Qlž*Jom
NO. 217
;eri$k/i Domovi ima

^ fCT E BIUfe HO iWi
AM€RžwAN in spirit JF0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago« Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Franciaco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W$PAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Saigon dob: od IDA siarsjše vrste leta!
Airleriške letalske sile pre-pjščajo Južnemu Vietnamu svoja starejša vojna letala, ki so se izkazala v Južnem Vietnamu.
SAIGON, J. Viet. — Ko se bliža čas premirja v vojskovanju v Indokini, prepuščajo ameriške letalske sile preostala A-l napadalna letala, ki jih imajo na Tajskem, Južnemu Vietna-nau. Ta letala so ena najstarej-ših, ki so še v aktivni vojaški službi, četudi so bila zgrajena v prvih letih po drugi svetovni vojni.
V Južnem Vietnamu so se dobro izkazala kot bombniki, pa tudi v neposredni podpori bojev na tleh. Njihove strojnice so u-činkovite in točne. Oddelek teh letal je na Tajskem in je služil 2a spremljanje helikopterjev, ki s° reševali ameriške letalce, se-' streljane nad Severnim Vietna-mom in Laosom.
Pentagon je objavil, da poši-Ija v Južni Vietnam večje šte-vilo vojnih in prevoznih letal, bi naj južno vietnamske letalske. sile pomnože in okrepe v taki ■ rneri, da bodo sposobne vršiti j Vse potrebne naloge v zvezi z zahtevami obrambe. Tako bo Južni Vietnam dobil 120 F5 jet lovcev ter 32 prevoznih letal P130. V prihodnjih tednih bodo 2QA poslale v Južni Vietnarri tudi še 90 lahkih napadalnih jet letal A-37. Z novimi vred bo tuiel Južni Vietnam skupaj vsaj 11 eskadronov teh letal.
Južni Vietnam nemara vseh teh letal ne mogel takoj vključiti v redno vojaško službo, ker nlrna za vse potrebnih pilotov tri tudi ne dovolj moštva za njihovo oskrbovanje na tleh.
Nguyen Van Thieu
PREDSEDNIK JUŽNEGA VIETNAMA Nguyen Van Thieu ne mara severnovietnamskih čet v Južnem Vietnamu v o-kviru dogovora o končanju vojskovanja.
Gen. Haig na poti k Van Thieu ju v Saigon
Peron se vrne domov! SVET JE SPREJEL ZMAGO
NIX0NA Z ZADOVOLJSTVOM
^inlfev nadzora M najemnina??!!
v Washington, d.c. — Ko
ni gotovo, kako se bo Nixo-hova vlada odločila glede nadzi-rarija cen in plač prihodnjo po-^lud, ko sedanji zakon poteče, 1® že odločeno, da bodo nadzi-^nje najemnin odpravili. V komisiji za cene so prepričani, da 1® bila uvedba nadziranja na-l®rnnin napaka.
Inflacija še davno ni ustavlje-ria> pa vendar prevladuje mne-■^l®) da zvezna vlada ne bo Predložila Kongresu podaljšanja zakona o nadziranju cen, ko b° sedanji s prihodnjim aprilom Potekel.
v Če bo vietnamska vojna kon-aria, kot vsi napovedujejo in Pričakujejo, potem se utegne §°spodarstvo res tako ustaliti, Ja bo mogoče nadzor vsaj v ve-
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je s svojimi ožji-j mi sodelavci odletel na kratek ^ odmor v Key Biscayne, kjer bo-; do izdelali načrte za nadaljeva- ’ nje napora za končanje vojsko-, vanja v Indokini, pa tudi izdelo-; vali. načrfe za delo Nixonove vlade v prihodnjih štirih letih.
Gen. A. Haig, glavni pomočnik dr. H. Kissingerja, je odletel med tem v Saigon na razgovore s predsednikom Van Thie-
ujem, o katerem so prepričani, da bo sedaj rajše in brez novega odpora pristal na ameriški načrt končanja vojne. Gen. A. Haig se bo predvidoma vrnil v Washington že v soboto ali v nedeljo. Nato računajo, da bodo obnovljeni razgovori med dr. Kissingerjem in Le Due Thojem v Parizu. Danes je imel krajši razgovor s Van Thieujem v Sai-gonu poslanik E. Bunker verjetno v zvezi s prihodom gen. Hai-ga v Saigon.
Bivši argentinski diktatov se bo baje prihodnji teden po dolgih 1'etih vrnil iz Španije v Argentino, da jo “pomaga pomiriti ’.
BUENOS AIRES, Arg. — Juan D. Peron, 77 let stari bivši diktator Argentine, ki so ga vojaki leta 1955 odstavili in je od tedaj živel večji del v Španiji, se bo 17. novembra vrnil domov, kot je izjavil tu njegov zastopnik.
Peron bo pripeljal s seboj truplo pokojne svoje žene Evi-te, ki je uživala v Argentini posebno med delavstvom izreden ugled in spoštovanje. Peron sam ima v organiziranem delavstvu, ki ga je za časa svoje vlade podpiral, trdno politično zaslombo. Pred leti že se je hotel vrniti domov, pa mu vojaška vlada tega ni dovolila. Sedanji predsednik Lanusse se je s Peronom pogodil in mu dovolil vrnitev v upanju, da bo pomagal pomiriti državo in napraviti v njej red.
Sedanja vojaška vlada ni mislila, da se bo skušal Peron vrniti na oblast, kot to sedaj iz-gleda. Njegovi pristaši so izjavili, da ga bodo spomladi pri volitvah kandidirali za predsednika republike. Ali bo do tega pri-! šlo ali ne, zavisi od Perona in od sedanjega predsednika gen. Lanusse. Peron sam je dejal, da se želi vrniti domo' “v ozračju miru”.
Juan Peron se bo vrnil v Buenos Aires v posebnem letalu Alitalia družbe, v katero bo stopil s svojo sedanjo ženo in s svojim spremstvom v Rimu. Letalo je baje že najeto.
Svet je na splošno izid ameriških predsedniških volitev sprejel z zadovoljstvom, ponekod naravnost z veseljem, drugod z dvomi, na švedskem pa skoraj z obžalovanjem.
se bo v poliiški obrmlo delavstvo?
WASHINGTON, D.C. — Glav^ ni predsednik AFL-CIO G. Mea-ny je imenoval poseben 5-član-ski odbor iz vodilnih uradnikov federacije, da preišče položaj v vrstah organiziranega delavstva v pogledu narodne politike in pripravi potrebne predloge za’ neposredno bodočnost.
G. Meany je odklonil pri predsedniških volitvah podporo dem okratskemu predsedniškemu kandidatu G. McGovernu, med tem ko so ga nekateri med delavskimi vodniki podpirali. Ta spor je treba spraviti s sveta in v vrstah organiziranega delavstva zopet ustvariti enotnost. Vprašanje je, kako to doseči na čim bolj miren in nevsiljiv način.
Če bo prišlo do reorganiziranega v o d st v a demokratske
stranke, kar napovedujejo, bo organizirano delavstvo pri tem imelo brez dvoma svoj delež. Ne smemo pozabiti, da so bile delavske unije od F. D. Roosevelta sem glavna opora demokratske stranke.
Sovjetski atomski preskus sličen Amčitki
WASHINGTON, D.C. - A-temska komisija je. pretekli teden objavila potres jačine 7.1 Richterjeve skale s središčem v Kazakstanu, kjer Rusi preskušajo svoje atomske in vodikove bombe.
Švedi, ki so poskus tudi zabeležili, so ga označili kot sličnega onemu ZDA lani na otoku Amčitka v Aleutih. Ali je bil tudi cilj preskusa sličen, ni znano.
Razgovori o Kašmirju obnovljeni
KARAČI, Pak. — Po dveh tednih prekinitve so bili razgovori o Kašmirju med vojaškimi poveljniki Pakistana in Indije obnovljeni. Gre za točno določb te črte premirja in sporazumov o vzdrževanju miru.
Kašmir je jabolko spora med Pakistanom in Indijo od vsega začetka in bo izgleda to še dol-„ go ostal.
LONDON, Vel. Brit. — 0-gromna, prepričevalna zmaga predsednika Nixona je bila na splošno po vsem svetu sprejeta z zadovoljstvom, pa vendar ponekod tudi ni manjkalo zaskrbljenosti in drugod tudi obžalovanja. Levičarski svet bi bil vsekakor bolj vesel zmage McGo-verna, ni pa to gotovo za vodnike komunističnega bloka držav, zlasti Sovjetske zveze. Prevladuje prepričanje, da bo trdna zmaga Nixona privedla do naglega končanja vojne v Indokini ter do utrditve svetovnega miru. Tako upanje je izrazil tudi sam predsednik Nixon na večer svoje največje volivne zmage.
Zunanji minister Južnega Vietnama Tran Van Lam je dejal k Nixonow zmagi: Mi smo srečni! Zastopnik kambodžinske vlade je izjavil: Mi smo prepričani, da bo ponovna izvolitev Nixona imela odločilen vpliv na obnovo pravičnega in trajnega miru. Saigonski radio je pripomnil, da so se ameriški volivci odločili za “mir s častjo”.
Predsednik Francoske republike George Pompidou je ozna-! čil Nixonovo zmago za “sijaj-^ no”, zahodnonemški kancler ! Willy Brandt je dejal, da je “iz-: redno pomembna za mir v svetu’”.
Uvodniki v časopisju v Jugoslaviji in na Madžarskem gledajo v Nixonovi zmagi “slabitev in umikanje liberalne Amerike z bolj izrazitim napredovanjem konservativnih sil”.
