebrno plaketo za gastro-nomijo na temo jesen v slovenski kuhinji pa je prejela Mira Acman. »Ah, le malo je manjkalo do zlate, je kar nekako žalostno potarnala, ko smo se pogovarjali o njenem sodelovanju na turističnem zboru v Postojni. Čisto nekaj drobnih napak je bilo. Če bi vedela, čemu vse namenja komisija pozornost, potem mi verjetno zlata plaketa ne bi ušla. Pa saj je za prvič tudi
V času turistične sezone in še pred njenim začetkom so mnoge polna usta, kako se je treba nanjo pripraviti in kako delati, da bi bila ta kar najbolj uspešna. Prav tako pa tudi ne manjka besed, kako pomemben in sestavni del turistične ponudbe je gostinska dejavnost.
Da bi vendarle tudi na tem po-fročju storili korak dalje, se gostinci in turistični delavci Slovenije vsako leto srečajo, izmenjajo izkušnje ter seveda pokažejo, kaj so se od zadnjega srečanja »naučili«, na gostinsko turističnih zborih. Letos je bil takšen zbor v Postojni. Na njem pa so najzaslužnejšim delavcem na področju gostinstva in turizma podelili priznanja. Med letošnjimi tremi prejemniki zlate medalje za kakovost gostinske storitve je bil tudi Milan Goršek iz Zavodenj.
Milana mnogi v občini Velenje poznajo kot vestnega in prizadevnega gostinca, takšnega kot bi morali biti vsi, ki so tako ali drugače vključeni v to dejavnost. Njegova gostilna »Pri Vidi« v Zavodnjah slovi po dobri postrežbi, pestri ponudbi, zmernih cenah daleč naokoli. Takole pravi Milan: »Kakovosti ne moreš ustvariti v enem letu, lahko pa jo v tako kratkem času izgubiš. Zato je treba gostinsko ponudbo
to dobro. Pogrešila sem pri dekoraciji, saj je komisija menila, da mora biti tudi v dekorativni koraši toliko jabolk in sliv kot je gostov pri mizi.«
Sicer pa je Mira v Postojni predstavila Martinovanje, torej pogrinjek z menijem, v katerem je bila Martinova gos, ajdova kaša, dušeno rdeče zelje, v vinu kuhane suhe slive in krhki flancati. Skrat-
Mira Acman: Domače jedi so redno del ponudbe našega gostišča.
ka jedi, ki so v naši gostinski ponudbi redke, sodijo pa v našo slovensko kuhinjo. Komisija je bil navdušena nad izvirnostjo in zato je res le droben spodrsljaj onemogočil Miri še večje zadovoljstvo.
Sicer pa se v gostišču Acman že vrsto let uspešno trudijo, da bi obiskovalcem ponudili kar najbolj nevsakdanje domače jedi. Velja poizkusiti.
B. Zakošek
bolezni in ohranjevanje ter dvig kvalitete življenja bolnikov. Težišče društvenega dela bo predvsem v zdravstveni vzgoji prebivalstva, torej preventivi in zgodnjem odkrivanju te bolezni, po drugi strani pa tudi zbiranje sredstev za reševanje konkretnih nalog v boju proti raku. Društvo je prostovoljno združenje ljudi dobre volje, ki jim je boj proti raku, tej bolezni modernega časa, pomembna naloga; združenje, ki je zraslo iz potreb ljudi ter potreb družbenih in političnih organizacij — pomagati družbi in strokovnim službam v boju proti raku.
Društvo je v občini Velenje trenutno še v ustanavljanju. Zato vabimo vse, ki vas zanima delo v tem društvu, da se vključite v to humanitarno organizacijo. Do ustanovitve društva prijave za članstvo sprejema OK SZDL Velenje — Prešernova 1, oz. po telefonu 855-381 ali 853-998.
nenehno dopolnjevati. Ob današnjih pogojih gospodarjenja je to za zasebnega gostinca mnogo težja naloga kot za družbeni sektor. Zasebnik se mora mnogo bolj truditi, več vlagati, se nenehno dokazovati, če hoče uspeti. Sicer pa pomeni kakovost storitve v lokalu vse od dober dan do hvala in na svidenje, seveda z dobrotami iz kuhinje vred.«
Teh v gostišču »Pri Vidi« ne manjka. Poleg običajnih jedi, zapisanih na jedilnih listih, ki so v omenjenem lokalu vedno na mizi, se Milan trudi dopolniti jedilnik z raznimi specialitetami. Prejšnji" mesec so bile to na več načinov pripravljene sveže gobe. V zimskih dneh pa bodo to koline od krvavic, pečenic, zelja, repe do ajdovih žgancev. Vse te
Čeprav mu največ pomenijo zadovoljni obrazi gostov, je bil Milan tudi priznanja iz Postojne nadvse vesel.
specialitete pripravijo Gorškovi doma. In gostje znajo kruh, pečen v domači peči, domače rezance v juhi, . . . tudi ceniti.
V spomladanskih mesecih Milan načrtuje popestritev ponudbe s tedni, dnevi dobrot, ki na mizi niso vsak dan. Ob tednu morskih rib, ta je že utečen, naj bi »Pri Vidi« v Zavodnjah poskusili tudi specialitete italijanske kuhinje. »Truditi seje treba vsaj kakovost obdržati, če je ne izboljšati. Zlata medalja, ki sem jo prejel, zame ni samo nagrada za opravljeno delo, spodbuda za prihodnje, ampak tudi obveza za odpravo pomanjkljivosti. Pri nekaterih delčkih naše gostinske ponudbe se te še najdejo.«
Na vprašanje, ki smo ga Milanu zastavili ob koncu pogovora, kakšen je dober gostinec, pa je odgovoril: »To se ne da povedati, niti napisati, ampak preprosto pokazati. Veliko imamo dobrih gostincev, malo pa dobrih lokalov.«
Tisti, ki boste prvič obiskali ^ gostišče »Pri Vidi« v Zavodnjah, u se boste na lastne oči prepričali, d da slednje sodi med peščico do-< brih. Vsi drugi pa boste ob teh N. prebranih vrsticah gotovo sogla-šali z nami, da je zlata medalja za kakovost gostinskih storitev prišla v prave roke. (tap)
Zgornje'savinjska turistična zveza
Občinska skupnost otroškega varstva
»Nočemo odlagališča!« Nekateri zlorabljajo
pomoč
Pogled z vrha Medvedjaka — to naj bi bilo odlagališče jedrskih odpadkov
Člani izvršilnega odbora Zgornjesavinjske turistične zveze so na svoji zadnji seji ocenili svoje delo v preteklem obdobju, obenem snovali načrte za prihodnje leto in se pogovarjali o dopolnitvah dolgoročnih načrtov za obdobje 1986—2000, posebno pozornost pa so namenili problematiki možnega jedrskega odlagališča na tem področju. Povod za to je bila razprava o gradivu za nedavno sejo skupščine občine Mozirje. V zvezi s tem so s posebno bojaznijo in vso resnostjo sprejeli naslednje stališče:
»Na eni strani snujemo načrte za povečani utrip turizma v naši dolini, na drugi strani smo dobili »bodečo nežo«, ki jo ocenjujemo kot izziv za pridobitev »turističnega nageljna«, obenem pa se plaho spogledujemo ob informaciji o možnem odlgališ-ču jedrskih odpadkov na našem področju.
Nerazumljivo je vse skupaj. Odločno odklanjamo kakršnakoli prizadevanja za gradnjo jerskih odlagališč v naši in sosednjih občinah ter v Sloveniji Strinjamo se s tistimi, ki nam govorijo: »Odlagališče ne bo tam, kjer ga nočejo!«. In mi ga nočemo. Nočemo ga zato, ker ho-
čemo živeti v zdravem okolju, živeti s turizmom, z naravnimi danostmi in zato v celoti podpiramo stališče občinske konference SZDL Mozirje, stališča ekoloških društev širom naše domovine, ki poosebljajo gibanje našega človeka v prizadevanjih za čisto okolje.
Protestirmao proti vsem raziskavam in prizadevali si bomo, da bodo naši turistični spodbujevalci postali družbeni samozaščitniki na ekološkem področju.«	j p
Odbor za uveljavljanje pravic uporabnikov pri Občinski skupnosti otroškega varstva Velenje je na zadnji seji obravnaval neljube pojave zlorabe uporabnikov. Center za socialno delo, ki je pooblaščena služba za ugotavljanje pravice do družbene po-^ moči otrokom (otroški dodatek)
>	je ugotovil, da so nekateri pre-
>	jemniki te pomoči zlorabili zau-panje, ki jim ga daje Sporazum o uveljavljanju socialnovarstvenih pomoči.
Uveljavljanje socialnovarstvenih pravic namreč temelji na zaupanju v podatke o dohodkih družine, ki jih v zahtevku za dodelitev pomoči navede občan oziroma OZD, v kateri je zaposlen.
Da tem podatkom ne gre vedno zaupati, je bilo ugotovljeno ob naključnem preverjanju podatkov nekaterih družin, pri katerih je zaposlen le en zakonec. Ugotovljeno je bilo naslednje:
- da upravičenci med letom ne sporočajo sprememb podatkov, ki so bili podlaga za dodelitev socialnovarstvene pomoči, razen če te spremembe vplivajo
na povišanje posamezne pomoči.
—	da nekateri občani tudi v vsakoletnem zahtevku niso sporočili podatka o zaposlitvi zakonca in njegovih dohodkih;
—	da nekatere OZD ne poznajo socialnih razmer zaposlenih tako, da bi jamčile za resničnost podatkov, ki jih dajejo v zahtevku za dodelitev pomoči.
Odbor je zato menil, da tako ravnanje posameznikov daje slab zgled ravnanja v družbi, zato je potrebno ostro ukrepati. Zato je odbor, predvsem v zaščito družin, ki dejansko živijo v težkih socialnih razmerah pa ne zlorabljajo zaupanja družbene skupnosti, sklenil za ugotovljene zlorabe oz. goljufije ugotavljanje kazenske odgovornosti pred sodiščem ter vračilo neupravičeno pridobljenega denarja z zamudnimi obrestmi vred.
PREDSEDNICA SKUPSC1NE Zdenka JA KOPA NEC
Kinološko društvo Mozirje
Že po treh letih obstoja se lahko kinološko društvo Mozirje pohvali s številnimi dosežki na različnih področjih svoje dejavnosti. Kakšnih 80 članov društva pridno ureja vadbeni prostor v Varpoljah, v treh letih so pripravili veliko tečajev in izpitov za športne in službene pse, z njimi izšolali 75 psov, v prihodnje pa vabijo k sodelovanju vse lastnike, ne glede na pasmo njihovih psov. Predvsem želijo dati svoj prispevek h krepitvi osebne in družbene varnosti, kar je v teh razmerah še posebej pomembno. Tako so pred kratkim na vadbenem prostoru v Varpoljah že tretjič po vrsti pripravili izpite za športne in službene pse. Uspešno
jih je opravilo 12 vodnikov iz Mozirja,. Domžal in Ljubljane. Prav udeležba od drugod priča
še o enem dejstvu, da namreč v veliki meri negujejo tudi tovari-ške, prijateljske odnose in družabnost.
j. p.

Dokaz, da skrbijo tudi za »naraščaj«
Občina Velenje
Ustanavljamo društvo za boj proti raku
Svet za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu OK SZDL Velenje je na svoji zadnji seji obravnaval pobudo sekcije operirank za rakom iz naše občine za ustanovitev društva za boj proti raku v občini Velenje.
Število obolelih za rakom je v stalnem porastu. Običajno se bolezni tako ali drugače napovedo. Rak pa te lepe navade nima. V naše telo stopi, ne da bi prej potrkal. Vtihotapi se in šele ko se je v nas povsem udomačil in v naše telo uvedel nekatere svoje »navade«, se zavemo vsiljivca.
Kljub temu pa svoje navzočnosti v našem telesu le ne more povsem zatajiti, nekatera dogajanja ga vendarle izdajajo. Če za ta dogajanja vemo in jih upoštevamo, ga lahko odkrijemo preden je dobil »stanovanjsko pravico«, ko ga še lahko izselimo. Nobena družba ni tako bogata in nobena zdravstvena služba dovolj močna, da bi sami lahko reševali vse probleme, ki jih danes prinašajo rakava obolenja. Uspešen boj proti raku je možen samo ob široki podpori vsega prebivalstva, ki ga organizirano vodi ustrezna organizacija.
S polnim želodcem se res težje misli, vendar so misli lepše.
(Niko Brumen)
Veliko dobrih gostincev, malo dobrih lokalov
Tako smo ugotovili, da potrebujemo društvo, ki bo
zasnovano tako, da bo Svet za socialno m zdrav-združevalo vse tiste, ki jih stveno politiko pri predsed-zanima preprečevanje te	stvu OK SZDL Velenje
15. december 1988
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
naš čas Stran 7
ENOLOG/NJA SVETUJE A
ANKETA
Cestna zmeda
Friderik Camlek,
predsednik skupščine KS Staro Vele-,nje: »Nika-[kor ne mo-I rem verjeti, ' da bo na tem odseku, v razdalji kilometer in pol odslej štiripasovni režim vožnje, ne da bi prej zgradili pločnike in kolesarsko stezo, kot je to skozi naselje v Pesju. Na to četo je življenjsko vezanih kakšnih 200 naših občanov, šolarjev, starejših . . . Krajani so ogorčeni
Poldka Jevše-nak: » Ze štirikrat sem bila v jarku in i le za las ušla
nesrečam. Sprašujem se, zakaj še nismo zaprli cestišča? Ali res samo čakamo na nesrečo s smrtnim izidom? Kakšni so sploh ti naši prometni predpisi in ^akoni, na katere se sedaj nekateri sklicujejo? Čemu je tak kaos na cesti sploh potreben? Krajani razmišljamo, da naših vnukov ne bomo poslali v šolo. Bomo kaj ukrenili,
Franc Meža:
»Čudim se odgovornim, da so pristali . na to neumnost s štiripa-|sovnico, brez
kolesarske [steze in peš poti v samem mestnem središču. Povabil bi jih na klepet, na moj dom na Partizansko 33, če si upajo priti peš. Tako bi videli, kako sedaj izgleda varna hoja po Partizanski. Trdno sem prepričan, da bomo krajani boj za varno hjo po tej cesti dobili.