' Japonska in Tajvan, ki sta na Nixona še vedno nejevoljna zaradi njegove pomiritve z rdečo Kitajsko, Japonska tudi zaradi trdega stališča v vprašanju tr-I govine z ZDA, sta sprejela Nixonovo zmago brez posebnega navr dušenja, pa s prepričanjem, da
novo zmago brez presenečenja in so opozorili, da je predsednik Nixon tekom svojega obiska v Pekingu v letošnjem februarju prevzel določene obveznosti. Kak drug bi utegnil “biti boljši ali pa tudi slabši”, je dejal neki uradni predstavnik vlade. Kljub dosti prijaznemu razpoloženju do ZDA čakajo v Pekingu v prvi vrsti na končanje vojskovanja v Indokini kot mejniku novi dobi politike v odnosih do ZDA.
V	Hanoiu so Nixona obdolžili, da je volivce varal “z izjavami o bližnjem miru in o vrnitvi blagostanja”. Opozorili so tudi, da predsednik Nixon svojih obljub v preteklosti ni izpolnil.
Iz Moskve je predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny v čestitki k zmagi Nixonu izrazil “zaupanje, da bodo bodoči sovjetsko-ameriški odnosi prav tako ugodni za razvoj koristi sovjetskih in ameriških ljudstev, v korist svetovne varnosti in krepitev svetovnega miru”.
Slično prijazne čestitke so prišle iz držav svobodne Evrope,
I kjer London ni prav nič tajil že | pred volitvami, da daje prednost Nixonu pred McGovernom. Tai ko stališče je prevladovalo v večini glavnih mest in vladnih krogov zavezniških držav, ker so videle te v Nixonu jamstvo za ohranitev sedanje ameriške mednarodne politike, pa se bale, da utegne McGovern umakniti ameriške vojaške sile domov, ne da bi preje poskrbel v zadosti meri za pomiritev in ustalitev razmer tako v Evropi kot v Aziji.
Zadovoljstvo je pokazal tudi poslovni svet, o čemer priča ojačitev tečajev dolarja na vseh svetovnih borzah.
V	arabskem svetu niso Nixonove zmage nič veseli, ker gledajo v Nixonu zaveznika Izraela, četudi je McGovern enako
vesta, kaj od ZDA v prihodnjih -n ^	p0UCjariai ameriško
Kosygin za varčevanje
štirih letih lahko pričakujeta. | Predsednik japonska vlade Ta-! naka je v čestitki predsedniku | Nixonu dejal, da “čuti zaupa-
jamstvo Izraelu za njegov obstoj. V Jeruzalemu so za vse to vedeli, saj so pazljivo sledili volivnemu boju, pa jih je Ni-
nje, da bosta obe državi tudi na- xonova zmaga le razveselila, ker dalje sodelovali . Privatno pri- ^maj0 z njim kar dobre stike, če-■ pominjajo japonski vladni viri, £ucjj je v preteklosti prišlo tu in da dajejo prednost Nixonovi tam do manjših trenj. zmagi nad McGovernovo, ker	gve(iskem) ki je znana po
svojem liberalizmu in podpira-
MOSKVA, ZSSR. — Predsed nik vlade A. Kosygin je v od kriti oceni sovjetskega gospodarstva zahteval trdo varčevanje in boljšo izrabo zmogljivosti sovjetskega gospodarstva, vedo, kaj lahko od Nixona pri Izrazil se je proti nepotrebne- čakujejo, med tem ko o McGo- rdeče strani v indokini, ne mu uvozu, pa poudaril potrebo po izboljšanju tehnologije.
vernovih načrtih ne vedo dosti. V Pekingu so pozdravili Nixo-
liki
meri, če ne v celoti opustiti.
Francija je pomagala
f’ARiz, Fr, — Ameriški diplomati so zelo zadovoljni nad Pomočjo, ki jo je nudila Francija ZDA pri izdelovanju načr-v za končanje vojne v Indoki-Pri tem opozarjajo na stali-Sc® De Gaulla, ki se je držal ob strani v prepričanju, da bo zma-Hanoi.
Vremenski prerok pravi;
Večinoma oblačno in hladno. aivišja temperatura okoli 47.
Kambodža ponuja domačim rdečim popolno pomilostiiev
PHNOM PENH, Kamb. — Ko se bliža končanje vojne v Indokini, išče vlada Kambodže pot in načine, ki naj bi privedli do pomiritve države in zavarovali njeno bodočo nevtralnost. Če bo Hanoi izpolnil svojo obljubo, bo u-maknil svoje čete iz Kambodže in se prenehal vmešavati v njene notranje razmere. Sedaj računajo, da je v Kambodži do 40,000 severnovietnamskih čet. Ko bodo te odšle, bodo ostali samo domači rdeči, znani kot “Rdeči Kmer”.
Pred prevratom marca 1970 je bilo domačih rdečih okoli 3,000. Bili so revno oboroženi in še slabše izvežbani in vodeni. Ko je bil predsednik
princ Sihanuk odstavljen in nato Kambodža proglašena za republiko, se je Sihanuk povezal s Hanoiem in s Kitajsko ter domačimi rdečimi, da bi mu pomagali vrnitev na oblast.
Hanoi je organiziral domače rdeče v sposobno, dobro opremljeno in dobro vodeno oboroženo silo. Njihovo število računajo na okoli 35,000 mož. Ti bodo ostali sami, če bo Hanoi res umaknil svoje vojaštvo domov, kar je verjetno. Hanoi jim bo pustil dovolj orožja, opreme in streliva, pa tudi vsa oporišča, ki so jih rdeči zgradili v vzhodni in severni Kambodži tekom let.
Čeprav menda rdeči nima-
jo dobrega osrednjega vodstva, bi vladnim silam lahko povzročali hude težave. Zato se je predsednik republike gen. Lon Nol odločil za pot sprave in pomiritve z njimi in njihovimi domačimi podporniki. Preko radia jim je v posebni izjavi ponudil popolno pomilostitev, jih povabil nazaj v narodno skupnost, jim ponudil zemljo in službe, če se hočejo vrniti v civilno življenje, sprejem v redne o-borožene sile, če hočejo ostati vojaki.
Lon Ndl je v zadnjih tednih ponovno iskal stike z vodniki Rdečega Kmera, pa bil pri tem vendar oprezen, tokrat je prvič nastopil javno in rdečim ponudil roko.
V svoji izjavi preko radia je Lon Nol zahteval, da se Severni Vietnamci umaknejo iz Kambodže in da pred svojim odhodom povedo, kje so njihova oporišča in skladišča orožja, predstavnikom kam-bodžanske vlade, da se prepreči nadaljnje umiranje.
Lon Nol je povabil Rdeči Kmer, odklonil pa je princa Sihanuka, o katerem še vedno trdi, da je “prevaral ljudstvo” in bo moral zato dajati odgovor kot vsak drug državljan. Enako stališče je pred nedavnim zavzel Sihanuk. Tudi on ponuja pomilostitev in odpuščanje vsem, le Lon Nolu in njegovim ožjim sodelavcem grozi s kaznijo.
“pričakujejo iz Washingtona nobenih idej za gradnjo boljšega sveta v Nixonovi dobi”.
Vojaško sodišče v Maroku obsodilo 11 letalcev na smrt
RABAT, Mar. — Po treh tednih razpravljanja je vojaško sodišče obsodilo 11 letalcev, ki so sodelovali pri uporu proti kralju Hasanu v preteklem avgustu, na smrt, 32 na zapor od 3 do 29 let, 177 pa jih je oprostilo.
Sovjetski diplomat prijet zaradi pijanosti
MINEOLA, L.I. - Vladimir V. Azarencov, član sovjetske delegacije pri ZN, je bil pretekli teden prijet, ker je pijan vozil avtomobil. Po posredovanju vodje delegacije in poslaništva ZSSR v Washingtonu je bil izpuščen in se bo moral jutri javiti pred sodnikom v Mineoli.
1
• Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ ima v nedeljo, 12. novembra, ob 1.30 popoldne redno sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava, članice vabljene!
Zadušnica—
V soboto ob 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Josepha Stražišar za 30. uan njegove smrti.
Guv. G. C. Wallace
bo osla! v politiki
Alabamski guverner, ki se mu zdravje postopno krepi, bi rad sodeloval pri re-ovaranizaciji dem okratske stranke.
MONTGOMERY, Ala. — Guv. George C. Wallace je na voliv-ni večer v razgovoru s časnikarji dejal, da se je njegovo zdravje toliko popravilo, da se bo lahko zopet bolj vključil v narodno politično delo. Nič ni povedal o svojih morebitnih načrtih za leto 1976, pripomnil je vendar, da tudi “nič ne izključuje”, ko so ga vprašali, če bo čez štiri leta zopet predsedniški kandidat.
Nič ni guverner skrival, da misli igrati pri reorganizaciji demokratske stranke večjo vlogo. Spomnil je navzoče na svoje zmage pri primarnih volitvah letošnjo pomlad in na program, ki ga je zastopal. Poraz McGovern« pri volitvah je naveaal na odklonitev programa, ki ga je on predložil na konvenciji v Miami Beach.
“Po moji sodbi je ta odklonitev zapečatila obsodbo demokratske stranke. Če bi bili oni sprejeli moje predloge o javnem podpiranju, prevažanju šolarjev z busi ter o zakonitosti in redu, bi bila volivna borba veliko J enakomernejša,” je razlagal ! guv. G. Wallace svoje poglede.
■ Brežnjev slabo izgledai
' MOSKVA, ZSSR. — Pretekli torek so praznovali tu obletnico b o 1 j š e v i ške revolucije. Glavni partijski tajnik Leonid Brežnjev je zaradi slabega izgleda, ko je vodil skupino vodnikov ZSSR na vrb Leninovega mavzoleja, vzbujal več pozornosti kot vojaška parada na Rdečem trgu pod njim, v kateri tuji opazovalci niso našli nič novega.
Obiskovalci Sovjetske zveze , zadnje tedne, ki so pričakovali, da jih bo Brežnjev sprejel, tega niso dočakali, kar naj bi pomenilo, da je bil ta bolan. Za proslavo obletnice revolucije se je po daljšem času prvič zopet pojavil v javnosti.
Cirilica se umika
CLEVELAND, O. — Sodelavec The New York Times-a R. Anderson poroča iz Belgrada, da tam in v vsej Srbiji cirilica postopno izginja v korist latinice, kar da srbske narodnjake hudo moti. Na glas se vendar ne upa nihče odločno nastopiti v njeno obrambo, ker se boje, da bi jih v takem slučaju oblasti prijele zaradi “podžiganja nacionaliz-
ma
Položaj je moral postati že res zategnjen in pereč, če se bojijo govoriti na glas o rabi cirilske in latinske pisave! Naj uporablja vendar vsaka republika svojo pisavo, katero že hoče, j zvezne oblasti pa obe. Čemu ' prepir in občutljivost, kjer je j potrebna svoboda!
[f§ 1
M
MEmšm Domovih
7^ 7iti »ITc^i 'pfyp |t t, | g
BH** IN IAMVA«« OMIT
1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and. 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za. Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
osebnih napadov, posebno ne umazanih, jedkih in polnih vsakovrstnih podtikanj. Ni mu prav, če kdo meče blato na ljudi, ki jih je sam izbral na vodilna mesta!
Časopisje in vsa druga sredstva javnega obveščanja se morajo vedno in povsod truditi za iskanje in odkrivanje resnice, pa prav tako vztrajno tudi braniti pravico, poštenje in o vsem soditi stvarno, nepristransko in pošteno. Če tega ne dela, škoduje svojim čitateljem, pa tudi samo sebi!
I
Z
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 217 Thursday, Nov. 9, 1972
Obveščanje in resnica

Sodobni človek, ki ga je vrvenje dvajsetega stoletja v veliki meri potegnilo za seboj, se le težko zaveda, kakšen silen napredek se je v človeštvu odigral v zadnjih desetletjih. Ta napredek presega zgolj tehnično območje in polje znanosti, in po njih prehaja tudi na druga področja. Eno teh področij, ki ima bistveno važnost v modernem življenju, pa je gotovo obveščanje.
Do pred nedolgo časa je tiskana beseda bila edino moderno obveščevalno sredstvo. Brzojav, nato radio, film in končno televizija so to področje praktično zrevolucioni-rali. Kljub njihovi premoči pa je tisk ostal tista gonilna sila obveščevanja in še vedno vrši svoje poslanstvo.
Kolikšna je moč obveščevalnih sredstev danes, je težko ugotoviti. Sociologi na splošno soglašajo, da je ogromna, skoraj neomejena. To dejstvo pa nakazuje na nevarnost, ki je ni mogoče zanikati. Ta sredstva, katerih dobre lastnosti so neprecenljive, lahko postanejo nevarno orožje v slabih rokah, pa naj gre tu za posameznika, skupine ali režime.
Da se rešimo nevarnosti le enostranskega obveščanja, se vedno poudarja pomen objektivnosti v poročanju, v pisanju. Sploh so o časnikarski etiki napisane že debele knjige, sestavljena razna pravila in kroži po svetu več primerov “desetih zapovedi” časnikarske etike. Vse to v končni meri zavisi od osebnega prepričanja, osebnega zadržanja, kajti malo pomagajo pravila, če se jih prizadeti ne držijo.
Neobjektivno poročanje ima za narod ali skupnost porazne posledice. Člani določene skupine, po pristranski in formaciji niso več zmožni pravilno presojati položaja. Nimajo več v rokah vseh tistih elementov, potom katerih lah ko pridejo do pravilnega zaključka, in v določeni stvari zavzamejo pravilen položaj. Niso več svobodni v svoji izbiri glede zadržanja, kajti nehote so v odločanju vezani na napačno poročanje. Kako prav ima izrek; Resnica vas bo o svobodila.
Pristransko poročanje se lahko stopnjuje v prikrivanje, zamolčanje bistvenih dejstev, in končno: laž. Vzporedno s tem stopnjevanjem pa teče tudi zlo, ki se s tem skupini informirancev, obveščancev prizadeva. Najhujše je dejstvo, da laž ali potvarjanje, čeprav očividno, postopoma prinese take učinke, da celo tisti, ki v začetku pisanju sploh niso verjeli, počasi prehajajo v dvom, in končno v neko prepričanje; morda je pa le res. To je tista skrivnost tista sila tiska, ki z nenehnim ponavljanjem ustvarja miselni tok v skupinah: pravilni, kadar obveščanje sloni na resnici; pogubno zlo, kadar je laž temelj obveščanja.
Te zaključke lahko prenesemo tudi na našo slovensko skupnost, tako v domovini, kakor v emigraciji. V domovini je vse podano le z vidika partijskih interesov. Potvarjanje in laž sta tu na dnevnem redu, tako v tisku, kot v radiu in televiziji.
V emigraciji, kjer zaradi logičnih razmer radio in televizija nista na razpolago, ima zato tisk tem večjo silo. Lahko bi rekli, da je položaj emigracije glede tega pozitiven. Imamo toliko različnih revij in časopisov, ki zavzemajo vsa mogoča stališča, da se vsak bralec kaj lahko informira in posluša “obe plati zvona".
Poslušanje “obeh strani zvona” je posebno važno v času volitev, ko je v ospredju razpravljanje o temeljnih vprašanjih dežele, njenega položaja in načrtov za bodočnost ali bi to vsaj moralo biti. Tako razpravljanje naj bi državljanom nudilo priložnost, da se podrobnejše seznanijo s stanjem lastne države in njenega položaja v svetu. V volivni borbi, ki se je v naši deželi pravkar končala in prinesla izredno zmago predsedniku Nixonu, je bilo takega razpravljanja na splošno malo, veliko premalo.
Nobena stran se ni spuščala v podrobno razčlenjevanje vprašanj in iskanje rešitev za nje. Slišali smo le nekaj splošnih orisov in površnih predlogov in sodb.
Vsebina volivnega boja se je vrtela veliko bolj okoli oseb kandidatov kot pa okoli njihovih programov in načrtov. Tak volivni boj je naletel na odpor volivcev, ki se je pokazal v precejšnji brezbrižnosti posebno še v nezaupanju do kandidatov, ki so se spuščali v osebne napade na svoje tekmece. Predsednik Nixon nemara ne bi bil nikdar dosegel tolikšne zmage, da so se lotili njegovi tekmeci in nasprotniki stvarne in ostre kritike njegovega dela v preteklih štirih letih. Da so pri tem pokazali na očitne napake in predložili boljše rešitve.
Ni bilo ne stvarne presoje, ne stvarne kritike in seveda tudi ne stvarnih boljših rešitev. Nasprotniki in tekmeci niso pokazali potrebe po spremembi, volivcev niso mogli potegniti za seboj zo slabše rešitve, kot jih je predlagala in izvajala sedanja vlada.
Amerikanec je v bistvu dostojen človek in nima rad
BESEDA IZ NARODA Milwauski zapiski
FUN-O-iLEERS. — C udno ravnatelja slovenskih pogrebnih
ime! Vendar je v Milwaukeeju zelo znano. Je to skupina muzikantov, ki so se zbrali z vseh vetrov z namenom, da poskrbijo za zabavo. Kjer se pojavijo, je veselje doma. Skupino sestavljajo sami slovenski fantje. Veselje jih je ne samo poslušati, ampak tudi gledati. So vam postavni, vedno dobre volje, polni dovtipov in seveda zapojejo tudi vmes, ko igrajo. Kadar oni zaigrajo, misliš, da sami angelci igrajo. Pete same od sebe dr-čijo po podu. Še tisti, ki pravijo, da niso več za take stvari, ne vzdržijo. Zadnjo soboto so imeli svoj nastop v srbski dvorani. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Bilo je toliko ljudstva, da so drug drugemu stopali na prste. Vstopnice so bile razprodane več tednov naprej. Med občinstvom si opazil ljudi, ki ne znajo niti besede slovensko. Ko je prišlo do slovenske muzike in pesmi, so bili pa takoj vsi 'Slovenci. Tam se vidi, da kri m voda. Ne moreš zatajiti to, kar si.
ZAHVALNA SV. MAŠA. — Društvo sv. Janeza KSKJ je imelo zahvalno sv. mašo za tiste člane, ki so že petdeset ali več let člani tega društva. Zahvalna služba božja je bila
zavodov Antona Verbecka in Jean Jelenc. Tam je bila znana delavka za KSKJ Mary Petrič in njen mož John in še mnogo drugih. Za dobro večerjo je poskrbel znani Jože Dragan, ki je sedaj znan po svojih piščancih in svoji kuhinji ne samo v Mii-waukeeju, ampak tudi drugod. Kakor je sam pripovedoval, je bil za avtomobilskih tekem v Indianapolisu v Indiani in so tam kljub slabemu vremenu v dveh dneh podelili več kot 8,000 kosil. To je že nekaj. Kar pomeni, da se mož uveljavlja ne samo kot dober trgovec, ampak tudi dober Slovenec, ki si zna pomagati naprej. Čestitamo!
S L O V E N S K E BOŽIČNE KARTE. — Prav majhna notica v cerkvenem oznanilu je vzbudila mojo pozornost. Tam je bilo zapisano, da imajo na razpolago slovenske božične karte. Pravzaprav pravi, da imajo na razpolago božične karte s slovenskim besedilom. Te je vedno težje dobiti. Smo veseli, da je fara, ki je še vedno znana, da še drži na slovenstvo, pozorna na to, da poskrbi za ljudi, ki želijo poslati pozdrave svojim domačim v slovenščini, to lahko storijo. Zavoj kart stane $1.50 v in jih je notri 20. Velikega po-
kvi sv. Janeza. Vsaj enkrat na mesec je gotovo prišla naokrog. Zanimalo jo je, kaj je novega. Ker zaradi svojih let ni mogla več tako naokrog kot poprej, je še vedno dala vedeti, da je še tukaj. Umrla je v starosti 76 let. Naj počiva v miru!