Jože Mihelec:
; Resno raz-jmišljamo, da otroci ne bo-jdo odšli v šolo, dokler varnosti za I pešce in koledarje na tem odseku ne zagotovimo stoodstotno. To je resno opozorilo. Istočasno pa zahtevamo odgovornost vseh, ki so botrovali tej neumni odločitvi. Kaj bo, če pride do težje prometne ne-srele
"1 Franc Planine: »Ne samo, da nimamo pločnika |za pešce in
kolesarske I steze, ob Partizanski nimamo tudi mestne kanalizacije. Menim, da bi na Partizanski morali nujno črtati iz sredine neprekinjene črte, ob strani pa z neprekinjeno črto ločiti peš pot in kolesarsko stezo. Mi, krajani, ne bomo odnehali prej, da se uredi varna pot
Pripis: Kot krajan starega Velenja bom zaradi odločitve, da je Partizanska takšna kot je, sprožil spor na Vrhovno sodišče SR Slovenije, saj sem trdno prepričan, da v mestnem središču, na republiški cesti ne more biti štiri-pasovnice, ne da bi prej uredili kolesarsko stezo in pločnik za pešce. S to cesto je tako ali drugače vezanih 50 hiš, nanjo so vezani mnogi delavci Gorenja in pod takšnimi pogoji kot so, promet ne more potekati varno.
Lojze Ojsteršek
. Tovariš ... je delal napake in zlato je prav, da odgovarja! .. Toda ne razumem zakaj bi odgovarjali mi, ki nismo delali nič?!
Bolezni vina in napake — KAN
SREČANJE
Dogovorili smo se za kratek obisk na šoli, kjer je zaposlena kot tajnica. Prepričana je bila, da hočemo z njo poklepetati o premieri, ki jo pripravljajo šmarški gledališčniki konec tega tedna. Tokrat smo jo presenetili. Želeli smo se namreč pogovoriti o njej sami, njenem delu.
»Ja, kako pa ste me našli. Pa prav mene?« je presenečena, z rahlo rdečico na licu spraševala nas, namesto, da bi ji zastavili prvo vprašanje mi.
Mije Žerjav iz Šmartnega ob Paki širšemu krogu gotovo ni treba posebej predstavljati. Ljudje vedo povedati o njej vse naj, naj. Ne poznajo je le po prešernem nasmehu, ki je »napovedovalec« dobrovoljne družbe, ampak predvsem po pridnosti. Tako na delovnem mestu kot tudi pri delu šmarškem v kulturnem društvu je ... deklica za vse. Če je treba poskrbeti za plakate — ja, Mija bo. Kam iti — Mija bo šla. Koga o čem obvestiti — Mija . . . »Res sem odigrala že marsikatero vlogo. Pa pri tem ne mislim le na tiste iz predstav Gledališča pod kozolcem, ampak na obrobne stvari pri igri. Bila sem že organizator, čistilka, če je bilo tako, ... Vsakega dela se je v takem društvu treba lotiti. Če imaš ob sebi dobre sodelavce, jaz jih
Mija Žerjav
imam, ni tako težko. Žalostno pri tem je le to, da nima časa zase. S kulturo se »bratim« že 24 let. Kdor je vsaj z eno nogo »sto-
pil« vanjo ve, kaj in kako se godi človeku. »Naj mimogrede omenimo, da je Mija poleg igralke v ansamblu, še članica zveze kulturnih organizacij naše občine, predsedstva občinske kulturne skupnosti, da posebej ne omenjamo vseh nalog, ki jih je opravljala še do nedavnega. Tudi med krvodajalce se je vpisala že 15-krat.
Naša sogovornica ne omenja vloge, ki bi ji bila v dolgoletni igralski »karieri« posebej pri srcu, ampak veliko več ima povedati o ansamblu, s katerim je doživela veliko lepega, prepotovala toliko in toliko kilometrov po domovini in tujini; o predstavah pravi, da je vsaka po svoje doživetje, vsaka premiera praznik, ki ga skupaj s soustvarjalci nestrpno pričakuješ. Človeku, ki jo posluša, ni težko z obraza razbrati, da vse, kar počne, počne z veseljem, veliko dobre volje in entu-ziazma. »O, pride včasih dan, ko te kakšna stvar »spravi iz tira«.
Toda, slabo voljo redkokdaj pokažem. Na stvari gledam z lepimi očmi in si dopovedujem: bo že nekako.«
Čeprav ima včasih že vsega čez glavo dovolj, čeprav ji na kateri dolgi in naporni vaji, kot sama pravi, »pade megla na oči«, o svoji zadnji vlogi v »cirkusu« ne razmišlja. Težko si predstavlja, kako bi preživela marsikatero popoldne brez Adeka, Lenija, Zvonke, Lije, Slavice, obeh Jože-kov,... In prav je tako. Le kaj bi brez Mije v ansamblu, v kulturnem društvu in še kje.
KAN: ali vinski cvet je precej razširjena bolezen in je po zanemarjenih kleteh reden gost. Pojavlja se pri šibkih vinih. Na površini vina se ob dostopu zraka v nepolnem sodu v začetku pojavi belkasta, smetani podobna mrena, sčasoma odebeli in se naguba.
Pri belem vinu postane nekoliko rumenkasta, pri rdečem pa rdečkasto bela. Debela »smetana« končno razpade v kepice, ki začno padati na dno soda. Vino postane kalno, šibko, vodeno in končno neužitno. Poleg kana se pojavi tudi cik in vino potemni. Šibko vino pod 11 vol. %, ki stoji v toplem prostoru, postane kmalu kana-sto.
Kan povzroča kanova glivica Mycoderma vini. Razkraja alkohol v (vodo-ogljikov dioksid), povzroča tudi razgradnjo kislin, morebitnega sladkorja in glicerina, pri čemer nastanejo neugodni stranski proizvodi in tako se okus in kakovost vina hitro slabšata.
Glivica domuje v vinogradniški zemlji in z grozdjem pride v mošt oz. vino. Zelo hitro se razmnožuje na mladem vinu, ker so tam najugodnejši pogoji in ima več beljakovin za hrano, močno alkoholna vina so varna pred to nadlogo.
Kan preprečimo, če je sod vedno poln in zaprt tako, da ni dostopa zraka. Zato je treba sode vedno dolivati in skrbeti za higieno v kleti. Vina ne smemo imeti dolgo načetega, ampak ga moramo pretočiti v manjši sod. Če kan pravočasno opazimo, sod previdno zali-jemo, najbolje z lijakom, ki ima dolgo cev, ki sega nekaj cm pod površino vina in počasi dolivamo, da kan izrinemo skozi pilko ven. Kadar imamo v kleti samo en sod in iz tega dalj časa točimo vino, moramo prostor nad površino vin večkrat zažveplati. To žveplanje moramo opraviti z žveplal-nikom, kajti če zažgemo trak, ta največkrat ne gori; to pa zato, ker je v tem prostoru CO2 — (pri mladem vinu je plod fermentacije, nato pa plod delovanja glivic kana). Vino lahko tudi prav previdno pretočimo v zdrav sod, zmerno žveplan. Pri tem pa moramo paziti, da nam kan ne uide zraven. Sod v katerem je bilo kana-sto vino, takoj po izpraznitvi temeljito operemo — s krtačo seveda, če ima sod vratca, kar je zelo praktično. Kan je tudi ugodna podlaga za delovanje oce-tnih bakterij.
Veronika Krumpačnik. dipl.
ing. agr.
Nama — za nagrado udarniški ples
Ljubljanska Nama je za obiskovalce letos v decembru skupaj s Kulturnim centrom Ivana Napotnika pripravila bogat kulturni program. O tem smo pisali, dodajmo pa, da se bodo v njihovih prostorih zvrstile še druge aktivnosti.
Jutri popoldan bo recimo de-
gustacija mlečnih izdelkov, danes teden degustacija proizvodov Kolinske, v petek, drug teden, prikaz proizvodov Saponie iz Osjeka, v soboto degustacija Piva Pivovarne Laško, 29. in 30. decembra pa jih bo dopoldan in popoldan obiskal Dedek Mraz.
Vse do 17. decembra pa lahko v dopoldanskem času otroci rišejo. Dobijo se v pritličju Name, z izdelki pa bodo uredili razstavo. V ponedeljek, 19. decembra, bodo imeli v Nami teden Palome, ki ga bodo sklenili 24. decembra.
Delavci ljubljanske Name v
Titovem Velenju pa vsako leto opravijo tudi udarniško akcijo v korist celotne temeljne organizacije. Tako opravijo prenekatero potrebno delo, od vzdrževanja počitniških domov, do različnih pleskarskih del, čiščenja prostorov in podobnega. Tako prihranijo znatna denarna sredstva. Na udarniških akcijah je letos sodelovalo več kot sto delavcev, ki so opravili 1800 prostovoljnih delovnih ur. Za spodbudo pa so jim v Nami pripravili »udarniški ples« in jim izročili skromen spominček.	M)
Nagradna križanka »Naši pisatelji« (3)
Rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji« (3) pošljite do ponedeljka, 19. decembra, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji (3).
Med reševalci bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: prva nagrada 7.500 din, druga in tretja nagrada 5.000 din.
Odbor za novoletno praznovanje otrok je pripravil tudi za letošnji prednovoletni čas mnogo prireditev za naše najmlajše, ki jih bo ob tej priložnosti obiskal tudi dedek Mraz in jim poklonil skromna darilca. Na prireditve z obiski dedka Mraza bodo otroci tako kot prejšnja leta vabljeni s posebnim vabilom, organizirane pa bodo še številne druge prireditve, ki si jih lahko ogledajo vsi otroci. Objavljamo celoten seznam prireditev.
DATUM URA
KRAJEVNA SKUPNOST
PROSTOR
PROGRAM
IZVAJALCI
22. 12.
23. 12.
26. 12.
27. 12.
28. 12.
23. 12.
26. 12.
27. 12.
28. 12.
29. 12.
15.3« 17.30 15.3« 17.30 15.30 17.30 15.30
17.00 15.30 17.30 15.30 17.30 15.30 17.00 1530 17.30 15.30 15.30 16.00 17.30 16.00
17.30 16.00
17.30 16.00
17.30 16.00
17.30
LOKOVICA PESJE
TOPOLŠICA
SKORNO-FLORJAN
ŠENTILJ
KONOVO
GORENJE in
ŠMARTNO OB PAKI
ŠMARTNO OB PAKI
PAKA
ŠKALE
RAVNE
GABERKE
ŠOŠTANJ
ŠOŠTANJ
PLEŠIVEC
CIRKOVCE
BELE VODE
ZAVODNJE
DESNI BREG
DESNI BREG
DESNI BREG
STARO VELENJE
ŠMARTNO-
VELENJE
EDVARDA
KARDELJA
EDVARDA
KARDELJA
BEVČE
STARA VAS
LEVI BREG
LEVI BREG
PODKRAJ-KAVČE
GORICA
GORICA
GORICA
ŠALEK
ŠALEK
DOM DOM DOM DOM DOM DOM
KRAJANOV KRAJANOV KRAJANOV KRAJANOV KRAJANOV KRAJANOV
KULTURNI DOM KULTURNI DOM
V	ŠOLI
DOM KRAJANOV
V	ŠOLI
DOM KRAJANOV KULTURNI DOM KLTURNI DOM
V	ŠOLI
V	ŠOLI
V	ŠOLI
V	ŠOLI
KULTURNI DOM KULTURNI DOM
SOVIČA OKA SOVIČA OKA DVA ZMERJAVCA DVA ZMERJAVCA SOVIČA OKA SOVIČA OKA
DVA ZMERJAVCA DVA ZMERJAVCA SOVIČA OKA SOVIČA OKA DVA ZMERJAVCA DVA ZMERJAVCA SOVIČA OKA SOVIČA OKA DVA ZMERJAVCA DVA ZMERJAVCA SOVIČA OKA DVA ZMERJAVCA CEPECEPETAVČEK CEPECEPETAVČEK
WZ VELENJE VVZ VELENJE VVZ ŠOŠTANJ VVZ ŠOŠTANJ VVZ VELENJE VVZ VELENJE
VVZ ŠOŠTANJ VVZ ŠOŠTANJ VVZ VELENJE VVZ VELENJE VVZ ŠOŠTANJ VVZ ŠOŠTANJ VVZ VELENJE VVZ VELENJE VVZ ŠOŠTANJ VVZ ŠOŠTANJ VVZ VELENJE VVZ ŠOŠTANJ GLASBENA ŠOLA GLASBENA ŠOLA
KULTURNI DOM CEPECEPETAVČEK GLASBENA ŠOLA KULTURNI DOM CEPECEPETAVČEK GLASBENA ŠOLA
KULTURNI DOM KULTURNI DOM
KULTURNI DOM KULTURNI DOM
KULTURNI DOM KULTURNI DOM
ZMAJČKOV ROJSTNI DAN ZMAJČKOV ROJSTNI DAN
ZMAJČKOV ROJSTNI DAN ZMAJČKOV ROJSTNI DAN
ZMAJČKOV ROJSTNI DAN ZMAJČKOV ROJSTNI DAN
23.	12. 18.00
24.	12. 10.00 26. in 27. 12.
28. 12.
29. 12.
VABLJENI VSI!
od 16.00 do 18.00
ob 16.00 in 17.00 ob 17.00
KNJIŽNICA TV MARJAN MANČEK KC »IVAN
(ILUSTRACIJE) NAPOTNIK« KULTURNI DOM GOJMIR LEŠNJAK NA VSEH
(PERISKOPOVEC) PREDSTAVAH PRED KULTURNIM AMERIŠKE	VSTOP PROST!
DOMOM	RISANKE
KNJIŽNICA TV DAN PRAVLJIC PRED KULTURNIM SAPRAMIŠKA DOMOM
3. stran naš čas
KULTURA
15. december 1988
DVIGNJENI ZASTOR
PeTI
ROKOPISI
Ureja:
Ivo Stropnik
1977— 1988
Časopisna antologija šaleških pesnikov
Marija Sitar
POET
Nekoč, čez mnogo let bo tu obstal nek drug poet. Te poti več ne bo in strohnelo bo drevo. Le potok, ta bo še, oblak nad njim mehak kot puh, kot sanje ...
poet se bo zapredal vanje.