Na “martinovanje”!
cerkvi sv. Janeza zadnjo nedeljo popoldne ob 4.40. Sv. mašo je opravil župnik Sv. Janeza p. Klavdij Okorn. Pomagali so
mena je, da se ljudje lahko pc-služijo te vrste postrežbe pri svoji fari.
Sestanek DRUŠTVA TRI-
člani društva sami. Za lektorja GLAV. — Društvo Triglav bo
je bil Marty Gregorcich, predsednik društva, njegova dva sinova sta pa ministrirala pri sv. maši. Orglala je ga. Mitzi Bregant, darove pri darovanju sta prinesla g. in ga. John Bentz. Pela je pri sv. obhajilu ga. Mary Jane Freiberg, hčerka g. in ge. John Lesatz. Za cerkvene reditelje sta bila Joseph Luzar mlajši in Fred Pugel. K maši so bili poleg članov povabljeni tudi drugi člani drugih društev. Posebno zanimivo je, da so peli tako slovenske kakor angleške pesmi in tiste, ki so bile v an-
preneslo sedaj svoje delo iz svojega parka k fari sv. Janeza. Park postaja zapuščen in hladen. Ker ima društvo uradno svoj sedež pri Sv. Janezu, ima v zimskih mesecih svoje sestanke pri Sv. Janezu. Tak prvi sestanek te sezone bo v nedeljo, 19. novembra, ob treh popoldne. Vršil se bo v sobi št. 8. Člane in članice že sedaj opozarjamo na ta sestanek in jih prosimo, da pridejo. V načrtu je več stvari, o katerih se bo društvo pogo-| vorilo o svoji bodočnosti in o j svojem bodočem programu. Ka-
gleščini, so bile prevedene iz S kor slišim, so sklenili na obč-
slovenščine. Med njimi sem spo-nal znane cerkvene pesmi, kakor Pred Bogom pokleknimo in Angel Gospodov. Prestava je bila narejena v Denverju, kakor bi človek sodil po pesmarici, ki je bila tam tiskana. Pesmarica
nem zboru, da Miklavža zaenkrat še obdržijo in se mu priporočijo, naj jih obišče po stari, navadi.
TO IN ONO. — V bolnico je morala ga. Helen Springob (Ri-felj). Sedaj je že izven nevar-
je seveda z notami. Kdor je de-l nosti in je doma. — Na hitro se
lal prestavo, jo je delal zaradi rim in zato celotna prestava hudo žali uho. Skoraj bi ne mogel verjeti, da je to prestava iz slovenščine, tako je daleč stran od izvirnika. To je le moje opazovanje. Nekdo je verjetno hotel ustreči angleško govoreči publiki in je na hitro nekaj napravil. Škoda!
Po sv. maši je bil banket v cerkveni dvorani. Tu so počastili nekaj častnih članov. Vsi niso prišli. Bil je tudi mali program. Tu je gospa Freiberg, ki je že tretja generacija, zapela znano slovensko pesem: Gor čez izaro. Kdo bi si mislil, da imajo ljudje toliko talentov! Sama dela veliko na socialnem polju. Po poklicu je bolniška strežnica. Zato se človek čudi, ko vidi, kako ljudje porabljajo svoje talente, da prinesejo košček dobrote drugim in tudi veselja, ki si ga ljudje tako želijo. Med člani, ki so se udeležili, smo videli veliko znanih obrazov. Tam sem srečal tudi novega glavnega tajnika KSKJ Kosmerla, oba
je poslovila od nas znana Slovenka, staronaseljenka ga. Mary Kokalj. Zvečer so jo odpeljali v bolnico, ker se ni počutila dobro, zjutraj pa je umrla. Zdravnik je ugotovil, da ji je srce e-nostavno omagalo. Zapušča štiri hčere, ki so vse poročene, in tri sinove, od katerih sta dva poročena. Edino Frank, ki je živel pri materi in skrbel zanjo, ni bil poročen. Sedaj je ostal sam v celi hiši. Bil je zelo dober do nje. Vsak dan jo je vozil v cerkev k sv. maši, nakupoval je vse potrebščine za kuhinjo in vse drugo, kar hiša potrebuje. Pokojna je bila zelo krščanska žena. Bila je vedno vesela, če je duhovnik stopil v njeno hišo. Vedno je rada povedala, da se je mudil v njeni hiši pokojni škof dr. Gregorij Rožman. Poleg tega je bila vedno ponosna Slovenka. Nikjer ni manjkala, kadar je bilo treba nastopiti kot Slovenec. Bila je znana po svoji dobroti. Daši je živela komaj pol bloka stran od druge cerkve, je vedno ostala zvesta cer-
CLEVELAND, O. — Ko vidite naslov, vam je že znano, da Belokranjci zopet vabimo na naše tradicionalno veselo martinovanje. Če nas obiščete na vsakoletnem pikniku ali martinovanju, s tem podprete slovenske šole v Clevelandu, razne cerkve tukaj in v domovini, mnoge sirote in invalide. To je naš način podpiranja ustanov in ljudi, ki so resnično potrebni denarne podpore.
Izkoristimo vse, dokler smo na tem božjem svetu. Prepiire in intrige pustimo, bodimo prijatelji med seboj, saj naše življenje je tako kratko.
Naše martinovanje je v soboto, 11. nov. 1972, v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. v veliki dvorani. Večerjo bodo pričeli deliti ob sedmih. Servirana bo okusna svinjska pečenka z domačim kislih zeljem in drugo prikuho ter goveja pečenka v omaki z vso prikuho in seveda naši štrudeljni. Tudi peciva bo na razpolago za nakup.
Pijače sploh ni treba omeniti, ker brez zlate kapljice ni zabave, vsaj tako moški mislijo. Ha! Za ples in veselo zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. Pričakujemo vas, da se pozabavate z nami. Štajercem pa lepa hvala za vabilo k našemu martinovanju. Vsekakor v soboto je biro zabavno pri njih. Pogrešali smo ljudi, ki so odšli od nas k večnemu počitku. Vsem družinam izrekamo naše globoko sožalje ob izgubi njihovih dragih.
Vstopnic je še nekaj na razpolago. Kdor jih še želi imeti, lahko pokliče katerega koli od Belokranjcev. Torej na svidenje v soboto, 11. nov. 1972, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.!
Olga Mauser
Fantom in možem!
CLEVELAND, O. — Misel na življenje po smrti, na večnost, na Boga, to je tisto, kar nas stalno opominja, da se od časa do časa umaknemo vsaj za nekaj trenutkov vsakdanjemu toku življenja ter da se sami, na samem pogovorimo z Bogom. To je tisto večno človeško živo potrebno, ki ga ni mogoče v sebi zatajiti, kaj šele ubiti. Vedno spet oživi, kliče in vabi: pridi!
Kot znano, bodo od petka, 10. nov. t. L, zvečer od 6. ure pa do nedelje, 12. nov., opoldne, v škofijskem Domu za duhovne vaje na Lake Shore Blvd. duhovne vaje za slovenske može in fante. Za. spoved bosta na voljo dva spovednika. Vse, ki so se zanje priglasili, prosimo, naj pridejo vsaj do 6. ure v petek zvečer v ta Dom in se tam pri-glase v pisarni pri glavnem vhodu. Tisti pa, ki zaradi službe v petek zvečer ne morejo priti, naj pa pridejo tja drugo jutro, v soboto, 11. nov., če je le mogoče, ob sedmih zjutraj. Tam jih bo čakal pri glavnem vhodu naš zastopnik. In končno: kdor se iz katerega koli vzroka doslej še ni priglasil, kljub temu še vseeno lahko pride na duhovne vaje, ker nam je vsak na njih v resnici zelo drag in dobrodošel.
Vsak sam najbolje ve, kako in kaj je z njim. Sicer sem pa podpisani vsak čas za katere koli informacije v zvezi z našimi savanskimi duhovnimi vajami naj razpolago: telefon št. 881-4982.
France Sever st.
— Sirija v Prednji Aziji je po površini približno enaka Severni Dakoti.
Beseda o knjigi:
Sad ijultezni
EUCLID, O. — Lično knjigo “Sad ljubezni do Boga in domovine” sem od Mrs. Gizelle Ho-zian prejel in jo že po dveh dneh prebral. Imel sem velik u-žitek, ko nam opisuje do podrobnosti to izredno zanimivost — kako so pridni medmurski Slovenci v kratki dobi štirih let zbrali toliko skupaj, da so v Gornji Bistrici “postavili viden spomenik svoje ljubezni do Boga in rodne grude” (škof M. Držečnik “Knjižici na pot”).
Čudim se, kako do potankosti je vse zaznamovano, kako, kdaj se je zamisel začela, nadaljevala in v kratki dobi izvršila! Ne morem drugače, kot priznati, da je temu delu morala pomagati služabnika božjega škofa Antona Martina Slomška pomoč iz onostranstva, da je povezala v eno celoto toliko pridnih delavcev iz ZDA, Kanade, Avstralije in Slovenije. — Čudom čudo bo, kar piše naša revija Ave Maria o bistriški cerkvi: “Akcija se je začela med laiki Prekmurci, izvedli so jo brez pomoči in vzpodbude duhovnikov. Morda je akcija uspela, ker pri nji ni sodeloval noben duhovnik. To pa ne zaradi tega, ker duhovniki ne bi bili sposobni za tako akcijo, marveč ker so laiki sami nosili vso odgovornost in so se zato tudi resno trudili za dosego cilja.
Nihče od teh, ki so bili delavni pri akciji, se ni udeleževal študijskega tečaja o organiziranju in izvajanju nabiralne akcije. Tudi niso imeli nobenih iz-
Jencev kakega podjetja, ki ga vl h škofije in fare najamejo, da vodijo nabiranje denarja. Kljub temu so v dveh letih nabrali 30,000 dolarjev. (Str. 134.)
O vsebini knjige le to: Obseg je 156 strani. Takoj po “Knjižici na pot”, uvodu, ki ga je napisal škof Maksimilijan Držečnik, sledi njegova slika. Knjiga ima še nadaljnih 76 ilustracij različnih delavcev in prireditev. Na ovitku je slika nove cerkve, ki je posvečena sv. Antonu Pa-dovanskemu. Od str. 5 do 38 je od avtorja Ivana Zelko napisana Zgodovina Bistrin v Prekmurju. Zelo zgoščeno besedilo veliko pove, ki nas seznani mnoge, ki zelo malo vemo o tem koščku slovenske zemlje, kakšna je bila preteklost naših ljudi, ki so bili do prve svetovne oziroma do konca vojne 1. 1918 podrejeni madžarski upravi. Naj omenim samo, da prvi osvoje-valec Prekmurja za Jugoslavijo, nam v Ameriki dobro znani voditelj turizma, je bil Rev. Jožef Godina, ki je 24. dec. 1918 osvobodil z jugoslovanskimi vojaki svojo rojstno vas Doljno Bistrico.
Naj omenim, da na (str 16) je slika znanega rodoljuba, duhovnika Jožefa Klekla st. v Soboti v ječi 1. 1941 — na levi strani slike v ozadju je madžarski vojak, drug vojak, ki ga pa ni na sliki, se pripravlja, da ustreli Klekla, ki se pripravlja ne smrt.
Sledi opis na 16.-17. strani Zanimivo je pod IV. zaglavjem “Duhovniški in redovniški poklici na Bistrici”, ki so se po letu 1920 odločili za ta stan. Ta cvetoča Bistrica je dala Cerkvi 12 duhovnikov in 14 redovnic! Čast in priznanje! V naslednjem poglavju je opis: Šolska sredi šča, kjer so se učili Bistričani pisati in čitati. Tudi to poglavje je zanimivo, ne samo za Prekmurce, ko so od tam doma, pač pa za vsakega Slovenca, da se seznani, kako je bilo s šolsko bo v tistih časih. Za tem sledi: Zidanje cerkve na Bistrici od avtorice Gizelle Ho-zian.
Vem, da je bila ona tista — rekel bom: od Boga izbrano o-rodje — ki je s pomočjo pridnih Prekmurcev, ki jih. je znala zainteresirati, da so zares poprije-
li in izvedli dejanje, ki P111	°
ostalo v čast in priznanje. 0 pridne čebelice krog matice so se strnili krog njene zamisli, a se danes vesele sadu. Pozab je ne so vse skrbi in žrtve, ki so jih doprinesli. V obsežnem P° pišu je, kot še nikjer drugje m sem srečal, da bo — saj je o do 156 strani do podrobnosti na tiskano — ohranjeno zgodovini, kako se je ta akcija vršila in kdo je pri njej sodeloval! Kni1' ga v lepi slovenščini in prikup ni obliki zasluži, da si jo ne sa mo prekmurski, ampak vsak a toliški Slovenec nabavi. Še marsikaj se pričakuje, da bo v 0 dočnosti treba dopolniti pri novi cerkvi, ki bo nekoč dobi a svojega lastnega duhovnika. e veda še marsikaj manjka, Pre vsem pa, da bodo poravnani vsi dolgovi, ki še ne krijejo iz a kov. Upajmo, da bomo dožive i, ko bo kanonizacija božjega služb anika škofa Antona Marti na Slomška zaključena, da bo 0 novo svetišče v Bistrici Pos el (danes je sv. Antonu Padovan skemu) Antonu Slomšku posve čeno.
Ves izkupiček od knjig6 skala jo je ZGP Pomurski tis*, Murska Sobota), ki stane $5’U namenjen v pomoč tej cer ^ V priznanje delavnosti pridni Prekmurcev, ki so nam vS^ katoliškim Slovencem v zg požrtvovalnosti, se pridružim0" da bomo z njimi tudi mi deleži^ plačila božje obljube, priproS nje našega Slomška vsaj z na ročilom te knjige, malo Pr^°_ moremo dovršiti to novo si šče.
Knjiga se naroča pri:
Mrs. Gizella Hozian 9631 Knox Ave.
Skokie, 111. 60076
V tej okolici se pa dobi tud pri:
Mr. & Mrs. John Kustec 209 Richmond Rd. Richmond Hts., Ohio 44
Tekav60
ZLATA REKA
Po zvišanju uradne cene.,e, zlato se je trgovina z zlatom lo poživila. Nova uradna ce ^ 38 dolarjev za unčo je sicer vedno prenizka. Pravijo, da ^
ti tržna cena b5 dolarjev za
resnični vre
in 116
V zadnjem tednu v septem
uonaonu pruuaju	.
in pol toni zlata v vrednos
vre°
Efunge, največja veletrgo žitom na svetu, in i?3*10
družba Dreyfus, ki svoji velikosti med imenovani.
jada
obe
bi'
— Število tovornih avt°^ polov v ZDA se je v 15 lgtl dvojilo.
še
ni'
d-
čo ne odgovarja nosti te plemenite kovine ]n stroškom njenega pridobiva V pričakovanju nadaljni
dražitev se je povpraševanje
zlatu zelo dvignilo,	, u
tem°lU
30 ton
je Rusija vrgla na tr§ 0v zlata v vrednosti 60 mi b ^ dolarjev. Pa to je le majhen ^ svetovne trgovine z zlatom- ^ Londonu prodajo vsak ^an ^ ^
v Zueric^
milijonov dolarjev, pa celo po 5 ton na dan v nosti 10 milijonov dolarjev. ^ Sovjetija potrebuje ve trde valute za plačilo množine pšenice, ki jo Je 0 pila v Ameriki in	še
svetu, zato bo morala posec ^ globoko v svoje zlate za^0^-epo bo plačala račune za kup žito.	0B
V zvezi s prodajo am ^ pšenice Rusiji so prišli na ^ razni škandali, v katere pleteni nekateri višji z uradniki, ki so o pogodbi ° ^ stili družbo Continental ^ ^ največjo veletrgovino z zl , upi-Ameriki. Ta je pšenico °
od farmah ,
■edeb
zapleteni uradni^ij sicer odstopili, a so takoj ' yi.
službo pri Continental V kupčijo s pšenico sta Za^cjj3 ni tudi holandska k°rPor t
,vma
la po nizki ceni ki za pogodbo še niso vj jo škandal
Jože Grdina
TRAGEDIJA 17. PEŠPOLKA
V JUDENBURGU L1918
Usoda je hotela, da so 1. 1918 za to svojo vdanost do Habsburžanov ravno v tem Judenburgu dobili brco s tem, da so po ukazu zadnjega cesarja Habsburžana Karla I. dobili brco tedaj, ko so pod streli Madžarov padli sinovi Kranjske, vojaki 17. pešpolka. Tako je plačal tujec vdanost Kranjcev za njih krvolitje v bojih za Habsburžane. To usodno napako so napravili, ker niso dovolj poznali bratov Čehov in so v zmotni misli imeli za prijatelje Nemce ter jim ni bil dovolj znan načrt Otokarja; tako so verjeli le Rudolfu Habsburškemu, kar je jasno bila velika zmota. Bila je škoda tedaj in je še danes, kar se jasno vidi v potučevanju slovenske zemlje. Vse to zato, ker je naš Slovenec več verjel tujcu kakor pa bratu, pri katerem je videl le malenkostne napake, dočim pri tujcu ni videl zla sužnosti in potujčevanja.
Ko si ogledam grobnico, se poslovim od tovarišev, ki počivajo tukaj, ter jim želim večni mir. Nato grem še na strelišče, posnamem na film nekaj slik, ko pride mimo neka ženska, za katere navzočnost se pa nisem dosti brigal; niti malo pa nisem slutil, da me bo naznanila orožnikom. Ko sem se še enkrat ozrl na kraj tragedije tovarišev mojega nekdanjega polka, se odpravim nazaj na kolodvor, da se od tam odpeljem nazaj v Celovec. Tedaj prideta na kolodvor dva orožnika. Eden od
mi ni treba poudarjati. Če bi se mi to pripetilo v Sovjetski zvezi, bi se nič ne čudil in tudi ne tako jezil. Je pač komunistična, bi si mislil. Da se mi pa kaj takega pripeti v današnji svobodni demokratični Avstriji, tega bi pa nikdor ne pričakoval. V tisti zaničevani, opljuvani Rusiji, o kateri ne vedo nič dobrega povedati, taka galantnost in nobenega šikaniranja. Nihče ni zijal za menoj in nihče me ni naznanil, dasi bi me lahko in to ne samo enkrat, dočim sem bil tu hitro naznanjen in takoj so mi bili orožniki za petami.
Baš v tem se zrcali ruski značaj in poštenje. “Pri nas ni izdajalcev,” je dejal mladi Rus v Leningradu. Resnično! Vse od Leningrada, preko Moskve in Kijeva, pa tja do meje, ko sem zapušččal Rusijo, ni bilo za menoj nobenega orožnika ali policaja, ki bi prišel na kolodvor in me aretiral, kar je dokaz, da me ni nihče ovadil, kot se je to zgodilo v Judenburgu. To je možatost, ne pa v Avstriji, pa naj kdo še tako pljuje na Rusijo in hvali Avstrijo: ravno obratno je res.
Obnašanje Avstrijcev je še vedno tako kot prej: tipično nemško. Samo kljukastega križa nimajo, če bi se vrnili časi Hitlerja, bi se povrnilo to, kar so uganjali pod Hitlerjem. Ruse sovražijo in kar ne morejo pozabiti batin pri Stalingradu. Še : bolj ko Ruse pa sovražijo Ame-i rikance. Javno sicer ne in se jim strašno dobrikajo. To pa
Pristojbina za izseljevanje Judov iz Rusije
Sovjetska vlada je zahtevala od Judov, ki se hočejo izseliti iz Rusije, visoke pristojbine. Proti temu je protestiral ves svobodni tisk, posebno ameriški, ki je pod velikim vplivom Judov.