Zgodilo se je
• • •
ZGODILO SE JE 15. DECEMBRA ...
Leta 1918 je bil na današji dan petek. Konec je bilo štiriletne svetovne morije in konec tedaj osovražene črnožolte monarhije. Zato so v Šoštanju na današnji slovesnosti proslavili združitev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Šoštanj-skim nemškutarjem takšne svečanosti seveda niso bile všeč in prišlo je do konfliktov. Takole o njih poroča Nova doba: »Ko smo 15. decembra obhajali to slavnost ujedinjenja s krasno uspelim shodom JDS (Jugoslovanska demokratska stranka Ljube Davidoviča — tedanja liberalna stranka op. J. H.), so naši nemškutarji imeli drzno čelo, da šo strgali raz hišo zavedne narodne rodbine našo trobojnico ter jo ukradli, na drugih poslopjih Narodnega sveta pa razbili šipe. Kljub takoj uvedeni preiskavi se zlikovcev ni moglo dognati: prestrahopetni so nemškutarji, da bi za svoja dejanja tudi iz oči v oči odgovor dajali. Od nemškutarskih voditeljev pa smo pričakovali toliko poštenosti, da bi bili iz proste volje poravnali škodo, katero so napravili njihovi politični učenci. Pa smo se zmotili! Namesto tega so denuncirali Slovenca, ki je s svojo premišljenostjo preprečil izgrede, pa zato še od svojih lastnih ljudi dobil — brco. Prezanimivo!«
Nova doba, leto 1, št. 13, Celje 15. 2. 1919, str 4:
Leta 1953 je Velenjski rudar prav na današnji dan objavil, da je v teh dneh leta 1952 padla odločitev, da začne Rudnik lignita Velenje izdajati svoj časopis — mesečnik Velenjski rudar. Tako je bil ustanovljen prvi časopis Šaleške doline, iz katerega smo tudi v tej rubriki črpali številne novice. Prvo številko, ki je izšla že 1. januarja 1953, je uredil Zdenko Furlan. Fur-lan je ostal glavni urednik Velenjskega rudarja do 12. številke 15. decembra 1953, ko ga je zamenjal Franjo Kočar. Ta je bil urednik časopisa prav do zadnje številke 1. maja 1957. Nato je bilo izhajanje prekinjeno do leta 1960, ko je časopis v mnogo skromnejši obliki začel izhajati kot Rudar, leta 1964 pa je prerasel iz tovarniškega časopisa v občinsko glasilo — tednik Šaleški rudar. Ta časopis pa je seveda že predhodnik današnjega Našega časa.
Velenjski rudar, leto I, št. 12, Velenje, 15. 12. 1953, str. I;
imrni
Leta 1961 pa je Večer na današnji dan, bila je sreda, pisal o številnih delegacijah, ki obiskujejo Velenje: »Skoraj ni dneva, da ne bi bila v Velenju kaka delegacija. Vsi, ki prihajajo v Velenje, občudujejo lepo zgrajeno mesto, ki sodi tudi med najčistejša mesta v jugoslaviji. Pred nekaj dnevi seje mudila v Velenju sindikalna organizacija iz afriške dežele Mali. Pozorno si je ogledala rudniške naprave, rudarsko šolo in lepo mesto.«
Večer, leto XVII, št. 278, Maribor 15. 12. 1961, str. 2:
Leta 1962 pa je Večer na današnji dan, tako kot danes je bil četrtek, poročal, da so Velenje obiskali člani delegacije Glavnega odbora SZDL Makedonije, ki so se »podrobneje zanimali za razvoj proizvodnje in gradnjo bodočega kombinata v Velenju. Ogledali so si tudi mesto in del rudnika.« Gre seveda za načrtovani Energo — kemični kombinat Velenje, projekt po katerem bi velenjski lignit sušili in ga vplinjevali, ter plin pošiljali vsem največjim porabnikom energije v Sloveniji — v Kidričevo, na Jesenice, Ravne itd. Poleg proizvodnje zemeljskega plina bi se ob Energo — kemičnem kombinatu razvila še proizvodnja umetnih gnojil, sintetičnih vlaken itd. V tem času je že bilo ustanovljeno podjetje EKK Velenje v izgradnji, dela pri izgradnji pa so bila v zaključni fazi projektiranja.
Večer, leto XVIII, št. 292, Mariborl5. 12,-1962, str. 1;
Pripravil; Jože Hudales
Kulturni center Ivan Napotnik — Gorenje
Ustanovitev vzajemne knjižnice
— Za knjigo pravimo, da človeka bogati in izobražuje. Zal, postaja tudi ta zaradi cen vse bolj nedostopna širšemu krogu ljubiteljev lepe pisane besede.
Študentski balet »Še pomnite tovariši«
V soboto, 17. decembra, ob 20. uri, bo v domu DPO na Konovem novoletni ples študentov. Popestrili ga bomo z obiskom dedka Mraza ter promocijskim nastopom študentskega okteta Marjetice, ki bo predstavil nekaj krstnih izvedb že znanih evergrenov. Na žalost je obljubljena predstava »Še pomnite tovariši« v koreografiji Uroša Meže postala vprašljiva zaradi nekaterih nesoglasij v ansamblu.
Na koncu še obvestilo o rezultatih biljard turnirja posameznikov, ki je bil v minulem tednu v hotelu Paka v Titovem Velenju. V konkurenci šestnajstih tekmovalcev sta po sistemu repesaža v finalu znašla pač najboljša, kjer je največ znanja pokazal Jani Meža. Po odlični igri je premagal Andreja Novaka in s tem postal prvi zmagovalec študentskega biljard turnirja.
Matjaž Šatej
IZ MUZEJA VELENJE
Delavci knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika iz Titovega Velenja vse bolj in bolj poudarjajo, da knjižnica ne more biti le izposojevalnica knjig, ampak mora postati njena prednostna naloga širitev bralne kulture, navad med delavci na vseh ravneh in v vseh okoljih. Prvi korak k uresničevanju zastavljenih ciljev pa pomeni ustanovitev tako imenovane vzajemne knjižnice v velenjskem delu sozda Gorenje.
»Ideja o ustanovitvi je prišla prav iz kolektiva, v katerem je zaposlenih največ občanov Šaleške doline,« poudarja vodja knjižnice Kulturnega centra Ivana Napotnika Tinka Šalamon in nadaljuje: »Vzajemna knjižnica predstavlja organizacijsko enoto matične knjižnice v delovni organizaciji in pomeni širitev dejavnosti. Je ena od oblik bogatenja knjižničnega fonda, ki ga med drugim narekuje rast potreb po dobri knjigi tudi v delovni organizaciji. Prav na takšen način pa je širjenje in vzgoja bralnih navad, kar je ena od šibkih točk naše kulture, najustreznejša pot.«
Treba je povedati, da ustanovitev vzajemne knjižnice v tem kolektivu ni prva oblika približanja lepe pisane besede bralcem, delavcem Gorenja. Takšnih poskusov so pripravili že nekaj v preteklosti, vendar se je vedno zataknilo zaradi pomanjkanja prostora. Začasno rešitev tega vprašnja so tokrat rešili v strokovni knjižnici Indok službe. Prav letos pa so v Gorenju pripravili že deseto bralno akcijo, v katero
se vključi vsako leto več ljubiteljev pisane besede. Žal, je po mnenju kulturnega organizatorja v tem delovnem okolju Stanislave Pangeršic. glede na število zaposlenih to še vedno mnogo premalo bralcev. Prav to in pa uspešnost podobnih akcij po Sloveniji in tudi Jugoslaviji so bili glavni razlogi za ustanovitev vzajemne kn jižnice znotraj tovarniških zidov Gorenja.
Oblike sodelovanja med matično in vzajemno knjižnico, ki je na široko odprla vrata delavcem bralcem Gorenja včeraj, bodo zelo različne. Poleg nakupa literature to bo matična knjižica seveda strokovno »obdelala« si bodo delavci Gorenja lahko ogledali še zanimive razstave. Prav tako bo matična knjižnica knjižnica kulturnega centra Ivana Napotnika zanje pripravila še vrsto drugih akcij, ki jih bodo narekovale potrebe.
V Gorenju pričakujejo, da praga leposlovne vzajemne knjižnice ne bodo prestopili le že sedaj pridni bralci, ampak tudi tisti, ki bralnih navad doslej še niso imeli. Kako bo dobra knjiga prišla v roke tistim, ki jim je namenjena, pa bo poleg matične knjižnice odvisno tudi od organizatorjev in animatorjev kulturne dejavnosti v posameznih okoljih. Ce bo takšno sodelovanje uspešno potekalo, bodo v Gorenju n jeno dejavnost nenehno bogatili. Ce ne, pa bodo v tem kolektivu poskušali širiti bralne navade in kulturo med delavci z ustanovitvijo lastne knjižnice.
(tap)
Kulturni center Ivan Napotnik
Prireditve v tem tednu
O KULTURI IN DEMOKRACIJI
kulturni večer z dr. Dimitrijem Ruplom
V	četrtek, 15. decembra, ob 19.30 in ne ob 19.00, kot je bilo prvotno napovedano, bo gost kulturnega večera znan pripovednik, esejist, književni kritik, dramatik in urednik dr. Dimitrij Rupel, ki bo govoril o kulturi in demokraciji v luči po plenumu kulturnih delavcev, po sprejetju ustavnih amandmajev in ob negotovi usodi četverice, ki je bila obsojena na ljubljanskem procesu. Dr. Dimitrij Rupel je tudi profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, bil pa je tudi urednik Nove revije. Sicer pa je znan po svojih polemičnih nastopih, zlasti o aktualnih procesih, o Kocbeku, o ustavnih amandmajih. Rupel je tudi pobudnik ustanovitve slovenske zveze razumnikov. Pogovor z Ruplom bo vodil Silvo Grmovšek iz Titovega Velenja.
V	pogojih vsesplošne nacionalizacije, tj. pri viziji družbe kot velike tovarne oziroma delovnega taborišča, seveda ne moremo več govoriti, da država potrebuje narod za svoj razmah in potrditev. Država, ki nacionalizira ustvarjalno delo, ni nacionalna država, kot smo je bili vajeni v 19. stoletju in kot jo poznamo iz evropske tradicije; zato tudi ni čisto prav, ko govorimo o nacionalizaciji, čeprav razumemo, kaj pomeni nacionalizacija, iz nedavne zgodovine. Gre pravzaprav za etatizacijo in birokratizacijo. V takšnem položaju ni več mogoče vztrajati pri geslu: »daj državi, kar je državnega, ohrani narodu, kar je narojenega«, kajti takšna država hoče imeti vse, poleg fizičnih energij tudi jezik, kulturo, univerzo, znanost itd. Sporazum med državo in narodom v pogojih vsesplošne etatizacije tako rekoč ni mogoč ...« Tako Rupel v knjigi: Besede božje in božanske, ki jo je izdala Cankarjeva založba, 1987. Kaj pa bo povedal v četrtek?
ALPINISTIČNO SMUČANJE v Cordilleri Blanci predavanje z diapozitivi
V	petek, 16. decembra, ob 19.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju predavanje z barvnimi diapozitivi; ki ga bosta imela kolega Andrej. Terželj in Borut Cernivec. Oba ekstremna smučarja sta člana smučarskega
kluba Novinar iz Ljubljane. V zadnjih petih letih sta izvedla več kot 60 zahtevnih in nevarnih spustov z vrhov v domačih in tujih gorah. Vstopnice 3.000 din!
KONCERT SIMFONIKOV SLOVENSKE FILHARMONIJE
za koncertni abonma in izven
V	ponedeljek, 19. decembra, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju, koncert simfonikov Slovenske filharmonije, ki jim bo dirigiral Uroš Lajovic. Na sporedu je Serenada B. Ipavca, 8. simfonija »Nedokončana« Franza Schuberta, Koncert za klavir in orkester št. I Franza Liszta ter Madžarska rapsodija št. 2 Franza Liszta.
Solist pri klavirju bo Benjamin Saver.
Vstopnice 15.000 din. Popusti običajni!
KONCERT ZA MLADINO
V	ponedeljek, 19. decembra, ob 17.00, bo v domu kulture v Titovem Velenu koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z enakim programom, kot na večernem koncertu. Izpustili bodo le Schubertovo 8. simfonijo, tako bo koncert trajal okoli 45 minut. Koncert bo komentiral dirigent Uroš Lajovic.
Vstopnice po 4.000 din prodajajo pri blagajni doma kulture in pol ure pred koncertom. Vodstva šol opozarjamo na to enkratno priložnost.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK IGOR BAVČAR in njegov Odbor za varstvo človekovih pravic
V	sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS Velenje bo v torek, 20. decembra, ob 19.00, v domu kulture v Titovem Velenju srečanje z Igorjem Bavčarjem, predsednikom Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je zlasti v'zadnjih mesecih postal središče zanimanja slovenske javnosti. V mesecu, ko proslavljamo obletnico sprejema deklaracije o človekovih pravicah, bo gotovo zanimivo prisluhniti kaj lahko o teh pravicah spregovori človek, ki je predramil uspavano slovensko javnost. . . Morda bo s seboj pripeljal tudi svojega najljubšega prijatelja Janeza Janšo, ki mu grozi, da bo šel sedet let dni in pol ..... . . . ....
PogovQr bo vodil Vane G.oš-nik.
Prelestno
razklani
atomi
»Vse je pripeljano do vrhunca, nič več ne deluje«.
(Ljubiša Savovič. J. II. 88. na seji Komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje)
Lepo pozdravljeni! Po krajšem kritičnem zatišju, ki so ga proizvedle zasebno-službene silnice, se ponovno javljam. Priznam, da sem se DZ-tlaki intimno že kar nekako odpovedal — učinki mukotrpnega prijateljevanja s P. Rezmanom in DZ so se mi v pre-trganih trenutkih začeli dozdevati ničevi. Toda to se dogaja vsakemu maničnemu depresivcu.