Dr. Heinz Paechter je napisal za judovski list “Aufbau”, ki izhaja v nemškem jeziku v New Yorku, daljši članek, v katerem zagovarja Rusijo. Pravi, da sovjetska vlada zahteva pristojbine za izselitev samo od ljudi, ki so se v Rusiji izšolali na račun vlade. šolanje in izučitev zdravnika ali inženirja stane tisoče do-
larjev. Zakaj ne bi dežela, ki iz-kraj, kjer so bili ustreljeni mop seljenca sprejme in ima od
tovariši sedemnajstega pespol-j gove izo|brazbe dobiček ni_
Pr«,I3kater!m P011?	Rusiji del stroškov za njego-
Sluzili?  	oo/domnQTC+<=»m' ’ i	J
zlasti pri meji Odra-Nisa in še posebej pri združenju obeh Nemčij. Zato so naproti Združenim ameriškim državam zelo prijazni, dočim jih v srcu sovražijo bolj ko Ruse. O tem mi je pravil neki Slovenec, ki je bil dolgo časa med njimi v Nemčiji in je dejal:
(Dalje prihodnjič)
njih me vpraša za potni list, naj	..	.	,	, .
ga pokažem. Posežem v žep in 'fto. ker so jim^ujno^otrebm,
ga izročim. Ko ga pregleda, ga spravi v svojo torbo ter pravi, naj grem z njima.
To, da mi je vzel potni list, pa me je razburilo. Kaj takega se mi pa še ni pripetilo; vendar sem kar se da mirno sledil orožnikovemu ukazu ter stopil v avto. Brž sem uganil, da je to “maslo” one ženske, ki me je videla, ko sem filmal, ter me je naznanila. Da sem bil v pravem, sem kmalu potem zvedel. Avto je zdrčal preko mostu Mure, potem pa po ulicah Judeifburga, kjer smo pred orožniško postajo izstopili, nakar sta me gnala v dvorano, kjer me je zaslišal orožniški uradnik v civilu.
Z mojim potnim listom v roki me vpraša, po kaj sem šel v Rusijo.
Odgovoril sem mu:	“Svoje
znance sem šel obiskat. Štiri leta sem bil v Rusiji kot vojni ujetnik pa sem jih hotel še enkrat videti!” “Po kaj ste šli na Poljsko?” — “Hotel sem videti kraj, kjer sem se bojeval in bil ujet!” — “Zakaj ste prišli v Judenburg?” — “Hotel sem videti
—	“Kje ste'^vi* služili?”^-—^‘V j V° Ljubljani!” — “Kdaj ste bili ujeti?” — “Dvajsetega decembra 1914.” — “Kako ste bili ujeti?” — “V boju na bajonet.” — “Kdo so bili vaši tovariši, ki so bili ustreljeni v Judenburgu?”
•— “Možina, Hafner, Rogelj in še drugi.” — “Kdaj je to bilo?”
—	“Maja 1918.”
Tedaj se obrne proti orožnikoma ter pravi: “Tega pa ni bilo treba aretirati. Nam lahko iz tega napravi celo storijo!,” Nato se obrne proti meni ter mi vrne potni list: “Le pojdite!”
Ker je bil mož, četudi uraden, še kar prijazen z menoj, mu sežem v roko in, ne da bi se ozrl ua moja spremljevalca-orožnika, zapustim dvorano. Nazaj na kolodvor me seveda nista peljala; v zapor bi me že in to z vese-tjem, tako pa se ni izplačalo, ker sta dobila le dolg nos. Naglih korakov sem jo ubral nazaj na kolodvor ter se odpeljal z vlakom v Celovec.
Da sem bil zaradi tega jezen,
Dr. H. P. trdi da ima Rusija do tega pravico na podlagi mnogih spomenic pravnega odbora ZN, ki so nastale zaradi pritožb, da ameriška podjetja vabijo z visokimi plačami evropske učenjake in raziskovalce, ki so jih domače dežele izobrazile in jih nujno potrebujejo.
Zadnje tedne poročajo, da je sovjetska vlada dovolila zopet več sto judovskim družinam izselitev v Izrael brez plačila stroškov za šolanje.
Močnejše pivo hočejo
DURBAN, J. Af. — V tem pristaniškem mestu so začeli štrajkati pristaniški delavci v podporo zahtevi, da se jim da močnejše pivo in da jim povišajo tedenske plače vsaj na $34. Prav tako hočejo omejitev delovnega tedna, ki znaša sedaj 60 ur.
Štrajkujoči hočejo imeti v nedeljo prosto, da bodo šli lahko v cerkev, kot sami trdijo.
Mohorjevke so že na potu...
Cleveland, O. — Knjige Družbe sv. Mohorja v Celovcu so že tri tedne na potu. Imajo torej približno polovico svoje poti do nas že za seboj, seveda, če se ne bo kje kaj zateknilo. Pri pošti je namreč to kaj mogoče. Posebno pred božičem, ko je nanjo v Ameriki tak hud naval. V Celovcu, hvala Bogu, to vedo. Zato vsako leto tako pohite. K nam čez morje oddado mohorjevke na pošto navadno vsaj dva meseca pred božičnimi prazniki. Tako jih potem večinoma sprejmemo pravočasno. Zgodi se pa tudi, da se včasih vendarle kaj zamude. Če pojde vse, kot je predvideno, jih bodo prvi med nami dobili v začetku decembra. Zavedam pa se pri tem, kako negotovo je vsako napovedovanje. To znajo samo ciganke, pa še te ne vselej. Samo takrat, kadar slučajno pogode.
KAREL MAUSER: RAZDRTO GNEZDO
Med knjigami, ki je tudi na potu k nam v ZDA in Kanado je tudi Mauserjeva povest “Razdrto gnezdo”. Pisec teh vrstic jo že ima. Njemu so jo namreč poslali po letalski pošti iz Celovca. Pa mu je v resnici hudo, da je že tudi drugi udje še nimajo. Vsem. namreč privoščim tisto veselje, katero sem sam občutil, ko sem knjigo jemal iz poštnega zavitka. £e samo njena zunanjost me je prijetno iz-nenadila. Večbarvna je. Krasna! Obstaja iz dveh delov. Prek vse naslovne strani je rdeč napis: KAREL MAUSER: RAZDRTO GNEZDO”. Nad tem napisom je večbarvna slika operacijske sobe, koder > se mučijo z operacijo zdravniki, sestre pa jim pomagajo; pod njim pa sta dve starejši sestri v svojih družbenih oblekah. Sama ljubezen in dobrota jima sije z obrazov. — Da, tudi pri knjigi velja, da “obleka” napravi človeka.
“Razdrto gnezdo” je izšlo v zbirki “Družinske večernice”, in sicer kot njen 26. zvezek. Obliko ima prikupno, večerni-ško. Obseg: 186 strani, kar je že kar lepa knjiga. Kakor nalašč pravšnja za vsakdanjega bravca. Razdeljena je na 35. poglavij. Toliko mesecev je namreč izhajala v letih 1965, 1966 in 1967 pri naši lemontski “Ave Marija” mesečniku. Že takrat' sem si želel, da bi izšla povest v knjigi, pa se p. Fofčunat odnosno njegovi predstojniki niso mogli okorajžiti za kaj takega. Zato pa jo je sedaj sprejela med letošnje redne knjige celovška Družba sv. Mohorja. Ta se zaveda, kako hudo je potrebna v današnjih duhovno tako razrva-nih časih ljudem dobra duhovna hrana. Tako zelo je manjka!
Vse letošnje mohorjevke so pohvale vredne. Težko je reči, s katero izmed njih bo vsem bravcem in bravkam najbolj ustreženo. Ne dvomim, da ipo seglo po Mauserjevem “Razdrtem gnezdu” največ deklet, mater in žena, pa tudi moškim bo dragoceno branje. “Razdrtega gnezda” bodo veseli še prav posebej doma, to je v starem kraju, kakor imamo navado reči. Saj pa je ta povest verno zrcalo nedavnih časov v naši domovini. Oblast, upajmo, da ne bo polo-
se to zgodi, potem se lahko zaveda, da boljše propagande za povest na domačem ozemlju ni mogla storiti.
“POSVETILO”
K “Razdrtemu gnezdu” se bom, če Bog da, še vrnil. Danes bi rad tu ponovil bravkam in bravcem “posvetilo”, katero je napisal pisatelj Karel Mauser tej svoji zgodbi. Lepo zrcalo je to njegove notranje podobe. Tako-le je napisal;
“Kakor gnezda, prizidana k bolnišnicam, so bila njih bivališča. V težkih modrih krilih, s širokimi perutmi belih kornetov, so šumele skoz bolniške sobe in opravljale svojo službo sebi v posvečenje in ljudem v blagoslov. Razgnali so jih na vse vetrove. V gubah svojih kril so odnesle s seboj zadnji dih umirajočih in jok novorojenih. Naj bi ta drobna povestica, posvečena slovenskim usmiljenkam, bila znamenje mojega osebnega spoštovanja in znamenje nas vseh, da jih nismo pozabili.”
PROŠNJA
Za sklep bi rad rojakinjam in rojakom priporočil, naj vse store, da pride ta dobra knjiga v roke čim več slovenskih ljudi, doma in po svetu. Podobno naj bi jo dobile vse slovenske misijonarke in vsi slovenski misijonarji, kakor so dobili v svojem času življenjepis škofa dr. Gregorija Rožmana. Zelo zaslužijo to.
In končno: kdor ni ud Družbe sv. Mohorja v Celovcu, bo knjigo “Razdrto gnezdo” čez čas imel na voljo v Slovenski pisarni v Clevelandu odnosno v Torontu v Kanadi. Najbolj prav pa bi bilo, da tisti, ki je doslej zamudil poravnati udnino za novo leto, to vsaj sedaj stori. Po letalski pošti naj pošlje ček za pet dolarjev na naslov: Družba sv. Mohorja v Celovcu, Vik-tringer Ring 26. — 9020 Klagen-furt, Austria-Europe”. Če se bo s tem res požuril, zna imeti za božič mohorski knjižni dar na svoji mizi. To priporočam in prosim.
Janez Sever
Kdo je upravičen do znamk za hrano (Food Stamps)!
CLEVELAND, O. — Predsednik Nixon je že spomladi naročil tajništvu za poljedelstvo, naj organizira posebno kampanjo, katere namen naj bo, poiskati vse revne ljudi, ki nimajo dovolj dohodkov, da bi si mogli privoščiti zadosti primerne hrane. Kampanji so dali ime ‘Find’ (poišči).
S tem v zvezi je sklicala uprava Socialne varnosti, ki pri tej kampanji sodeluje, sestanek v torek, 31. okt., v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Sestanek je vodil Mr. Benjamin Miller, u-deležilo se ga je pa komaj dobrih 20 ljudi, kar je morda znak, da v naši naselbini ni velike revščine ali pa, da so naši ljudje preponosni, da bi izkoriščali razne podpore.
Predavatelj je poudarjal, da znamke za hrano niso dobrodelnost (četudi jih deli urad Welfare), ampak pomoč, do katere je upravičen vsak državljan pod gotovimi pogoji.
Podlaga za upravičenost do znamk so prihranki in mesečni dohodki. Posameznik ima lahko do $1,500 prihrankov, pa je še upravičen do znamk; ista omejitev velja za družine, ne glede na število članov, če ni eden ali več članov družine starih 60 ali več let. V tem slučaju ima družina pravico do znamk, če ima skupno manj kot $3,000 prihrankov. Za družino se štetejo vse osebe, ki jedo pri skupni mizi, čeprav niso med seboj v krvnem sorodstvu. Hiša, avto, TV, zavarovalne police se ne štejejo med prihranke.
Ljudje, ki imajo majhno pokojnino ali dobrodelno podporo, ki so brez dela ali zaposleni z majhno plačo, so upravičeni do znamk. Te pa dobe zastonj samo najrevnejši, drugi jih morajo plačati po svoji moči. Poleg višine skupnih prihrankov se u-poštevajo tudi skupni dohodki gospodinjstva.
Naslednja tabela kaže, kako se dele znamke za hrano:
	Mesečni dohodek Dobi znamk		Plača
	pod	v vrednosti	
ena oseba	$178	$36	0—$26
dve osebi	$233	$64	0—$44
tri osebe	$307	$92	0—$74
Nekaj primerov:	Ena oseba,	živili ponekod (tudi v	Clevelan
ki ima manj kot $20 mesečnih dohodkov, dobi znamke, vredne $36, brezplačno, če ima $95 dohodkov, bi pa morala plačati za znamke $16 itd.
Dve osebi s skupnimi mesečnimi dohodki do $20 bi tudi dobili znamke v vrednosti $64 zastonj, če bi pa imeli $115 dohodkov, bi morali plačati $26.
Tudi ljudje z mesečnimi do-
du) pa tudi za plačilo pripravljene hrane, ki jo razne dobrodelne organizacije dostavljajo na dom takim, ki si je sami ne morejo pripraviti.
Z zadnjim 20% povišanjem pokojnin so nekateri presegli določeno višino dohodkov in s tem zgubili pravico do znamk, tako da imajo od povišanja več škode kot dobička. Mr. Miller
hodki nad zgoraj označeno mejo je rekel, da se dela na to, da bi imajo pravico do znamk, če mo- se ta krivica popravila, rejo dokazati izredne izdatke Kdor misli, da je upravičen, za bolnico, ali če plačajo več i naj pokliče krajevni urad Wel-kot 30‘ r svojih dohodkov za na-j fare ali Socialne varnosti, če pa jemnino ali za dolg na hiši. j koga pozna, ki je upravičen, naj
Vesti iz Slovenile
Nadškof Pogačnik v Rimu
Kot zastopnik jugoslovanske škofijske konference se je ljubljanski nadškof dr. Pogačnik u-deležil konference evropskih škofijskih konferenc. Po vatikanskem radiu je govoril o tem srečanju, ki je bilo zelo zanimivo zaradi poročil. Tako je irski kardinal povedal, da je Severna Irska v revoluciji, ker hočejo izsiliti priključitev tega dela k Irski; poleg tega pa je to predvsem socialna vojna, ker grozi protestantom, da bodo številčno podlegli irskim katoličanom, ki imajo veliko otrok. Na splošno so odnosi med katoličani in protestanti dobri.
Nadalje je škof Rubin, tajnik škofovske sinode, povedal, da si bodo škofijske sinode sledile vsako tretje leto. V kritiki zadnje sinode je bilo rečeno, da je v glavnem bila uspešna zlasti glede vprašanja o duhovništvu; saj je prinesla pomirjanje med d u h o v š čino, čeprav ni rešila vseh problemov. Manj uspešna je bila v vprašanju o pravičnosti, čemur pa je bil vzrok v tem, da je za ta obširen problem bilo premalo časa.
“Glas koncila” zaplenjen
V Zagrebu izhaja že 10 let verski list “Glas koncila”, ki je naj večji verski list v Jugosla-) viji. Pred kratkim je praznoval 10-letnico obstanka. Prva številka po tem jubileju (izhaja vsakih 14 dni) pa je bila policijsko zaplenjena, kot poročajo tiskovne agencije. Kot vzrok navaja zagrebška policija, da “ščuva list ljudi k nepokorščini javni oblasti”.
Ta obsodba se nanaša na nek članek pod naslovom “17 stoletij verskega delovanja”. V vrsti člankov prikazuje list življenje krščanskih mučencev, ki so dali svoje življenje v časih državnih diktatorjev. Tajnik komunistične partije Hrvatske Josip Vrhovec je k temu izjavil, da hoče verski list ’’Glas koncila” podpihovati hrvaške
Help wanted — female
Sewing Operator
Experience on Singer setting, zippers and Rimoldi. High piece work rates. Steady work!
881-5459
Male Help Wanted
HELP WANTED Assemblers
Openings in plant for light assembly and sub-assembly work on radio speakers. We offer a good starting rate, paid hospitalization, paid vacation, 9 paid holidays and good working conditions. Applications can be made at:
CLEVELAND ELECTRONICS INC.
14500 Darley Ave.
Plant is located off E. 140 and Shoreway.
-(218)
^--------
nacionaliste, katere je vlada poklicala k spoštovanju reda v državi.
-----o-----
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
For Sale
30-inch, 4 burner, gold Tappen gas stove, with warming shelf, exhaust, oven, broiler and other features. One year old. Also refrigerator and dryer.
Call 884-1266
(218)
FOR RENT
5 rooms newly decorated, utilities optional, near Immaculate Conception parish on Superior. Call after 5 p.m. — 381-4535
(218)
Pozor!
Kadar prodajate ali kupujete Vaš dom kličite
COSIC REALTY 524-8400
Paul Cosic, Broker
(218)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje zgoraj oddajo v okolici sv. Vida, Nobenih otrok. Kličite po 4. uri popoldne tel. 432-2976.
—(217)
For Sale
Large family home on Lake Shore Blvd., alum, siding, natural woodwork inside, modern kitchen with eating area, large dining room and large living room with fireplace, 3 bedrooms, Beach Club privileges. Only $21,500.
Handyman Special — 6-room home, full basement, 2-car garage, in Grovewood area. Only $14,900.
PERME REALTY UMLS	731-4300
(217)
Išče stanovanje
Slovenka v pokoju išče eno ali dve sobi s kuhinjo, zgoraj, fur-nez na plin. Blizu cerkve sv. Kristine ali Marije Pomočnice na Neff Rd. — Kličite 431-6584
-(218)
Znamke se lahko porabijo za|ga opozori, žila nanjo svoje težke roke. če | nakup hrane v večini trgovin z
Anže
LAS
Meat For Sale
Will take orders for veal calves raised on our farm, dreased out at approx. 100 lbs., at 99^ per lb. Cutting, wrapping, and government inspected by local packing house. Will deliver.
John Horney — 968-3325 Chardon, Ohio
—(226)
V najem
3-sobno stanovanje in kopalnica, opremljeno ali ne, se odda mirni osebi, v okolici sv. Vida. Kličite 391-2091.
-(218)
MUSICAL MERCHANDISE SPINET CONSOLE PIANO
may be purchased by small monthly payments, see it locally, write Cortland Music Company I, P.O. Box 35, Cortland, O. 44410 —(Nov 2,3,9,10,16,17,22,24)

Aerial search | launched for Rep. Hale Boggs and party, missing on Anchcrage-to-Juneau flight.
-Inrkifi Rob-inson, first black to play baseball in the major leagues, died at the age of 53, at his home in Stamford, Conn.
H o u s e and Senate passed a $24.6-billion water-pollution control bill. To clean up U.S. waters by 1985.
OCT. 4
Denmark voted two to one in favor of common market membership.
crashed near Moscow killing 160. Was on regular Paris-to-Leningrad* to-Moscow run.
OCT. 17
_______I South Korea's President Park Chung Hee invoked martial (aw. Plans political reforms.
LL3HUI French legation in Hanoi was destroyed during U.S, oir raid.
•'OCT.YI
__ Chile's leftist government faced nationwide strike — truckers, businessmen, farmers and construction workers.
OCT. I'fr
^	E a s t G e r-
mans permitted to visit relatives in West on "urgent family matters."
•oct;. it-
Queen Elizabeth was first reigning British monarch to visit a Communist nation — Yugoslavia.
OCT. 22
FourTurkish hijackers held 73 passengers hostage in Sofia, Bulgaria, after seizing Turkish airliner.
i*2UU Gun turret explosion on heavy cruiser Newport News off Vietnam killed 19 seamen.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	431-0628


Boleslav Prus:
STRAŽA
5\.