Prijatelji in znanci, ki so me na ulici s sočustvovanjem in prijaznim pomilovanjem spraševali, kakšen hudič da mi je stopil na prste, niso hoteli verjeti, da sem se skoraj naveličal. In res. Kakšen razlog pa je to, naveličanost?! Ali si to boljševiki sploh smemo privoščiti?!
Ne, pravim, in še enkrat ne! In tako ponovno skačem v vodo. Ce mislite, dragi bralci, da bom (spet) poizkušal plavati proti toku, imate morda celo prav. Toda prosim vas,. miličniki pogosto menjavajo prometne znake. Danes je prepovedano zavijati v levo, jutri pa v desno. Znajti se mora človek sam.
Odpotujmo torei proti Nukle-arki Krško, eni mojih ljubezni. Četrtek, 10. novembra 1988 zjutraj. Borci iz Zavodenj, operativno okrepljeni z nekaterimi mlajšimi bojevniki iz doline, se vkrcajo v avtobus. Cilj akcije: NE Krško. Njen namen: ugotoviti, kje sovrag skriva svoje atomske smeti, najti razpoke v njegovih prvih ešalonih, pozanimati se o njegovi bojni morali. Srednje dobro razpoloženi borci prvič omagamo v Laškem. Po krajšem posvetu in podpisu začasnega pakta nam zasilni pristanek odobri generalštab Pivovarne Laško.
Rutinski pregled položajev odkrije, da so polnilne linije na bri-sanem prostoru: polnilci, so jo očitno takoj po vpadu borcev zbrisali. Bila je prelahka zmaga!
Navrgli smo par pikrih o var-nostnopolitičnih razmerah, spravljivo sesuli kakšen gratis pir dol ali gor in nos avtobusa ukazali obrniti pravemu cilju nasproti.
Bil je to dan, ko se je treslo Krško. V hudo prelomnem času, ki ga na kratko označujem kot (ponovno) izginjanje težko zgrajenega zaupanja med slovenskim ljudstvom (demokratično javnostjo) in njegovimi legitimnimi (?) oblastnimi organi(zmi), so Zavodnje dokazale, da se ne mislijo zlahka odreči enemu od ciljev in razlogov (ha, ha!) svojega obstoja — kolektivni um Zavo-denjčanov z železno logiko de-duktivno sklepa: v končni in-štanci se je mogoče grožnji jedrskih smeti upreti le tako, da se odstrani vzrok njihovega pojavljanja. Torej: sesutje NE Krško.
Ampak počasi! Nasprotnika je treba najprej spoznati. Prelestne-mu šelestenju razklanih atomov je treba najprej tanko prisluhniti.
Smrdljiv pozdrav papirnice Djuro Salaj se umakne znani podobi našega cilja. Zlovešča in obenem ljubljena (saj veste, daj. med sovražniki včasih zavlada
Piše: Vane GOŠNIK 1
nekakšno perverzno, da ne rečem incestuozno razmerje) kupola reaktorske zgradbe plane med nas direktno iz ogromnega nasada minimalno obsevanih jablan. Stop! Nazaj v Krško, v Dom delavcev, kulture in filma. Dvorana, jedrski fizik, gospa za stike z javnostjo (public relation) in ... film. Prvi kader, in borci začudeno izbuljimo oči: prikaže se naša ljubljena TEŠ, grozen dim in deponija pepela. Komentar: največji drek od sevanja in onesnaževanja so termoelektrarne. Simpatičen glas se nam dobrika: poglejte npr. to hudičevo deponijo pepela, ki je grozovito radioaktivna. Med borci preplah: pa kaj je zdaj to, ali ni dr. Stegnar iz Inštituta Jožef Štefan raziskal in objavil, da je deponija en klihc kaj bolj radioaktivna od rokometne žoge? Ali smo sploh zadeli svoj cilj, kje pravzaprav smo? Pa se stvar hitro uredi. Grozljivka se od TEŠ preseli v nuklearko in postane pravljica. Zazibljemo se v sen. Prijazen glas nam spretno pleteniči o najvišji in maksimalni varnosti nuklearke, govori nam, daje to najlepši in najmanj bizaren štos, ki ga je proizvedel človeški um. En rentgenski pregled nas baje zrola ničkolikokrat bolj kot dolgotrajno razmerje z nuklearko. Borci smo grogirani.
Takšne nas postrežejo s sokovi, pivom in kavo. Gospa za stike z javnostjo, ki bi morala dobesedno viseti na nas, obvisi sama za šankom. S kolegom Rezmanom izpustiva krik, ki ji je dal natančno vedeti, da to s stališča nuklearke ni korektno. Ampak kaj! Tudi ko je prisedla, je ostala stoprocentno tiho. Nuklearkini frontmeni za javne komunikacije očitno samo še žmrkajo z očmi. Jedrski fizik, o ta pa ta, -pa nam je verjetno nehote izdal par gor-kih skrivnosti. Najbolj smo se zabavali ob tisti, da za »gorivne elemente« ob remontih primarnega dela elektrarne nikakor ne uporabljajo domačih delavcev. Verjetno se zmenijo z brati z juga, ki v parih minutah »zgorijo« in s šopom dinarjev odbežijo domov umret za eno od različic rakastega obolenja.
A ni hudič, da smo se po filmu in pogostitvi, kar nekako demoli-rani, odpravili proti sami NE.
Ampak videli nismo nič, prav nič! Ob ograji je v naše plovilo vskočil tim. varnostnik, mladenič s pištolo in mrkim pogledom, ki je tam ostal očitno zato, da ne bi kdo od borcev skrivoma ukradel kakšnega od že razcepljenih atomov. Malo smo se vozakali ob železobetonu in že je bilo konec veselja. Pa nasvidenje, so nam rekli, in še se kaj vidimo. Kar pridite!
Naj je bil oster ali blag, boj je pa le bil! In po njem si mora človek privezati dušo. Hotel v Krškem nam je to omogočil in na lastne stroške smo se prepričali, da hrana tam ni slaba. Direktorica pa še manj. Tako prijazna je bila z nami, da smo Krško kar vzljubili. Še bomo prišli, smo sklenili, ako nas le Krško ne bo nenadoma kar samo obiskalo.
In res. Na srečo se uresničuje prvo. Jutri, to je v petek, si bo nuklearko ogledal Svet za varstvo okolja pri RK SZDL Slovenije. In jaz z njim. O razlikah med pogledom borcev in institucije (poštene, to pač poudarjam), vas bom korektno in promptno obvestil. To obljubljam.
Gorenje Glin — Likovni razstavi
Zaposleni v Gorenjevih delovnih organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju so si v mesecu novembru z zanimanjem ogledovali dve razstavi likovnih del.
Najprej so se predstavili likovni ustvarjalci, delavci mariborske Elektroko-vine. Na ogled so bila dela 15 ustvarjalcev, in to v različnih tehnikah, ki so nastala večinoma med 5. slikarsko »ex temporo«, ki sojo pripravili v počitniškem domu Elektrokovine y Logarski dolini in na kateri so sodelovali tudi akademski slikarji.
Zadnji pa so razstavljali likovna dela učenci osnovne šole Marija Broz iz Bistrice ob Sotli, kjer je obrat za izdelavo priključnic za Kompresorje tozda Kondenzatorji Rogatec Gorenja Gospodinjski aparati. Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati je prevzela pokroviteljstvo nad šolo in razstava del v Titovem Velenju je le ena od oblik sodelovanja in povezovanja delavcev Gorenja Gospodinjski aparati Titovo Velenje in učencev osnpvne šo|e Marija Broz iz Bistrice ob Sotli.
.4. N.
Planinsko društvo Titovo Velenje
Prihodnje leto 40-letnice
Planinsko društvo Titovo Velenje bo v letu 1989 proslavljalo že 40. obletnico uspešnega delovanja. Člani te velike, že skoraj 2.500-članske družine, lahko s ponosom pogledamo na prehojeno pot. Od začetka delovanja pa do danes smo opravili vsi skupaj dokaj pomembno delo za Šaleško dolino in še posebej za prebivalce Paškega Kozjaka. Med nami je skoraj pol mladincev, kar je jamči razvoj planinstva v naši dolini. Planinski krožki na vseh osnovnih šolah dosegajo vidne rezultate (izleti, planinska šola, orientacijski pohodi, planinski tabor).
Razgibana rekreativna dejavnost v Gorenju
Uspelo nam je organizirati že 8 planinskih sekcij v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Planinsko gibanje je postalo v Šeleški dolini pomembno v re-kreacijsko-športnem, družbenem, družabnem, kulturnem, političnem in obrambnem smislu.
V tem času smo organizirali čez 300 izletov, opravili mnogo dela na koči na Paškem Kozjaku, ki bo zato dostojno pričakala jubilejno leto. Upravni odbor se skupaj s propagandno komisijo, gospodarsko komisijo in mladinsko komisijo trudi, da bi društvo kot celota dosegalo kar najboljše rezultate. Našteto je le del opravljenega dela v preteklosti. V jubilejnem letu pa želimo realizirati program, ki ga je na predlog propagandne komisije osvojil tudi upravni odbor društva. 40-le-tnici bo namenjena pozornost vseh članov, prebivalcev Paškega Kozjaka ter točk ŠPP in planinske poti XIV. divizije.
Zato bo že planinski ples organiziran posebno slovesno. V zimskem času bomo imeli 3 planinske večere in 2 — 3 predavanja z diapozitivi. Mladi bodo organizirali kviz na planinsko temo, vodili bodo učence na izlete v času počitnic, imeli bodo planinsko šolo, organizirali bodo planinski tabor in organizirali druge izlete. Na Paškem Kozjaku se bodo sre- ■ čali mladi planinci in tako počastili 40. obletnico društva. V mesecu maju bo organiziran na Pa-ški Kozjak TRIM POHOD pod naslovom »40 družin na Paški Kozjak«. Do osrednje proslave, ki bo 13. oktobra, teče tekmova-
nje v številu pohodov na Paški Kozjak (poseben vpis v knjigo). Tedaj bodo trije najboljši planinci nagrajeni. V jubilejnem letu naj bi čimveč planincev prehodilo našo Šaleško planinsko pot. Doslej jo je prehodilo že okrog 1.600 pohodnikov. V tem letu bo markacijska skupina obnovila markacije ob ŠPP in poti XIV. divizije. V izložbi planinske pisarne bodo razstave fotografij — planinski motivi. Planinska pisarna bo zbrala imena planincev transverzalcev, članov PD Titovo Velenje. Člani propagandne komisije bodo skupaj z domačini Paškega Kozjaka pripravili kul-turno-zabavno prireditev v počastitev 40.obletnice planinskega društva in občinskega praznika. Srečanje gospodarjev točk Šaleške planinske poti in točk Poti XIV. divizije bo v koči na Paškem Kozjaku. Organizirali bomo še foto razstavo in slikovno razstavo. Na Paškem Kozjaku bodo namreč nekaj dni slikali slikarji — amaterji. Poskrbeli bomo, da bodo najbolj delavni planinci dobili zaslužena priznanja.
Povečali bomo članstvo in poskrbeli, da bodo naši izleti čim bolje organizirani. Izdali bomo bilten, po možnosti tudi spominsko značko, organizirali okroglo mizo — problemski sestanek skupaj s predstavniki SZDL in ZTKO, organizirali srečanje s pobratenimi iz Sarajeva ter osrednjo proslavo ob 40. obletnici društva, na katero ste vabljeni tudi nečlani.
Julijana Hočevar
Tekmovanja v različnih športnih zvrsteh za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju imajo že bogato tradicijo. Prirejajo jih zato, da bi čimbolj »razgibali življenje«, kot je geslo zadnje množične akcije v Sloveniji za razmah rekreativne in športne aktivnosti.
Najrazličnejše aktivnosti se zrcalijo tudi v tekmovanjih, ki so za marsikoga še vedno privlačna oblika sprostitve po delu. Seveda pa bi ne smela biti le tekmovanja, temveč bi moralo gibanje postati vsakdanje pravilo. Možnosti je pravzaprav več kot dovolj. Največje telovadišče je v naravi, kjer so primerne poti za hojo, za tek in druge aktivnosti, poleg tega pa imajo delavci Gorenja možnosti za razgibanje svojega življenja tudi še v najetih telovadnicah in drugih objektih.
Če smo že pri organizirani rekreaciji, si je vredno ogledati še rezultate, ki so jih posamezniki dosegli v privlačnih zvrsteh, kot
je atletika, streljanje z zračno puško in ribolovu.
Na letošnjem tekmovanju v atletiki so našteli 372 štartov, vendar je lahko posameznik preizkusil svoje moči, vzdržljivost in hitrost v več disciplinah. Predvsem v tekih smo videli pravo tekmovalno vzdušje, saj je med zaposlenimi precej vztrajnih atletov. Tako ženske kot moški so tekmovali v treh starostnih skupinah, najboljši pa so bili. v teku na 100 m Diana Mori, Ivica Po-cajt in Rozika Kac; Sead Sadič, Janko Jančič in Rudi German; v teku na 600 m: Marija Krivec, Ivica Pocajt in Rozika Kac; v teku na 1000 m: Sead Baručič,
Nimajo denarja za plavalni tečaj
Tudi mi mladi imamo radi šport in rekreacijo, nasploh gibanje. Zelo priljubljen predmet v šoli so ure telesne vzgoje, ki kar prehitro minejo. Nimamo primernih prostorov — velike telovadnice, športnih igrišč ... — to imajo mestni otroci, imamo pa gozd in gozdne poti, kjer lahko prav prijetno preživimo prosti čas in si na svežem zraku krepimo naše telo. Imamo dvorano, kjer lahko spoznavamo osnove atletike, imamo ure gimnastike, elementarnih iger, družabnih iger in štafetnih tekmovanj. V PO imamo tudi splošno telesni krožek, planinski krožek in kolesarski krožek. Obiskujemo lahko tudi plesni tečaj in smučarski tečaj. Radi bi_ organizirali še plavalni tečaj. Žal, za to ni denarja.
Z veseljem se udeležujemo tudi akcij našega TVD Partizana. Ne manjkamo na orientacijskih pohodih niti ne na vaških igrah. Olimpiada je za nas poseben do-
Anič Dragan in Stane Koselj; v skoku v daljavo: Diana Mori, Ivica Pocajt in Ančka Škrlin, Samo Tesovnik, Janko Jančič in Rudi German; v mestu krogle: Irena Zemljak, Sadika Onakovič in Hojan Rezka, Drago Sladič, Janko Jančič in Viktor Poznič, v štafeti 4 x 100 m so zmagale ekipe Commerce (Pocajt, Zidov, Sovine, Kok), ZHT Plastika (Živko-vič, Jovič, Grešak, Fale) in ZHT Plastika C (Jakop, Vrtačnik, Škrlin, Felicijan), med moškimi pa Procesna oprema (Molnar, Anic, Iršič, Tesovnik), ZHT Plastika (Založnik, Lah, Pintarič, Koselj) in ZHT C (Zaje, Lozič, Sterkuš, Poznič). Med moškimi in ženskimi ekipami so zmagali delavci tozda Zamrzovalna in hladilna
tehnika Gorenja Gospodinjski aparati.
V	streljanju z zračno puško je
tekmovalo 56 žensk in 130 moških. V treh starostnih kategorijah so bili letos najboljši: Mihaela Krulej, Luca Šimič in Kristina Jehart, Dare Bujan, Zlatko Rošer in Jure Mogilnicki; ženske — ekipno: ZHT (Bellian, Krivec, Pečoler, Jeza); moški: DSSS — GA: (Božnik, Žlender, Perše, Blagotinšek, Mogilnicki, Pe-čnik).
V	ribolovu so tekmovale le tri delavke in 49 delavcev, med moškimi je zmagal Vlado Klemen-čič, med ženskami pa Angela Skela. Med ekipami je bila najboljša ZHT I. (Mikek, Jedlov-čnik, Bizjak).	// J,
Strelski šport
godek. Tek v naravi je užitek, še večji pa, če dobiš medaljo. Pozimi skupaj s starši preizkušamo svoje znanje v veleslalomu na prvenstvu KS. Vsaka taka akcija je posebno doživetje.
Posebno doživetje pa je tudi vsakoletni izlet ob zaključku šolskega leta. Zdaj Sleme, drugič Naravske ledine, Urška, pa Kope — Pungart, Logarska dolina. Bilo je čudovito. Ob tej priliki se zahvaljujem v svojem imenu in v imenu vseh pionirjev vodstvu TVD Partizana za veliko denarno pomoč.
Tudi v prihodnje se bomo radi udeleževali akcij in s tem krepili dobro sodelovanje.
Predsednik PO podružnične šole Škale Matjaž Dragar
V	republiški strelski ligi nacionalnega programa je strelska družina Mrož v petem kolu gostila strelce Heroj Marok iz Sevnice. Zmagali so domačini z 1439:1381 krogi. Za domače so nastreljali: Miklav 364. F. Trebše 352, B. Trebše 345 in Žučko 378 krogov.
V	VI. kolu so strelci Mroža spet nastopili doma in se pomerili z ekipo Impola iz Slovenske Bistrice. Spet so zmagali, tokrat pa nastreljali rekordnih 1448:1414 krogov. B. Trebše 366, Žučko 365, Rek 363 in Miklav 354 krogov. Po šestem koluu je ekipa Mroža z 8 točkami v /gornji polovici razpredelnice.
Republiška zveza za šport in rekreacijo invalidov, je letos razpisala enotno strelsko ligo za vse kategorije invalidnosti. Strelci Društva invalidov Titovo Velenje so v prvem kolu nastopili z eno žensko in eno moško ekipo. Ženske: Silva Berlot 307 krogov, Kristina Jehart 300 in Anka Melanšek 275 krogov, v moški: Žučko 374, Bola 338, Tratnik 335 in Bruger 326 krogov.
Na strelišču Mroža so tekmovali tudi upokojenci. Društvo upokojencev Titovo Velenje je gostilo upokojence iz Šmartnega ob Paki. Zmagala je I. ekipa DU Velenje z 659 krogi pred II. ekipo Velenje (603), 3. mesto je osvojila I. ekipa Šmartnega ob Paki z 570 krogi. Med posamezniki je največ nastreljal Stane Rek 182, Anton Mišja 160, Janez Emeršič 160 krogov (vsi DU Velenje).
g
Na II. preglednem slovenskem strelskem prvenstvu mednarodne-a programa v Hrastniku so velenjski strelci dosegli odlične izide, lan strelske družine Mrož Peter Tkalec je v streljanju s pištolo dosegel I. mesto s 576 krogi in izboljšal za 6 krogov republiški rekord. Prav tako je v prehodu mladinke v člansko konkurenco Denis Bola pripadlo 1. mesto s 370 krogi, kot tudi mladincu Romanu Pšajtu s 524 krogi 1. mesto, 2. pa je bil Simon Veternik z istim izidom.
-F. Žučko
Ocenjevanje ptic v Mozirju
V Mozirju je bilo tudi letos ocenjevanje ptic, ki ga je organiziralo Društvo za gojitev ptic »Kalin« Mozirje. Ocenjevali pa so kar 89 ptičev. To je opravil sodnik Edi Cilenšek iz Radovljice, ki je bil s kvaliteto vseh ptičev zelo zadovoljen.
Najboljše ocene so prejeli bakreni kanarček, križanec z zunanjo ptico — gojitelj Robert Knez iz Titovega Velenja; border kanarček, pastel kanarček — gojitelj Poldi Kodrin iz Titovega Velenja; nemška čopa — gojitelj Anton Košir iz Titovega Velenja; rumeni kanarček, Closter kanarček — gojitelj Bojan Sopolšek iz Titovega Velenja.
Lepe uspehe so člani društva dosegli tudi na republiškem ocenjevanju ptic, kjer so osvojili kar 17 medalj.
Ludvik Es
Začasna ureditev prometa na Partizanski cesti — Odsek Velenje —Hartl
Zaradi nedograjenih kolesarskih stez in hodnikov za pešce ob Partizanski cesti, odsek Velenje — Hartl, je predvidena kot začasno sledeča prometna ureditev:
1.	cesta bo začasno v funkciji dvopasovnice z dvosmernim prometom.
2.	Vozna površina za kolesarje (kolesarska steza), bo namenjena oo skrajnem desnem robu vozišča, to je ob rumeni črti. Širina voznega pasu za kolesarje bo 1,50 m in sicer v nivoju vozišča ceste.
3.	Prometni režim s prehodom iz štiripasovne ceste pri stari pošti in pri Hartlu na dvopasovnico bo prikazan na orientacijskih tablah in s talno obeležbo na vozišču ceste ter ustrezno prometno signalizacijo (glej skico).
4.	Vozna hitrost za motorna vozila bo omejena na 50 km/h.
5.	Začasna ureditev prometnega režima bo v veljavi od 10. 12. 1988 do izgradnje kolesarskih stez in hodnikov za p«!šce, kar je predvideno najkasneje do 29. 11. 1989.
	!
v	1
vi	1
Vi	1
■\l \) J @ 1 ©	1 1 1 . 1 /j\ (s°) | @
1 v 1 1 1 1	t! t if@ i*
1 1	N
1 1 1	K Iv
SKICA
ZAČASNE UREDITVE PROMETA
Železničar: Velenje 15:16
Igralkam Minela niso bile kos
Rokometašice Velenja so v zadnjih petih kolih presenetile svoje ljubitelje. Od možnih 10 točk so jih osvojile kar 9. Po igrah na začetku prvenstva smo napovedovali, da se bodo znova morale še zelo potruditi za obstanek v ligi. Ekipa je bila neuigrana, glavni razlog za to pa gotovo dejstvo, da niso imele pravih možnosti (dvorane v Titovem Velenju) za treniranje, pa tudi za igranje. Ko pa so to možnost spet dobile, so se začele pomikati po lestvici navzgor. ,
V soboto vil. kolu so velenjska dekleta gostovala v Novem Sadu in tamkajšnjo ekipo Železničarja premagale s 16:15. Zmago je odločila prav njihova zbranost v odločilnih trenutkih. Strelke za Velenje so bile: Karič 6, Vičar in Zidar po 3, Omerovič 2, Golič in Topič po 1.
Rokometašice Velenja so iz Novega Sada nadaljevale pot v Zre-njanin, kjer so se v ponedeljek sestale z igralkami Minela, ki so na vrhu razpredelne lestvice. Tokrat so gostiteljice prekinile njihovo uspešnost, saj so zmagale z rezultatom 30:26.
Kegljanje — Zmaga v gosteh
Na drugem gostovanju v Celju so kegljači Šoštanja dosegli pomembno točko za vrh lestvice. V 4. kolu so namreč tesno premagali ekipo Šentjurja. Rezultat srečanja je bil 4756:4783.
Šoštanjčani so trenutno na vrhu lestvice z 8 točkami, drugouvrščeni In-grad pa je zbral 6 točk.
Z ekipo Šoštanja so proti Šentjurju nastopili: Glavič 787. Kramer 793. Z-Fidej 796. Hasičič 797. Križovnik 803 in S. Ftdej 807 podrtih kegljev.
V 5. kolo gostijo Šoštanjčani ekipo Kovinarja iz Štor. Derbi tega kola bo lo soboto ob 15. uri.
Naj ob koncu zapišemo še pravilno razvrstitev ekip na občinskem sindikalnem prvenstvu. Zmagale so predstavnice Ljubljanske banke pred igralkami Teša.
Elektra: Pomur je 89:49
V poprečni tekmi so košarkarji Elek-tre visoko premagali košarkarje Po-murja kljub temu. da so domači nastopili brez štirih najboljših igralcev. Mladi košarkarji so dokazali, da znajo dobro igrali, zlasti v obrambi.
Gostje so bili domačinom enakovredni le do 7. minute srečanja, nato pa so ti povedli z 10 točkami razlike in slednjo povečevali vse do konca tekme. Visoka zmaga je košarkarjem Elektre velika spodbuda za srečanje s prvouvršče-nim Ptujem. Toliko bolj. ker morajo Šoštanjčani prav s to ekipo odigrati še zaostalo srečanje. Že nocojšnja tekma, začeli jo bodo ob 18. uri. bo pokazala, kakšne so možnosti Šoštanjčanov
Proti ekipi Pomurja so zaigrali: Dumbuya 9. Lipnik 22. Aljaž. Kugonič 23, Cajner 9. Ocepek 2. Zakeršnik 6, Bogataj 6, Tomic 12.
Nov podvig topolških jamarjev
Člani Šaleškega jamarskega kluba Topolšica so v novembru dosegli svoj doslej največji uspeh na področju raziskovanja globokih visokogorskih brezen. V breznu z oznako J-4/9 v Kamniško savinjskih Alpah, na območju Dleskovške planote, se jim je po več kot letu dni velikih naporov naposled posrečilo prebiti ožino na globini 240 m, za katero so odkrili nadaljevanje jame.
Novembrsko akcijo, ki je zaradi novozapadlega snega v zadnjih dneh bila zadnja v tem letu, so topolški jamarji izvedli že osmič zapovrstjo, tokrat v sodelovanju z jamarskim klubom Kamnik. Zaradi izredne zahtevnosti jame (ozki prehodi, številna nevarna brezna, meandri ...), ki terja od raziskovalca posebno opremo ter veliko tehničnega znanja, so raziskovalno ekipo sestavljali štirje najbolj izkušeni .člani obeh klubov, od tega trije iz Topolšice (Andrej Kodrun, Mirko Močnik in Slavko Host-nik) ter eden iz Kamnika.
Ekipa se je pod površjem mudila 9 ur, od tega je kar polovico časa porabila za spust do nivoja — 240 m ter za vrnitev od tam na površino. Preostali čas je bil namenjen za prebitje ožine in raziskavo nadaljevanja jame.
Novoodkriti rov poteka pretežno v dosedanji smeri, z bolj ali manj stalnim naklonom navzdol, ki znaša po oceni od — 20 do — 25 stopinj. Oblika rova se nenehno spreminja. Najprej poteka kot ozek meander, ki po
10 m preide v malo večji prostor. Od tam naprej rov ponovno postane ožji, tako da komaj omogoča prehod. Na drugi strani pasaže se rov nato nadaljuje v obliki pol metra širokega, do 1,5 m visokega ter 10 m dolgega vodoravnega vodnega kanala, ki se konča pod stropom 10 m visoke kotlaste dvorane, premera 6 do
8 m. Na dnu te dvorane se jama nadaljuje, skozi za človeka neprehodno ožino v neznano. Globina jame je po oceni na tem mestu od 255 do 260 m.
Dosežena globina pomeni za topolške jamarje nov klubski rekord oz. največji dosežek tega leta, jama pa je s tem postala najgloblja na območju Dleskovške planote ter ena najglobljih v Kamniško Savinjskih Alpah nasploh.
Možnosti nadaljevanja v J-4/9 so še velike, saj se na drugi strani ožine vidi spet večji pro-
stor. Zato bodo jamarji z raziskovanjem te jame še nadaljevali.
Vendar pa bo v bodoče treba kar najbolj skrbno določiti datum ter se temeljito pripraviti na daljše bivanje v njej. Nadaljnje raziskave bodo izvedljive namreč le v sušnih obdobjih, kajti v času intenzivnih deževnih padavin spodnje (novoodkrite) prostore v celoti zalije voda, o čemer pričajo mnogi peščeni in prodnati nanosi, ki se ponekod nahajajo celo tik pod samim stropom zadnje dvorane.
Z geološke strani se jama nahaja do globine 240 m v apnencu in sicer ob prelomni coni, ki poteka v smeri SW-NE. Od globine 240 m naprej pa prehaja jama v dolomitni pas nedoločene debeline. To je tudi poglavitni vzrok pojavljanja številnih ozkih mest v tem delu jame, saj voda mnogo težje razkraja dolomit kot apnenec. V kolikor bi uspelo ja-maijem premagati dolomitno cono in prodreti zopet v apnenčeve sklade, bi se s tem odprle velike možnosti za doseg večjih globin vse tja do kote — 1000 m, kolikor sicer znaša potencialna globina na tem delu Alp.
Slavko Hostnik
Vedri lovski zapisi
Moj šefje kot lovski sodnik. Za vsako njegovo besedo je — točka.
Skupinski lov po načelu jaz tebi — li meni se je posodobil.
Nova različica je: dva malo z rokami iz nahrbtnika — tretjega.
Za mnoge je poln lovski nahrbtnik — tečajna lista.
Kakšna je razlika med besno lisico in cenami? Ko cene pobesnijo. nikoli ne spodvijejo repa.
Podražil se je tudi krivolov. Ali lahko ob tem nekdo vsaj nekaj ukrene proti tistim, ki že leta — bogu kradejo dneve?
Kjer je pes vedno na verigi, ne moremo pričakovati polnega nahrbtnika.
Pomislite. Tudi pisarniško pero more imeti svojega čuvaja.
Glede na to. kako vsi streljajo po njem, je že — redka zver.
Ko je videla, kdo vse nosi njeno krzno, je plemenita divjad skočila iz lastne kože.
Ko so vsi volkovi siti, običajno ni vseh milijonov na računu.
Ko se lotimo pregona velike divjadi, se nam po navadi zabrišejo sledi.
Kadar lovijo v kalnem, lovci redko držijo puško v rokah. Kaj naj pomenijo ponosnemu jelenu rogovi, če prej spodvije
rep.
Bomo uvedli lovopust tudi za žepe potrošnikov, ali bo inflacija nadaljevala z ognjemetom ?
P. S.
TFFFFTTI1 m
RADIO VELENJE
REDNI KINO
Četrtek, 15. 12. ob 17. in 19. uri ZAFRKANTI - avstralski, komedija. Vloga: Wendy Hughes.
Petek, 16. 12. ob 10., 17. in 19. uri SAHARA — ameriški, avanturistični. Vloga: Brooke Shields.
Sobota in nedelja, 17. in 18. 12. ob 17. in 19. uri RAMBO II (video) — ameriški, akcijski. Vloga: Silvester Stallone. (CIKLUS).
Ponedeljek, 19. 12. ob 10., 17. in 19. uri COBRA — ameriški, akcijski, vloga: Silvester Stallone, (CIKLUS).
Torek, 20. 12. ob 17. in 19. uri POLICIJSKA AKADEMIJA V (video) — ameriški, komedija. Vloge: Bob Smith, David Graf.
Sreda, 21. 12. ob 10., 17. in 19. uri ZAPELJEVANJE POLETI — japonski. Vloga: Miwa Taka-da, Takayuki Godai.
OBVESTILO!
Nočne in video predstave v REDNEM KINU bodo odslej dalje ob 21. uri.
IZ SODNIH KLOPI
Po ogledu terena se je vrnil
Poskus kaznivega dejanja velike tatvine, ki je dobil epilog najprej na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje, pa po pritožbi še na Višjem sodišču v Celju, se je končal z letom dni zapora za Vlada Škreblina (1958) iz Zapre-šiča v SR Hrvatski, kjer ima tudi stalno bivališče.
Morda se še spomnite primera, saj se je na začetku poletja v Titovem Velenju o njem precej govorilo — Vlado Škreblin se je 5. junija pripeljal z vlakom v Titovo Velenje z jasnim namenom, da si ogleda teren za vlom.
Oprezal je za lastniki večjih osebnih avtomobilov, saj je me-
nil, da so ti bogatejši in imajo v stanovanju tudi večje količine denarja oziroma druge vredne stvari.
Na Jenkovi 21 je pred blokom opazil osebni avtomobil Porshe, last Š. P. in opazoval je, kdo se bo z njim odpeljal. Tistega dne mu sreča ni bila naklonjena, zato je noč prespal v Paki in se naslednjega dne pred blok vrnil.
Takrat je ugotovil, ne samo, kdo je lastnik, ampak tudi v katerem stanovanju živi. Še eno noč je ostal v Titovem Velenju potem pa odpotoval. Ampak vrnil se je še. Že 14. junija je bil spet v Titovem Velenju, s seboj pa pri-
nesel potrebno vlomilsko orodje. Ko je zjutraj ugotovil, da pred blokom ni avtomobila, je sodil, da lastnika ni doma. Takšna sodba pa je bila napačna, kajti ko je s kleščami lomil cilindrično ključavnico, ga je presenetil lastnik avtomobila. Škreblin je takrat sicer pobegnil, vendar pa so ga ujeli, ko je tekel po cesti za Celje in spotoma ustavljal avtomobile.
Sodišče je ob obravnavi tega kaznivega dejanja ugotovilo tudi, da je Škreblin specialni povratnik, storilec večjih kaznivih dejanj, že obsojen in ga obsodilo na leto dni zapora.
(mkp)
Pomivalni stroji so »končali« na sodišču
V začetku septembra preteklega leta je v skladišče bele tehnike v delovni organizaci-' ji TP ERA pripeljal tovornjak s pomivalnimi stroji ce-tinjskega Oboda. Voznik jih je namesto petdeset raztovo-ril šestdeset, kar sta kmalu ugotovila Milan Felicijan, takrat prodajalec v Eri in Marjan Korošec viličarist, prav tako zaposlen v Eri. Presežek desetih pomivalnih strojev sta odločila prodati po svoje in si iztržek razdeliti.
Felicijan se je najprej dogovoril z Radom Žverkom iz Letuša, da bo na njegovem domu v Letušu shranil te »odvečne« pomivalne stroje, s poslovodjem trgovine Ideal
v Slovenj Gradcu Francem Lekšetom pa za prodajo dveh pomivalnih strojev v tej trgovini. Te stroje sta Krašo-vec in Bogomir Stvarnik iz Laz, drugače pa šofer pri Eri, odpeljala potem v Letuš in Slovenj Gradec.
Tako se je začelo, končalo pa na sodišču. Vrednost od-peljanih strojev je znašala skoraj devet milijonov dinarjev in za toliko je bil oškodovan Obod.
Že 3. marca letos je najprej o teh kaznivih dejanjih, ki Felicijanu, Krašovcu in Stvarniku očitajo veliko tatvino v sostorilstvu, Žverku in Lekšetu pa prikrivanje, reklo svoje velenjsko sodišče. To je
NOČNI KINO v tem tednu:
VROČE NOČI JOZF.FI NE MUCHENBACHF.R 11. DEL -nemški, trda erotika. Predstave bodo:
—	Četrtek in petek, 15. in 16. 12. ob 21. uri v REDNEM KINU V glavni vlogi: Christine Schuberth.
—	Petek, 16. 12. ob 20. uri v
Skalah.
—	Sobota, 17. 12. ob 20. uri v ŠOŠTANJU.
—	Nedelja, 18. 12. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI.
VIDEO KINO v REDNEM KINU
Sobota in nedelja, 17. in 18. 12. ob 21. uri ROJENA ZA LJUBEZEN — nemški, trda erotika.
ZA VSE NOČNE IN VIDEO PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 15. 12. ob 19. uri SAHARA ameriški, avanturistični.
FILMSKO GLEDALIŠČE v Domu kulture
Ponedeljek, 19. 12. ob 19. uri PREDSTAVA ODPADE!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 17. 12. ob 18. uri ZAFRKANTI — avstralski, komedija.	*
Nedelja, 18. 12. ob 18. uri SAHARA - ameriški, avanturistični.
Ponedeljek, 19. 12. ob 19.30 uri COBRA — ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 16. 12. ob 19. uri PREDSTAVA ODPADE!
Torek, 20. 12. ob 19. uri COBRA — ameriški, akcijski.
KINO ŠKALE
Nedelja, 18. 12. ob 16. uri COBRA — ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
obtožene spoznalo za krive in jim izreklo naslednje kazni: Felicijanu 4 leta zapora, Krašovcu 3 leta zapora, Stvarniku leto in pol zapora, Žverku 10 mesecev zapora in Lekšetu 1 leto zapora. Poleg tega pa je sodišče Felicijanu in Lekšetu tudi prepovedalo za dobo enega leta opravljanje trgovskega poklica.
Sledila je pritožba javnega tožilstva Celje in vseh petih obtožencev na Višje sodišče v Celju, ki je Felicijanu in Krašovcu potrdilo kazen, za Stvarnika in Lek-šeta je sodbo velenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, Žverku pa so na Višjem sodišču kazen znižali na šest mesecev zapora.
(mkp)
TVD
»PARTIZAN« Vinska gora
prireja v soboto, 17. decembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Vinski gori
PRED NOVOLETNI PLES.
Zabaval vas bo ansambel ŠTAJERSKIH SEDEM.
^^^ Vljudno vablj^^^
I
I
I 1 I
MILIČNIKI SO ZAPISALI
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V zasebnem stanovanju na Zi-danškovi cesti v Titovem Velenju je 6. decembra ob petih zjutraj razgrajal vinjeni Anton G. Pretepal je ženo in otroke. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelja pridržali na Postaji milice do istreznitve.
UKRADEL TOVORNJAK
Okoli 22. ure, 5. decembra letos je izginil tovornjak Franca L.
iz Topolšice. Miličniki so vozilo odkrili še isto noč, prav tako pa tudi osumljenega Vladimira F. ODPELJAL MEŠALEC
Doslej še neznani storilec je v noči na 6. december odpeljal betonski mešalec z dvorišča Marije D. v Gorenju.
ODNESEL SMUČI IN PAN-CERJE
Snega sicer še ni, vendar se vlomilci že očitno pripravljajo na zimo. Eden izmed njih je vlomil
v noči na 7. december v klet Darka j. v Šaleku in si tam »zagotovil« smučarsko opremo.
ODNESEL VELIKO ORODJA
Iz nezaklenjene garaže Ervina Z. iz Šembrica je v noči na 7. december neznanec odnesel dve motorni žagi, vrtalni stroj in ročni brusilni stroj.
DRZNA TATVINA
Doslej še neznani storilec je prišel okoli 4. ure zjutraj, 8. decembra letos, v stanovanje nepo-kretnega invalida Franca P. s Cankarjeve ceste. Zahteval je de-
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ P
OD
OBČINA VELENJE
GORENJE PROCESNA OPREMA
DO STEKLAR
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
ekonomist ali ekonomski tehnik zastekljevalec
dipl. ekonomist
—	vodja finančnega računovodstva
—	zastekljevalec
—	strokovni delavec za OZS
Oddaja na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec) megaherca.
I
I
I I I
ŠT. DEL.
PETEK, 16. DECEMBRA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane), 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove: 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 18. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda: I 1. 15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika; 12.30 Ko.iec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 19. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport: 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 21. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,10 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Naša krajevna skupnost: 16.30 Nagradna igra; 17.00 Vi in Mi (govorili bomo o rezultatih gospodarjenja v občini Velenje); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
MIERX
DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
RTC GOLTI-
63330 MOZIRJE, Žekovec Telefon: 831-867, 831-111
vas vabi na
SIL VESTROVANJE
v pravi zimski idili, v gorah, ob zvokih citer.
(Pripravili bodo posebno siivestrsko večerjo v smučarskem stilu.
Zaplesali boste lahko v diskoteki ali ob zvokih ansambla LOKOVIŠKI FANTJE.
Prijave in rezervacije: KOMPAS MOZIRJE tel.: 063/831-316, RTC GOLTE tel.: 063/831-383, BIFE ŽEKO-VEC tel.: 063/831-111,
Vabljeni na rajanje v novo leto 1989!
nar in ker mu ga ni dal, mu je s silo iztrgal uro z zapestja.
IZSILILA PREDNOST
Voznica osebnega avtomobila Marija Regoršek, 1967, je zapeljala 6. decembra malo pred 15. uro z neprednostne ceste v križišče cest Mozirje — Titovo Velenje - Šoštanj. Pri tem je trčila v osebni avtomobil, ki ga je po tej cesti peljal Ferdinand Marovt, 1968. Slednji seje pri nesreči lažje telesno poškodoval, nastala pa je tudi precejšnja materialna škoda.
POZDRAVLJENI
Pa se je zgodilo!
Sicer brez ognjemeta, godbe in ostalega pompa pa vendar, odprli smo novo videoteko »m4« in sicer v cocktail baru »BAY« na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju. Vsi, ki smo se odzvali povabilu bodisi pismeno, v Našem času ali na Radiu Velenje, smo bili ob otvoritvi prijetno presenečeni. Naj povem tudi to, da bo v novi videoteki zelo zanimiv delovni čas, saj bo odprta od 16. do 21. ure in ob sobotah od 10. do 15. ure. Tako v novi kakor v matični na Žarovi cesti članarine ni. Za vpis zadostuje osebna izkaznica ali kakšen drug dokument.
Sedaj pa še k nagradnemu vprašanju oz. odgovoru.
Upoštevali smo vse odgovore, v katerih ste nam pisali, da imamo v naši videoteki od 500 do 550 filmov. Dobitnik kasete s posnetim filmom je Dušan Hri-bernik, Vojkova I, Titovo Velenje. Prosimo, da se oglasi v naši videoteki, da si bo izbral film, ki ga bo dobil za nagrado.
Pa še lestvica tega tedna
I. Corning to America, 2. Dancing Academy, 3. Dudes, 4. Die Hard, 5. Dir-ty Dancing, 6. Jane And The Lost City, 7. Bat 21,
Pa še nagradno vprašanje: KOLIKO NADALJEVANK FILMA Policijska akademija JE ŽE POSNETIH?
Odgovore pošljite do 17. decembra 1988 na naslov Video klub »M4«, Ža-rova 14, 63320 Titovo Velenje.
Radio Velenje
nč 8 1.200.000 1 nč 8 600.000 1
nč 8 1.350.000 1
OBČINA MOZIRJE
IZLETNIK i- CELEIA ' ' DOM V LOGARSKI DOLINI
kuhar
— kuhar
6m nč 8 637.590
Lestvica
Ponedeljek, 19. decembra, od 18. do 19. ure
1.	SHE WANTS TO DANCE WITH ME - Rick Astley
2.	DOMINO DANCING - Pet Shop Boys
3.	JE NE SAIS PAS POURQUOI — K. Minogue
4.	BACKSEAT OF JOUR CADILLAC — C. C. Catch
5.	SMOOTH CRIM1NAL - Michael Jackson
6.	A VVORLD WITHOUT YOU M. - Bad Boys Blue
7.	RADIO ROMANCE — Tiffany
8.	DON'T WORRY BE HAPPY - Bobby McFerrin
9.	LOVE IS JUST A BREATH AWAY — Les McKeown 10. I QUIT — Bros
Moj predlog Moj naslov _
GIBANJE PREBIVALSTVA A
M
KOLEDAR
ČETRTEK, 15. decembra
—	KRISTINA
PETEK, 16. decembra -ALBINA
SOBOTA, 17. decembra -LAZAR
NEDELJA, 18. decembra
-	RADOSLAV PONEDELJEK, 19. decembra — URBAN
TOREK, 20. decembra -EVGEN
GALERIJA
PRODAJA OUNIH SLIK GRAFIK IN SKULPTUR
Bahunek, Berthoid. Boljka Borčič. Čeme. Dragulj.. Jagodič. Lackovič-Croata. Lavrenčič. Mihelič. Milič iz Mačve. Pet ko Rotor. Slona. Slavec. Stojanovič. Tisnikar.
Tutta. Veličkovič. Zec Odprto-
Torek - petek 9.00-12 30/ 15.30-19 00 Soboto <? 00-12.30 Ponedeljek zaprto
GALERIJA KOM) ŠOLSKA ULICA ž. &2380 SLOVENJ GDADEC. JUGOSLAVIJA. rtltfON (3B62) 062 044 044
ANSAMBEL VESNA, išče ruti-niranega pevca, bobnarja, (bobnar ni pogoj), prodamo pa tudi sinthesizer Korg Poly 800 II. Telefon 854-009 ali 882-488. DlATONIČNO HARMONIKO BE, ES, AS znamke Sitar, novejši model, ugodno prodam. Jože Šumah, telefon 854-392, zvečer. PO VEČ LETIH DELOVANJA, IZOLACIJA V VAŠEM ZAMRZOVALNIKU DOTRAJA. Zamrzovalnik začne točiti, rosi in od zunaj ledeni. Treba jo je zamenjati, kar vam kvalitetno z garancijo opravi SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Viktor Pajek, telefon 062-305-150 ali 4T3-606. R-4, letnik 1977, prodam po zelo ugodni ceni. Informacije dopoldan 063-855-151, interna 277, ali popoldan, 062-845-677. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-242-96.
NOVO TOMOS SMUČARSKO VLEČNICO Z VRVJO ugodno prodam. Telefon 856-088. OLGA! Telefona nimam! Prosim, predlagaj sestanek izven province pod isto šifro! KOMISIJSKA PRODAJALNA ZDENKA ARISTOVNIK B. M. I Šoštanj, obvešča cenjene stranke, da dvignejo predmete prinesene v prodajo najkasneje do 25. 12. 1988. Lep pozdrav! STAREJŠO HIŠO V DOLIČU PRODAM. V hiši sta elektrika in vodovod. Je v bližini avtobusne postaje. Informacije. Splitska ulica 13, Titovo Velenje. ZAZIDALNO PARCELO v Bra-s\ovčah, velikosti 635 m2, prodam. Telefon 721-151. ŽELITE LEPO UREJEN DOM? Sodobno opremljen lokal ali poslovni prostor, imate probleme pri gradnji hiše ali adaptaciji stanovanja? Kvalitet-
ne tovrstne usluge vam po zmernih cenah nudi Peter Kariž, dipl. ing. arh. SAMOSTOJNI ARU 1 TEKT, Veljka Vlahoviča 42, telefon 857-683. Titovo Velenje. ZASTAVO 101 GTL 55. bele barve, letnik oktober 1986, prevoženih 22.000 km, garažiran in lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 857-892, po 15. uri. TOVORNI AVTO ZASTAVA 35-8, letnik 1985, prevoženih 15.000 km in skobeljni mizarski stroj, malo rabljen, prodam. Telefon 891-138.
TRAPEZ PLOČEVINO za streho, 230 m', prodam. Sprejmem tudi gradbeni kredit. Telefon 855-281.
ZAKONCA BREZ OTROK iščeta sobo v Titovem Velenji? ali okolici. Telefon 853-323, razen sobote in nedelje. Naslov: Dragica Gašparič, Kardeljev trg I, Titovo Velenje.
TRAČNO	BRUSILKO
BLACK &DACKER prodam. Telefon 853-147. V NAJEM VZAMEM dvo ali
več sobno stanovanje. Telefon 855-763.
BARVNI TV 713 TRD GORENJE, letnik 1983, prodam. Telefon 854-936, popoldan. REZERVNE DELE ZA R-18 PRODAM. Telefon 074-733-022 ali 731-683.
KRAVO SIVKO PRODAM. Stara 5 mesecev, breja, dobra molznica. Telefon 888-223. BTV GORENJE UGODNO PRODAM, 603 TRD, daljinsko upravljanje, star 6 let. Telefon 858-474.
JUGO 45 E PRODAM. Februar 1987, prevoženih 9500 km. Telefon 854-447.
INŠTRUIRAVA MATEMATIKO, KEMIJO in slovenščino za osnovne in srednje šole. Telefon 854-281.
ITALIJANSKI KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Telefon 854-172. SOBO S SANITARIJAMI, ali
stanovanje najame za dobo dveh let zakonski par brez otrok. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika naš čas pod šifro »Plačava za leto dni naprej«. R-4 letnik 1981, registriran, ugodno prodam. Telefon 882-756.
PLESNI
KLUB
VELENJE
objavlja vpis v nov ciklus plesnih tečajev za otroke. Vsak tečaj traja 8 tednov. Posebej vabimo predšolske otroke v starosti 5 do 6 let.
Za odrasle v stalnih parih objavljamo ciklus plesnih večerov za izpopolnjevanje plesnega znanja ob četrtkih ob 20.30 uri. Vpis in informacije vsak delovnik od 17.30 do 18.30 ure v dvorani pri hotelu Paka.
RISALNI BIRO
tehnično risanje, orto-gonalne risbe, izdelava idejnih osnutkov, tuširanje, izpisovanje tel. 858-127
ZAHVALA dne 4. decembra je umrl dragi oče
Karel Krajnc
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem, zvezi borcev, godbenikom, duhovniku, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
V SPOMIN
20. septembra je minilo 10. let, odkar je prenehalo biti srce drage mame
Terezije Krajnc
Leta minevajo, ostaja pa praznina in spomin na skupne srečne dni. HČERKA ZINKA Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Miha Obla
iz Pod kraja rojen 15. 9. 1917 - umrl 25. 11. 1988
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno
sožalje in spremstvo na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo gospodu duhovniku za opravljen obred in cerkvenim pevcem za lepo
zapete pesmi.
Prav tako se zahvaljujemo govornikom Janku Ževartu, Milanu Mežu, Martinu Tovorniku. Posebno zahvalo izrekamo primariju dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Miha, Ivan, Jože in Franc z družinami, brat Ciril in sestra Angela
ter ostali sorodniki.
POROKA: Drago Kedačič, roj. 1966, orodjar iz Florjana in Andreja Jošt, roj. 1968, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja.
ROJSTVA: v mesecu novembru se je rodilo: 21 dečkov in 39 deklic.
SMRTI: Janez Fale, upokojenec iz pariželj 30, roj. 1905, Stanislav Nadvežnik, upokojenec iz Šoštanja, Aškerčeva 3/b, Mirko Ovčar, viličarist iz Vuhredu št. 136, roj. 1944, Frančišek Novak, upokojenec iz Železnega št. 3/a, roj. 1934, Marko Pirš, upokojenec iz Titovega Velenja, Cesta
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 15. decembra — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Silvana Popov
Petek, 16. decembra — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni fir. Zupančič
Soboto, 17. decembra in nedeljo, 18. decembra — glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Vrabič
Ponedeljek, 19. decembra — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Smonkar DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
17. in 18. decembra je dežurni zobozdravnik dr. Budna Majda, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU
Od 16. decembra do 23. decembra je dežurni dipl. veterinar Matko Milan, Topolšica 15, telefon: 891-166.
talcev 32, roj. 1927, Frančiška Hrovat, upokojenka iz Brezna
vod št. 4, roj. 1909, Marija Re* mic, upokojenka iz Šmartnega ob Dreti 48, roj. 1909.
KOPK
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-HIŠA BISTRIH RHSlTKV
TOVARNA MERIL TOZD Računalniški inženiring KOPA 62380
SLOVENJ GRADEC
OBJAVLJA
Komisija za delovna razmerja TOZD-a Računalniški inženiring KOPA objavlja dela in naloge: SPECIALIST SISTEMSKEGA SOFTWARE-a
Razpisni pogoji:
—	visoka šola tehnične oz. naravoslovne usmeritve
—	aktivno znanje tujega jezika (zaželjeno je znanje angleščine)
—	delovne izkušnje oz. poznavanje operacijskih sistemov VMS, UNIX, RSX
Na objavo se lahko prijavijo tudi diplomanti zgoraj omenjenih usmeritev (pripravniki). Vabimo vse, ki vas zanima samostojno in kreativno delo na področju računalništva, da se nam čimprej javite. V KOPI smo se vedno trudili slediti bliskovitemu razvoju računalništva in informatike v svetu s svojim proizvodnim programom in predvsem z izobraževanjem svojih kadrov v tujini in domovini, s podpiranjem študija ob delu in z maksimalno podporo ustvarjalnemu in odgovornemu delu. Zavedamo se namreč, da bQ edina garancija za uspeh v prihodnosti naše znanje. Pridružite se nam in nam pomagajte uresničiti naše načrte. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Zainteresirane vljudno vabimo, da pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja na gornji naslov. Glede predhodnih informacij nas lahko pokličete po telefonu (062) 843-482 ali se oglasite pri nas osebno. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sprejetju sklepa.
delovna organizacija za pripravo sekundarnih surovin
STAR PISARNIŠKI PAPIR — POMEMBNA SEKUNDARNA SUROVINA
Akcija DINOS in skladišče TITOVO VELENJE!
Del sredstev, zbranih z akcijo je namenjen vzgojno varstvenim ustanovam občine Velenje!
Informacije 853-401
po telefonu: (063)
Ko tu mimo hodiš postoj in pomisli, da tudi ti prideš za menoj!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
Jožeta Jana
iz Škal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo vsem gasilcem za tako številno udeležbo in častno stražo, govornikoma Dolfeku Lipniku in Hermanu Arliču za poslovilne besede, gospodu dekanu in obema duhovnikoma za pogrebni obred ter pevcem. Posebna zahvala velja dr. Reberniku in medicinski sestri Ivanki Novak.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Janko, Branko ter hčerki Pavlika in Marica z družinami.
Zaman je biI tvoj boj.
zaman vsi dnevi hudega trpljenja.
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta
Slavka Nadvežnika
rojenega 16. 6. 1926
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvlajujemo dr. Jovanu Stuparju, osebju bolnice Topolšica, sodelavcem v tozdu Štedilniki Gorenje, sodelavcem DO EKO, sodelavcem TEŠ, vsem sošolcem strojno kovinarske smeri KC 1, DO Veplas, duhovniku za opravljen obred, godbi Zarja, Zvezi borcev, govornici in VV1, sostanovalcem, predvsem pa Tonetu Ocvirku za razumevanje in pomoč, hvala pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi!
ANKETA
r
v
O decembru, najbolj zapravljivem mesecu
Se dobrih 14 dni in obrnili bomo list na koledarju in se poslovili o£ leta 1988. Daril, znaka pozornosti in zahvale, v zadnjem mesecu leta resnično ne manjka in denar »kopni« bolj kot običajno. Skorajda upravičeno bi mesec december označili za najbolj zapravljiv mesec v letu.
Svoje mnenje o tem smo hoteli deliti še z nekom, zato smo se odpravili na teren in o tem povprašali nekatere občane.
HELENA ME-ŽNAR: »Že skromna darila so danes draga in mesec december prav »slovi« po njih. V upanju, da bo novo leto boljše od starega, smo ljudje pripravljeni globlje seči v žep. Pa čeprav je nato treba še tesneje zategniti pas. Nekaj daril sem že kupila, preostala še bom. Sicer pa sem vedno menila, da ni pomembno, kako dragocen je spomin, ampak samo, da se nekoga spomniš.«
FRANC MIKLAVŽINA:
»Mesec december najbolj zapravljiv mesec v letu? Kakor za koga. Vsak poskuša koga presenetiti po svojih zmožnostih. Nisem pripravljen za slovo od starega leta plačati več kot običajno. S skromnimi darili obdarim le svoje najbližje.«

STANE MAJHEN: »Za družinski proračun je v mesecu decembru treba odšteti več denarja kot običajno. Za lepše — praznovanje osebnega praznika, teh imamo v družini prav v decembru največ, za slovo od starega ter v pričakovanju novega leta, so darila nujno potrebna. Zato se kar strinjam z vami, da je gruden najbolj zapravljiv mesec v letu. Darila kupim — odvisno za koga in za kakšno priložnost. Mimo so časi razkošnih spominov. Tudi s skromnimi moramo biti zadovoljni. Nikoli nisem bil pozoren na to, kako dragoceno je darilo. Veliko več mi pomeni, da se me kdo spomni.«
MARTA LESAR: »Dedek Mraz, novoletni prazniki, brez daril niso to, kar naj bi bili. Vsaka stvar, naj si bo še tako skromna, pa danes stane. Če človek čez celo leto varčuje, kolikor se pač da, se v decembru prihrankov kaj hitro »znebi«. Nakup daril me še čaka, vendar pri tem ne bom pretiravala. Čeprav se je treba posloviti od starega in v upanju na boljše, novo leto proslaviti na najprimernejši način, se bom jaz na najbolj skromen način.«
(tap)
Za zmage je treba duha in volje
Velenjska sekcija onkoloških bolnikov zaključuje letošnje aktivnosti s predavanjem znanega šaleškega alpinista Ivča Kotnika. Predavanje bo v sredo, 15. decembra 1988 ob 16. uri v sejni sobi velenjskega zdravstvenega centra.
Svoje prostovoljno predavanje bo znani šaleški alpinist popestril z diafilmi z odprave na Kili-mandžaro, ki jo je uspešno vodil.
Članicam sekcije in vsem udeležencem predavanja bo spregovoril o lastnih izkušnjah in doživetjih pri premagovanju teh gorskih višav in samega sebe. To bo svojevrstna spodbuda bolnicam za premagovanje najraznovrstnejših težav, ki jih povzroča obolelost za rakom, predvsem pa spoznanje, daje za vse zmage treba veliko duha, vztrajnosti in volje.
Članice velenjske sekcije onkoloških bolnikov dokazujejo s svojo dosedanjo dejavnostjo, da jim pri premagovanju raznih težav teh lastnosti ne manjka.
Pri svojih aktivnostih in prizadevanjih so naletele na dobro razumevanje in pomoč tako delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij kot tudi zasebnih obrtnikov in občanov. Za to so prav vsem hvaležne.
Želijo si še, da bi bile prihodnje leto še bolj dejavne. Načrtujejo namreč, uresničiti svojo najpomembnejšo nalogo — usposabljanje žensk za samopregledo-vanje, ki je porok za pravočasno odkrivanje raka na dojkah. Zato pričakujejo ustrezen odziv vseh strokovnih, poslovodnih, družbenopolitičnih in drugih struktur in predvsem vseh občank. Prav tem želijo v prihodnje veliko zdravja in delovnih uspehov.
D. Z
MIRKO MODRIJAN: »Po-
vsem z vami delim mnenje o tem, da je zadnji mesec v letu med vsemi najbolj zapravljiv. Kako tudi ne bi bil. Treba je poravnati vse račune, saj v novo leto z dolgom pač ne moremo. S skromnimi darili pa se oddolžiti tistemu, ki ti je tako ali drugače pomagal skozi celo leto pri premagovanju težav. Treba pa se je tudi dostojno posloviti od starega leta, mar ne. Poleg vsega tega ima za nameček prav v decembru kar nekaj sorodnikov še osebni praznik. Izdatkov torej več kot preveč. Z darili ne pretiravam, ampak jih kupujem po svojih finančnih zmožnostih.«
Izlet aktiva invalidov Sipak
Videli smo veliko lepega
V skladu z letnim programom dela aktiva invalidov SIPAK smo v novembru organizirali izlet članov aktiva v sodelovanju s predstavniki društva invalidov Titovo Velenje.
Pot nas je vodila do Maribora, kjer so nas predstavniki delovne organizacije BODOČNOST, ki ima od skupnega števila zaposlenih 60% invalidnih oseb, toplo sprejeli.
Ogledali smo si proizvodni proces; ob samem ogledu so nas obširno informirali o uspehih — težavah njihovega dela ter spregovorili o problematiki, ki je zanimiva za invalide.
Po ogledu v Mariboru smo nadaljevali pot do Gornje Radgone, kjer so nas pričakali predstavniki društva invalidov Gornje Radgone. Tu smo si ogledali proizvodnjo šampanjca s klasično metodo in na industrijski na-
čin. Nadalje smo si ogledali film o Pomurju v Radencih ter znani Janžev vrh. Spotoma ob vračanju smo si ogledali še gostišče Kram-berger z muzejem. V bližini Titovega Velenja v Hremšah pa smo se ustavili, da strnemo vtise in ob večerji malo pokramljamo.
Vsi smo bili mnenja, da smo kljub dokaj obsežnemu programu lahko zelo zadovoljni, saj smo glede na razpoložljivi čas in možnosti videli dosti lepega, in nam bodo ta srečanja ostala v lepem spominu.
Posebej se zahvaljujemo poslovodnim in samoupravnim organom delovne organizacije SIPAK, ki so nas finančno podprli in s tem omogočili uresničitev tega izleta.
PREDSEDNIK AKTIVA INVALIDOV SIPAK PETER SOTLER
Nekateri tovariši odlično poznajo stanje na terenu. Redno hodijo na nogometne tekme.
Tehnologija, modernost, napredek ne zmanjšujejo neumnosti, razvija se z napredkom
Velenjski karateisti drugi
Z nedavnimi finalnimi boji v Rdeči dvorani v Titovem Velenju so končali tekmovanje v slovenski karate ligi. Velenjski karate klub je kljub dobremu začetku, slabemu nadaljevanju in odličnemu zaključku osvojil drugo mesto, za karateisti Trbovelj, tretji pa so bili tekmovalci ljubljanske Olimpije.
S tem naslovom so se Tr-boveljčani uvrstili v drugo zvezno karate ligo, za velenjski karate klub so v tej sezoni nastopili: Peter in Mijo Pej-
kunovič, Mujega Ahmetovič, Azis Čutuk, Safed Smailovič, Mladen Todorovič, Mijo Fi-lipovič, Senad Požegič in Ibrisim Čerkezovič.
V letošnji ligi so poleg že omenjenih nastopili še karateisti Celja, Ruš, Limbuša in A. Besednjaka iz Maribora.
Foto: D. Lipuš
Marsikdo v začetku sploh ni verjel, da bomo zadevo speljali. Zima nam je preprečila, da bi z deli pričeli že prej in tako smo kasnih. K temu pa so svoje dodali še — spreminjanje tras in nekateri posamezniki. Tudi pri vseh članih gradbenega odbora nismo imeli srečne roke. Ko so dobili telefon, so z delom v odboru enostavno prenehali.«
PO DOBRO VZDRŽEVANI CESTI NA KOZJAK
Nato smo se po dobro vzdrževani cesti odpravili na Kozjak. Prepričali smo se, koliko vztrajnega in težkega dela je bilo potrebnega, da so telefonski kabel pripeljali v ta hribovit, a lep slovenski kotiček. Najprej smo se ustavili na kmetiji Antona Urše-ja, po domače pri Grmiču. Družina šteje pet oseb, kmetija je velika 30 ha, v glavnem pa se ukvarjajo z rejo pitancev in prodajo lesa. Seveda smo veseli telefona. Že zaradi oddaljenosti. Prihranili bomo marsikatero pot v dolino. Če se pri hiši kaj zgodi, je lahko takrat, ko pride pomoč, že prepozno. Zdaj pa zavrtiš številčnico .. . Prav zato sem se med prvimi odločil za telefon. V začetku je bilo sicer nekaj težav, a šlo je. Tudi delati je bilo treba. Sam sem opravil 60 udarniških ur in preko 200 s traktorjem. Veliko jih je opravilo še več kot smo se prej zmenili. Krajani pa smo se ob tej akciji tudi zbližali, se med seboj še bolje spoznali. Zvečer, po težkem delu, smo se zbrali zdaj pri tej, zdaj pri drugi hiši in delali načrte za naslednji dan, obenem pa se ob zvokih harmonike poveselili,« je pripovedoval Anton Uršej.
Na Kozjaku 78 pa smo se ustavili pri štiričlanski družini Avgusta Uršeja, na kmetiji veliki 22 ha. »Tudi jaz sem bil takoj za. Kako potreben je telefon na višinskih kmetijah ni potrebno posebej razlagati. Še zlasti pozimi, ko smo ob visokem snegu praktično odrezani od sveta. Veliko olajšanje za nas, ki smo se odločili za telefonski priključek je bilo obročno odplačevanje. Od 19. novembra, ko je telefon zazvonil, pa pri nas vlada pravo veselje, tako nekako kot takrat, ko smo dobili elektriko. Nismo pa veseli samo pri nas, tudi drugje so. Rečem lahko, da mi ni žal nobene ure, ki sem jo opravil za vse nas.«
B. Mugerle
Akcija ZTKO in Plavalnega kluba
Naučimo se plavati
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je pripravila v sodelovanju s Plavalnim klubom Velenje med zimsko plavalno sezono (od oktobra 1988 do aprila 1989) deset dnevne plavalne tečaje.
V Titovem Velenju se bo tokrat v štiriindvajsetih skupinah naučilo plavati okoli 400 predšolskih otrok, ki sedaj obiskujejo otroške vrtce ali pa so že v mali šoli.
Podelili so jim diplome in značke »PLA VALEČ«
Starši so morali za plavalne tečaje plačati po 25 tisoč dinarjev, ostale stroške pa krije ZTKO občine Velenje. Akcija »naučimo se plavati«
poteka že od leta 1985 in v tem času seje naučilo plavati 1622 otrok, kar je zelo veliko.
L. O.
Minus 10 %
Povečajmo prometno varnost
Krajevna skupnost Dolič
V 254 hišah že zvoni telefon
veliko gmotno škodo. To pa terja sodelovanje celotnega prebivalstva in poseben program aktivnosti za zmanjšanje vzrokov in posledic. Akcijo, ki bi naj trajala več let, pričeli pa bi jo v januarju 1989, so pobudniki. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s svojimi članicami, imenovali MINUS 10. Pomenilo pa bi naj deset odstotno zmanjšanje števila in resnosti prometnih nezgod glede na poprečje predhodnih treh let, za leto 1990 pa poprečja predhodnega leta, itd.
Ključne točke programa so prav gotovo v strpnosti, prijaznosti, torej v odnosih med ljudmi, prometnimi udeleženci. Recimo temu kar prometna kultura.
Tehnično brezhibna vozila, uporaba varnostnega pasu, opuščanje alkohola v času vožnje, predvsem pa bistveno zmanjševanje hitrosti, zlasti v naseljih in pri šolah, vrtcih, idr., (umirjanje prometa), vožnja s prižganimi lučmi, uporaba odsevnih teles, (dobro videti in biti viden), in še ukrepanje v tehničnem smislu (prometni objekti, varnejša vozila, predpisana oprema), so le osnovne točke programa. Moramo se ga okleniti! Jože Miklavc
Poročanje o aktivnostih povezanih s prometom in prometno varnostjo bo vse pogosteje dobivalo obeležje akcije »Minus 10%«. V našem tedniku, prav ta-
ko tudi v drugih medijih javnega obveščanja, se je ta slogan že pojavljal, tokrat pa želimo pojasniti bistvo slovenske akcije, ki naj bi konkretno »startala« z januarjem prihodnje leto. To pa je ta-korekoč pred durmi.
Ppdatki, da se je po vojni na cestah poškodovalo kar 270.000 ljudi (telesne poškodbe in smrtni primeri), smrtno pa se je ponesrečilo 17.000 (!) državljanov, so milo rečeno, grozljivi. Tudi podatki o poškodovanih na slovenskih cestah, prav tako na področju naše občine niso nikakršna izjema, saj beležimo še vedno previsoke številke poškodovanih v prometu, smrtnih primerov ter
Kraj Dolič, ki sodi v občino Slovenj Gradec, precejšen del prebivalcev pa se vozi na delo v našo dolino, je v nekaj zadnjih letih zelo napredoval. Krajani so bogatejši za vrsto pridobitev — imajo nov prizidek k osnovni šoli, šolsko igrišče, nekaj novih cest in še bi lahko naštevali. Največ pozornosti pa je v zadnjem času krajevna skupnost namenila gradnji telefonskega omrežja.
To jim pomeni veliko, še posebno zato, ker so krajani na obronkih PohoTja in Koz-jaka zelo oddaljeni drug od drugega in je do njih, kljub vzdrževanim cestam, še zlasti pozimi težko priti. Na višinskih kmetijah je telefon še kako potrebna vez s svetom, poklicati je treba zdravnika, veterinarja . . . Zanimivo pa je, da se je od 305 gospodinjstev, kolikor jih Dolič šteje, za telefonski priključek odločilo kar 245 gospodinjstev. Pred izgradnjo telefonskega omrežja je imel Dolič le tri telefone.
Že spomladi lani so se dogovorili za akcijo, imenovali gradbeni odbor, ki je takoj pričel s pripravljalnimi deli. Krajani so si delo razdelili in z roko v roki pričeli: kopali so jarke, polagali kable. Najtežje je bilo na obronkih Pohorja in Kozjaka, kjer so zaradi zahtevnega terena in oddaljenosti posameznih hiš, morali kable obešati na električne drogove. Te pa so mo-
rali marsikje, kjer jih je zob časa že načel, zamenjati. Krajani sami so pri gradnji telefonskega omrežja, poleg denarnih prispevkov, opravili še 19.950 udarniških ur.
Tudi gradbeni odbor je imel težko delo. Organizacija in nabava materiala je zahtevala še posebno prizadevnost. Izgradnjo telefonskega omrežja v Doliču so sofinancirali s prispevki občine Slovenj Gradec, s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnim delom.
Nekateri člani gradbenega odbora s katerimi smo se pogovarjali, so nam rekli, da so pričakovali, da bosta Lesna TOK Gozdarstvo in TZO Ledina Slovenj Gradec svojim kooperantom v Doliču prispevala določen znesek za telefonijo. Vendar do danes še ni bilo nič iz tega. Ker pa finančna konstrukcija še ni sklenjena, je vsak dinar še vedno dobrodošel.
OB DNEVU REPUBLIKE SO ZVONILI TELEFONI
Večini krajanov Doliča bo letošnji 29. november ostal še dol-
Anton Uršej	Franc Vovk
go v spominu, kajti prav tega dne je pri marsikom prvič zazvonil telefon. Lepšega praznika si niso mogli zamisliti, čeprav so prvotno računali, da bodo telefoni odzvanjali že v juliju, pa ta kasnitev ni v ničemer zmanjšala njihovega veselja in zadovoljstva.
Gotovo pa je Dolič ena redkih slovenskih krajevnih skupnosti, ki ima toliko telefonskih priključkov na število krajanov s tem, daje največ telefonov v zelo oddaljenih hribovskih zaselkih.
Da je kraj v celoti prepleten s telefonskim omrežjem ima gotovo veliko zaslug član gradbenega odbora Franc Vovk. »Ze takoj na začetku smo se dogovorili za enotno ceno priključkov, ne glede na oddaljenost posameznih hiš. Ta je bila 620 tisočakov, plačljiva pa v štirinajstih obrokih.
Tako smo omogočili vsem, da dobijo priključek. Veseli smo, da smo v tem inflacijskem času, naložbo tudi speljali do konca. S pravočasno nabavo materiala, plačila avansa izvajalcem, smo se tudi izognili podražitvi. Porabili smo 50 kilometrov telefonskih vodnikov in približno 300 telefonskih drogov. Velika zasluga, da smo tako obsežen projekt uresničili, gre slovenjegraškemu PTT-ju, zlasti pa tovarišu Ura-njeku. Danes, ko je delo končano, je zadovoljstvo obojestransko, pa čeprav ni šlo brez težav.
Avgust Uršej