Med bajto in cesto je Andrej- kakor bi se podil vihar, ček kopal zemljo z mptiko in Polž je ustavil konja, zaslonil od časa do časa metal kamenje oči in ugibal: na ptiče, ali pa pel hripavo:
Juh!... če jaz zaplešem Krakovjak z nožico,
Mora slama s čevljev,
S tal vse križem trske.
Ali pa je trkal na okno bajte in vreščal, kakor Lenki navkljub:
Bog ve, da gotovo,
Nisem te poznala,
Ker bi jaz ti, Stanko,
Okence odprla!
Ona mu je pa iz izbe odpela:
Sicer jaz uboge Matere sem hčerka,
Ne bom pa po kotih Dajala poljubov.
Polž se je obrnil na travnik in zagledal svojo ženo, ki je sklonjena pod mostom, v srajci in
“Čudno, kako jezdi in kdo je to? Ni graščak, ne voznik, niti katoliški človek, pa tudi ne žid ?... Žida res ravno tako premetava na kljusetu, kakor one-I ga; toda žid ne bi zopet tako smelo podil konja. Najbrže ni domačin ampak kak tujec ...” Medtem se je jezdec za toliko približal mostu, da si ga je mogel Polž natančneje ogledati. Bil je gosposki človek drobne postave, svetlo oblečen in je imel na glavi baržunasto čepico. Na nosu je imel očala, v ustih smodko in pod pazduho šibo. Vajeti je držal v obeh pesteh, ki sta mu neprestano skakali med konjskim vratom in njegovo brado. S skrivljenimi nogami je tako močno objemal sedlo, da so se mu hlače podvihale do kolen lahkem krilu, prala cunje na1 in se je videlo nad kamašnami perilniku, da je odmevalo po brez golenic belo platno, dolini. Na travniku je bil tudi1 Tudi človek, ki ni prav nič Stanko, toda že je pustil mater vešč jahalne umetnosti, bi bil in šel ob reki navzgor, do tol- lahko uganil, da jezdec prvič munov. Včasih je pokleknil na sedi na konju, konj pa prvič bregu in oprt na roke dolgo! nosi takega jezdeca. Včasih sta časa gledal in gledal v vodo. { oba v lepi složnosti dirjala: “Radoveden sem, kaj dečko! naenkrat je pa jezdec, poskaku tam ogleduje?” je rekel smeh-!joč na sedlu, izgubil ravnotežje, Ijaje kmet sam pri sebi. Stanko! potegnil vajeti, konj pa, ki je je bil njegov ljubljenec in pri | pazil na vsako jezdečevo kret-tem še poseben otrok, ki je do- njo, se je obrnil v stran, ali se stikrat videl reči, nedostopne1 je ustavil na mestu. Takrat je navadnemu očesu.	j začel jezdec mencati in s ko-
Polž je švrknil z bičem in ko-' leni gnjesti sedlo in ko je videl, nja sta potegnila. Zopet sta za-1 da to ne zadostuje, je izkušal škripali brani, vrabci so mu zo- izpod pazduhe dobiti šibo. Med-pet prhnili nad glavo, veter je tem je konj, domislivši se, za zopet šepetal med stebli, toda1 kaj se gre, začel zopet dirjati kmetu so se začele že druge! ter je s tem spravil v nenadno
Medtem ko je Polž na ta način ocenjeval prijatelja naroda, je jezdec dospel na most. Ploskanje perilnika je zbudilo njegovo pozornost; obrnil je namreč konja proti ograji in z visokega sedla sklonil glavo nad vodo. Tenko telo in dolga stre-j ha čepice ga je delala podobnega žerjavu.
“Kaj neki hočem tam?” je pomislil kmet.
Gospodič je, kakor se je videlo, nekaj vprašal žensko, kajti! vzravnala se je in dvignila gla-' vo.
“Kaj neki za vraga hoče od moje babe?” se je vpraševal
Polž. “Sedi ti na konja kakor ‘ žensko. No, naša mati, bi bila trepetlika in se boji nagovoriti pa tudi lahko, kar je res, malo
bolj prijazna. Saj je vendar graščakov svak.”
(Dalje prihodnjič)
misli snovati v duši.
“Koliko imam zemlje?” je
gibanje roke, noge, glavo in celo telo jezdečevo, ki je bil po-
premišljeval. “Deset oralov, a j doben punčiki, sešiti iz več sla-med temi ni pedi travnika. Ko bo zvezanih kosov, bi vsako leto obsejal le šest ali Parkrat je obupani, četudi sedem oralov, ostalo pa pustil! pohlevni konj začel škokoma di-
neobdelano, s čim bi krmil svojo živino? In hlapec — on toliko
rjati. Tedaj je jezdec kakor čudežno zadobil ravnotežje v sed-
poje, kolikor jaz in četudi je hi in omamljen od dirjanja za-šepast, vendar dobi petnajst j čel sanjariti. Mislil je, da je po-rubljev plače. Lenka poje manj, I veljnik konjeništva in da jezdi pa tudi manj naredi. Sreča še, na čelu švadrona v boj. Toda da me vsaj kličejo v graščino, hipoma so roke, ki še niso bile
ali da mi kak žid da kaj zaslužiti z vožnjo, ali da proda žena masla in jajec ali zredi prašiča. In kaj imam od vsega tega? Še Bog, če spraviš v skrinjo za celo leto petdeset rubljev. Pa vendar, ko sva se vzela, mi še za stotak ni bilo dosti...
Jo gnoji in zemljo, ko imaš komaj kruha za svoja usta, seno in oves moraš pa kupovati v graščini. Naj jim pride v graščini na misel, da ti ne prodajo klaje ali da te ne pokličejo k delu, kaj potem? Pogini od lakote, živino pa seženi na polje...
“Saj jaz nimam,” je mislil Polž, “toliko zemlje kakor Hrib ali Lukovec ali Jelenec. To so gospodje. Eden se vozi s svojo ženo ob nedeljah v cerkev, drugi se nosi kakor kakšen knez, tretji bi pa rad vsako tretje leto župana odstavil in se sam vse-del na županski stolec. Ti, človek, pa trpi bedo na desetih oralih in se'še klanjaj oskrbniku do zemlje, da se spomni na te.
“Naj gre, kakor je dosedaj šlo!” je sklenil kmet. “Saj vse vkup nič ne pomaga. Ko bi jaz imel več živine in travnik, ne bi prosil v graščini milosti in bi vsaj deteljo vsejal...”
Na cesti za reko se je dvignil oblak prahu. Polž ga je opazil in spoznal, da jezdi nekdo, najbrže iz graščine, proti mostu. Bila je čudna ježa. Oblak prahu se je pomikal naprej, a včasih se je umaknil tudi v stran, kar za nekaj korakov. Včasih se je tako polegel, da je kmet lahko uzrl konja in jezdeca; včasih se je tako povečal in vrtil na cesti,
navajene častniške službe, naredile neko nepotrebno kretnjo in — konj se je naenkrat ustavil in gospodar mu je butnil ob vrat z nosom in smodko.
Toda vse to ga ni spravilo iz dobre volje, kajti že od mladih nog je hrepenel po konju, a šele danes je imel priliko, najezditi se ga do sita.
Včasih se je konj, če mu je popustil vajeti, obrnil proti vasi, namestu da bi šel naprej. Tedaj je jezdec zagledal množico psov in otrok, ki so se podili za njim z izrazi zadovoljnosti in njegovo demokratično srce je napolnila dobrohotna radost. Kajti razven nagnenja do viteških vaj je strastno ljubil narod, katerega je poznal v isti meri, kakor umetnost, obdržati noge v stremenih. Cez nekaj časa se je pa njegova ljubezen do naroda umaknila, zopet se je vzbudil v njem viteški ponos in po raznovrstnih naporih je obrnil konja ter se vrnil proti mostu. Najbrže je imel namen, pre-j ahati dolino povprek.
“Ejej! to je pa gotovo svak našega graščaka, tisti, ki je imel priti iz Varšave,” je zaklical sam pri sebi Polž ves razveseljen. “Ženico si je izbral naš gospod lepo in je niti ni dolgo iskal; toda da je našel takega svaka je pa moral gotovo dosti sveta obresti... V naših krajih bi dobil poprej medveda nego človeka, ki sedi tako na konju. Ta človek je bolj zabit kakor pastir, pa naj je tudi graščakov svak... Ampak graščakov svak pa le!...”
ECOLOGY-MINDED — Putting out agricultural chemicals without hazardous drift is the purpose of this little device. Pesticides combined with a foaming agent are shot through the nozzle to form dense droplets of foam that hits plants precisely on target and stays where it’s put.
(Plioto Courtesy Foamspray)
f
VELIKAN — V poslopju za sestavljanje vesoljskih vozil na Cape Kennedy v Floridi so začeli sestavljati “vesoljski laboratorj”, ki ga bodo prihodnjo pomlad poslali na pot okoli Zemlje z raketo Saturn V.
f	‘čarnih i ’’»ssžsr m z s
NOV JEKLENI PTIČ — Angleži in Francozi so skupno zgradili novo jet lovsko letalo Jaguar, ki ga vidimo na sliki na letalski razstavi v Farnborough z razstavljenim orožjem, ki ga uporablja.
	
What a lot ©f ten-year-olds
are wearing this year.
I#? ' ■ -	.
...
crr
ooaetjr
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUETi IL 60434
Since 1914...
. . the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Sucietv is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication io the Holy Family of Jesus, Mary and inseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Schola* ahips for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball. b\ Social activities.
7. Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer#
President .............
First Vice-President ..
Second Vice-President
Secretary .............
Treasurer .............
Recording Secretary ...
First Trustee .........
Second Trustee ........
Third Trustee .........
First Judicial ........
Seconu Judicial .......
Third Judicial.........
Social Director ..........
Spiritual Duector .....
Medical Advisor........

Joseph J. Ken'-ad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary lUoia John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen
Rev. Aloysius Madic. O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
Aj■ igssM. ________' ......
Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle) and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019

Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKI DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
m
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE