Poštnina plačana v gotovini
Leto IX., št« 55
(
»jutro« xvn„ st. 200 a) Ljubljana, ponedeljek 31» avgusta 1936
Cena 2 Din
tv£M.<lVim>i.VO. i -Jin.iJX Ci-UiUljeva ulica a. Telefon St. 2122, 3123, 8124, 3125, 3126. tnaeratnl oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — Tel. 3492 to 2492 Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100,
Podružnua Novo mesto: Ljubljanska
cesta St_ 42, Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-rartnerla.
Ponedeljska izdaja
Življenje In svet44
Uredništvo:
Ljubljana.: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 8122, 8123, 8124, 3125 ln 812«.
^ vsak ponedeljek zjutraj. «— Zarota se posebej ln velja po pošt; prejemana Din 4.-, po raznašal-dh dostavljena Din 5.- meseCno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefos St. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa
TATARESCU SESTAVIL NOVO VLADO
Nova Tatarescova vlada, v kateri je zamenjal zunanjega ministra Titulesca dosedanji finančni minister Antonescu, je bila že snoči
zaprisežena v Sinaji
Bukarešta., 30. avgusta, d. Mandator krone Tatarescu je svojo novo vlado sestavil že snoči. Člani nove vlade =■•'> zbrali v njegovem stanovanju, kjer :o imeli dve uri dolgo posvetovalne, oo 20.20 pa so vsi s posebnim vlakom odpotovali v Sinajo, kamor so prispeli opolnoči. Kralj Karol jih je takoj sprejel v svojem dvorcu Pelesu ter jih zaprisegel.
Vlada je sestavljena takole:
ministrski predsednik in minister za oboroževanje: Tatarescu, minister brez portfelja in podpredsednik vlade: Incu-lec, notranje zadeve: Dimitrije Juca, zunanje zadeve: Viktor Antonescu, finance: Caneieov, pravosodje: Mircea I>juvara, trgovina: Vaier Pop, gradbe in promet: Rihard Franasovici, delo: prof. Jon Nister, kmetijstvo in državna posestva: Vasilij Sassu, državna obramba: general Pavel Angelescu, narodno zdravje: dr. Costinescu, verstvo in umetnosti: Viktor lamandi, prosveta: dr. Angelescu, brez porfelja: Mihail Ne-gura in Jon Lapedatu, državni podtaj-niki: Viktor Badulescu, A vrel Bentoiu, Vasilij liarca, Tiberij Mosoiu, Peter Beian, Dimitrij Alimanisteanu, Mihajlo Berceanu in Jurij Caranfil.
Vladno krizo so predvsem povzročili zadnji incidenti desničarskih ekstremistov v Sinaji in Galacu, ki so zbuditf v merodajnih krogih precej vznemirjenja. V novi vladi so predvsem mlajši elementi liberalne stranke, ki se zavzemajo za strogo izpolnjevanje liberalnega programa. Najvažnejše je, da v novi vladi ni več dosedanjega zunanjega ministra Titulesca in da je prišel na njegovo mesto finančni minister Antonescu, ki je v diplomatskih krogih že znan, ker je bil nekaj časa poslanik v Parizu ter je med svetovno vojno z uspehom izvršil več važnih misij. Letos je Antonescu kot fi-raneni minister v Parizu podpisal važne gospodarske sporazume s Francijo. _ Pri pogajanjih za te sporazume je aktivno sodeloval njegov pomočnik Badulescu.
Titulescova izjava
Niče, 30. avgusta. AA. Dosedanji rumunski zunanji minister Titulescu, ki se mudi tu na oddihu, je izjavil glede na novo rumunsko vlado:
Zvedel sem, da je nova rumunska vlada sestavljena iz vseh dosedanjih ministrov razen mene. To sem zvedel šele potem, ko je bila nova vlada že sestavljena. Nova vlada ne potrebuje več moje pomoči. To je v redu, toda rajši bi videl, da bi me bili o tem prej obvestili, ker nisem imel namena osebno obremenjevati vlade g. Tataresca. Pridržujem si pa svoje mnenje in tudi vso svojo bodočo politično akcijo zase.
Zunanja politika ostane neizpremenjena
Bukarešta. 30. avgusta. AA. Da jc Titulescu, ki je bil 14 let rumunski zunanji minister in je sodeloval v vseh vladah od oktobra 1. 1932 dalje, izpadel iz nove vladne kombinacije, je izzvalo pravo senzacijo. Nepričakovani razvoj vladne krize je dal političnim krogom povod za vse mogoče kombinacije. Po zadnjih informacijah ima Tatarescu za svojo novo vlado široka pooblastila za pobijanje vseh terorističnih po-kretov, bodisi desničarskih bodisi levičarskih. Sodijo, da je Tatarescu sklenil odkloniti sleherno nadaljnje sodelovanje v Titu-Kscom zaradi tega, ker so njegove grožnje t ostavko zlasti ob priliki fašističnih nemirov ob koncu meseca junija znatno omajale avtoriteto dosedanjega režima. Pravijo, da jc Tatarescu v sporazumu s šefom liberalne stranke Constantinom Bratianom brzojavil Titulescu, ki se sedaj mudi v Franciji, da je bil prisiljen sestaviti homogeno vlado, v kateri bo mogoče do kraja izvesti program liberalne stranke, in da se mu zahvaljuje za usluge, ki jih je storil državi, ter za sodelovanje v bivši vladi.
Tatarescova izjava
V izjajvi, ki jo je snoči podal predsed-rik vlade Tatarescu novinarjem 0 rumunski zunanji politiki, je med drugim aaglasil: Vlada bo nadaljevala zunanjo politiko, ki so jo doslej vodile dosedanje vlade in katere vodja je bil v zadnjem času g. Titulescu, ki mu tudi tokrat izražam priznanje za usluge, ki jih je storil državi in vladi. Ta politika, ki je bila doslej že tolikokrat definirana, ni niti politika, ki bi bila vezana na osebnosti, niti politika oportunosti ali improvizacije. To ni politika posamezne osebe ali posamezne stranke, nego politika vsega rumiinskp?a naroda, torej prava nacionalna politika, ki sta njena stalna cilja obramba države in ohranitev miru. Nadaljnji cil ii naše zunanje politike so in »stanejo tudi v bodoče: zagotovitev čim ožjega in plodnejšega sodelovanja z našimi zavezniki v Mali antanti, v Balkanski zvezi, s Poljsko, Veliko Britanijo in posebno s Francijo, s katero smo neloč-
ljivo vezani po interesih in idealih našega naroda, ohranitev prijateljskih odnošajev z vsemi ostalimi državami, z Rusijo in drugimi našimi sosedi, ojača-aje obstoječih obveznosti, prisrčno sodelovanje za utrditev Društva narodov in enako prisrčno sodelovanje pri vseh pobudah za ustvaritev nedeljive kolektivne varnosti. To so glavne osnove naše zunanje politike, ki jo bomo vodili neomajno.
Nato je ministrski predsednik naglasi!, da je ena glavnih nalog nove vlade oja-čenje rumunske vojske. Že na prvi seji vlade se bodo določili novi krediti za nabavo vojnega materiiala v skupnem znesku 5 milijard lejev. Oborožitev države bo glavna skrb nove vlade.
Otoev v rumunski javnosti
Bukarešta, 30. avgusta. AA. Izločitev Titulesca iz vlade je naletela na ostro sodbo zlasti pri narodni kmetski stranki. Titulescu, pravi »Dirniniaca«, ie predstavljal politiko sodelovanja z Društvom narodov, s Francijo in Malo antanto. Njegova izločitev bo dala povod raznim govoricam. Enako sodi tudi »Universul«, ki vprašuje: Kakšen stvaren nesporazum je mogel nastati med Titulescom in predsednikom vlade? Kaj se je resnega pripetilo, kar bi lahko vladi dalo moralno moč, da opraviči svojo novo sestavo brez Titulesca? Dolžnost vlade je pojasniti to tajnost! Izločitev Titulesca je zlasti z zunanje-političnega vidika oslabila vlado. Naši zavezniki bodo predvsem vprašali, zakaj je bil Titulescu izločen v času, ki je tako nemiren, zakaj baš pred konferenco Male antante, na katerem programu je proučitev zelo težkih vprašanj, ki se tičejo ohranitve miru in bodoče rumunske politike.
Mihalake o novi vladi
Predsednik narodne kmetske stranke Mihalake je izjavil novinarjem: Preči-
tal sem komunike, ki ga je izdal predsednik ministrskega sveta v obliki dekreta. Ta komunike precizira »namene rekonstrukcije vlade, da bi mogla vlada vladati v drugi etapi svojega delovanja.« Tatarescu je hotel nedvomno povedati, da bo vlada v drugi etapi zatrla anarhijo, ki jo je sama ohrabrila v svoji prvi etapi. Za nas ima rekonstrukcija drugačen smisel: poizkus, da se molče preide preko odgovornosti zaradi notranje anarhije. Izločitev Titulesca se je že dolgo pripravljala. Imenovanje Incu!e-ca za ministra brez portfelja in podpredsednika vlade, čegar delovanje v notranjem ministrstvu proti požaru, ki preti naši državi, je pač znano, — dokazuje to v zadostni meri. Vse to potrjuje obtožbe, ki sem jih izrekel že ponovno proti vladi. Nova formacija predstavlja režim, ki ima ta značaj: Liberalna stranka je na tem, da docela izgine, vlada pa bo obvisela v zraku«.
francosko mnenje
Pariz, 30. avgusta, d. prememba v rumunski vladi je prvotno francoske kroge precej vznemirila. Predvsem obžalujejo, da je izpadel iz nove Tatarescova vlade Titulescu, ki je bil predstavnik lojalnega sodelovanja za očuvanje statusa quo v Evropi in velik pobornik za ide-| je kolektivnih varnostnih pogodb in za j Društvo narodov. Kljub vsemu se z zadoščenjem beleži izjava predsednika rumunske vlade Tatarescu, ki zagotavlja, da bo tudi nova rumunska vlada nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko, ki stremi po ohranitvi miru in ki temelji na prijateljstvu dosedanjih zaveznikov Ru-munije, predvsem Male antante in Balkanske zveze, kakor tudi Francije in Rusije. Francoski politični krogi tudi poudarjajo, da je novi rumunski zunanji minister Antonescvv =5!ar prijatelj Francije in da je bil svoj čas že več let rumunski poslanik v Parizu.
Boji v Španiji
niso prinesli še nobene odločitve
Madrid, 30. avgusta. AA. Notranje ministrstvo je izdalo komunike, ki pravi, da so bili nasprotniki včerai na vseh frontah odbiti. V Estramaduri viadne čete napadajo neprestano upornike. V Aeturiji in Andaluziji se boji nadaljujejo in je vladna vojska dosegla uspehe. Na severni fronti se vladni miličniki odločno borijo proti upor nikom. Iz Iruna poročajo, da je snoči krenila na bližn.io fronto zopet dolga vrsta tovornih avtomobilov z miličniki. Poveljnik vladnih čet je izjavil, da je vse v redu in da se položaj na froti ni izpromenil. V San Sebastianu je vladal včeraj mir.
Na fronti pri Huesci so sprednji oddelki vladne vojske snooi zavzeli vas Afis, ki leži 16 km daleč od Huesce. Zavzetje te va; si je precejšnjega pomena. keT bo sedaj vladna vojaka lahko obkolila mee.to in prekinila njegove zveze z Jaco. Sestrelili so tudi uporniško letalo, ki ie krožilo nad nad zavzeto vasjo.
Polkovnik Sandino. strokovni svetnik katalonske vlade v vojaških zadevah, je objavil komunike, da so vladna letala bombardirala uporniško kolono, ki je skušala priti na pomoč upornikom v Huesci. Kolona se je morala vrniti. Več njenih tovornih avtomobilov pa je bilo uničenih.
Mir pri Irunu
Hendaye, 30. avgusta. A A Na fronti pri Irunu je ponoči vladal mir. Davi so se nasprotniki le malo obstreljevali. Ob 9.30 so se nad Iranom pojavila uporniška letala in vrgla na mesto 4 bombe. Nato so se oddaljila proti San Marcijalu.
San Sebastian v temi
San Sebastian, 30. avgusta, b. Po poročilu tukajšnje radio postaje je vodovod k napravam pri mestni elektrarni popolnoma zaprt, tako da oddaja elektrarna elektriko msstu le v zmanjšanem obsegu. Radio postaja poziva prebivalstvo, naj se v porabi elektrike čim bolj omeji, ker obstoja nevarnost, da ostane San Sebastian v temi. Vodni naprave so zaprli uporniki.
Iz uporniškega tabora
Burgos, 30. avgusta. AA. Poveljstvo nacionalne junte je izdalo komunike no katerem ■uporniki zmagujejo na frontah v Asturi.i in Aragoniji. V bližini Ovarzu-T,d so uporniki zavzeli nove postojanke,* ki so od Irunn oddaljene samo še 1 km. Na fronti pred San Sebastianom je megla včeraj onemogočila sleherno borbo. Pri Terue-lu so uporniki odbili napad vladnih čet. ki so jih poslali iz Valencije na fronto. Bitka se je vršila pri Campilli. Ubitih je bilo 70 vladnih miličnikov med njimi tudi poveljnik čete vladr.ih prostovoljcev Panchovil-la. Uporniki so izgubili majorja Cnrlosa Velesa. nekega podporočnika in 6 vojakov.
Več uporniških kolon prodira v smeri proti Guadakjari. da bi obkolile mesto Siguenco. Železniška zveza med severno in vzhodno Španijo se normalno vzdržuje.
V Burgos je prispela velika skupina Ka-taloncev, nasprotnikov sedanje katalonske vlade, kri so se zadnje čase skrivali po gorah, dokler jim ni uspelo prfti na uporniško stran. Katalonci nameravajo ustanoviti svoje posebne kolone za borbo proti sedanjemu režimu.
Ker je sedaj vsa pokrajina okrog Ria Tinta v rokah upornikov, je vlada v Bur-gosu izdala odredbo, da sc imajo zaplenili vsi rudniki ter dati na razpolago vojaškim oblastem, vendar pa sc bo lahko ves presežek produkcije odda! svobodni trgovini na osnovi posebne uredbe o ureditvi cen.
Vrhovno poveljstvo nacionalne junte je prejelo od generalnega štaba galicijske divizije vest, da je šolska ladja »Galate« z vsemi gojenci in posadko prestopila na stran upornikov in da sc sedaj nahaja pred Terrolom.
Obisk kralja Edvarda v Turčiji
London, 30. avgusta, d. Angleški kralj Edvard VIII. je prekinil svoje počitniško potovanje ter nadaljuje svojo vožnjo po vzhodnem Sredozemskem morju v polslužbenein značaju. Tako se je sestal na otoku Krfu z grškim kraljem Jurijem, prihodnje dni pa se bo sestal tudi s predsednikom turške republike Kemalom Ata Turkom. Obema sestankoma pripisujejo velik pomen.
Mussolini se ne bo sestal s Hitlerjem
Rim. 30. avgusta, d. Vesti o nameravanem sestanku ministrskega predsednika Musso-nija z nemškim kancelarjem Hitlerjem se z italijanske službene strani odločno deman-tirajo. Mussolini ne namerava zapustiti Italije, na drugi strani tudi ni pričakovati, da bi kancelar Hitler prišel v Italijo.
Rydz Smigly v Parizu
Belfort, 30. avgusta. AA. Davi je prispel v Franciio generalni inšpektor poljske vojske general Rvdz Smigb\ V Milhouseu so ga sprejeli zastopniki francoske vojska in civilnih oblasti. I>o Belforta so ga spremljali prefekt gornje - renske pokrajine Le roy poveljnik 14. divizije in odposlanec načelnika generalnega štaba generala Gamelina. Četa vojakov mu je na belfortski postaji izkazala vojaške časti. Tu ga je pozdravil tudi mestni .župan. K sprejemu se ie zbralo tudi več generalov. Ganeral Rydz Smigly je ob 9.50 odpotoval dalje v Pariz.
Pariz, 30. avgusta, d. Francoski listi prisrčno pozdravljajo prihod vrhovnega šefa poljske vojske generala Rvdz Smiglyja v Parizu ter poudarjajo, da bodo razgovori, ki jih bo imel z odločilnimi faktorji francoske vlade, vojaškega, političnega in gospodarskega značaja.
Nevtralnost napram Španiji zagotovljena
Tudi Rusija prepovedala izvoz orožja v španrjo Optimistično razpoloženje v Parizu
Pariz. 30. avgusta, d. V francoskih zunanje političnih krogih je prevladovalo glede posledic španske državljanske vojne povsem optimistično razpeleženje. Splošno ugotavljajo, da je akcija francoske vlade za skupen nastop evropskih velesil glede nevtralncsti napram španskim dogodkom povsem uspela. Sedaj je tudi Rusija strogo prepovedala izvoz vsakršnega orcž.ia v Španijo. Vzpostavljena je enotna frenta Anglije, Francije, Italije, Nemčije, Rusije ir« španske sosede Portugalske ter je s tem. kakor trdijo v francoskih uradnih krogih, zagotovlejn mir, v kelikor je odvisen od dogodkov v Španiji.
Huska prepoved izvoza orožja
Moskva. 30. avgusta. AA. Po izmenjavi not med francosko in rusko vlado je ruski komisariat za zunanjo trgovino izdal odredbo, po kateri te od '28. avgusta dalje prepovedan izvoz vsakovrstnega orožja, leta! in vojnega materiala, pa tudi montira-nih in demontiranih vojnih letal v Španijo in njene koloni je ter ozemlja, ki so pod njenim prote ktoratom. Prepoved velja tudi za tranzitne pošiljatve.
Feljski pristanek na francoske predloge
Varšava, 30. avgusta. AA. Kakor znano, 6e vršijo med francosko in poljsko vlado enako kakor z drugimi državami pogajanja o nevtralnosti napram Španiji Tudi poljska vlada ja sedaj odgovorila pritrdilno na znane francoske predloge.
Italija za strogo izvajanje nevtralnosti
Rim, 30. avgusta. AA. Kakor se kaže. se italijanska vlada ne bo protivila ustanovitvi posebne mednarodne komisije, ki bi imela naiogo skrbeti za strogo izvajanja sporazuma o nevtralnosti napram Španiji.
Posredovanje diplomatov ob španski meji
Pariz, 30. avgusta. A A. Iz Saint Jean de Luža poročajo da se jc včeraj vršila tamkaj konferenca diplomatskih zastopnikov Argentine, Urugvaja, Italije in Nemčije v Madridu, katere so sc udeležili tudi zastopniki španskih upornikov. Francoski, angleški in ameriški diplomati na konfercnco niso hoteli priti, vendar pa so se informirali o njenem poteku. Vse kaže, da je bilo na konferenci predlagano, naj se ustanovi posebna mednarodna komisija z enakimi funkcijami, kakršne jc imel mednarodni Rdeči križ za svetovne vojne, ki naj bi si prizadevala, da se omili državljanska vojna v Španiji. Konferenca sc bo v torek ali v sredo nadaljevala.
Hendaye, 30. avgusta. AA. Kakor poroča agencija Reuter, so prispeli danes v Sain.t Jean de Luz po štirje zastopniki ljudske fronte in upornikov v Španiji, ki bodo sprejeli na znanje predloge zastopnikov tujih sil za omiljenje državljanske vojne v Španiji. Kakor znano, gre za ustanovitev posebne mednarodne komisije z arbitražno funkcijo, nastal pa je spor, kdo naj bi bii predsednik tega odbora.
Občinske volitve v krškem srezu
Krško, 80. avgusta.
Danes so bile naknadne občinske volitve v 7 občinah krškega sreza. Volitve so potekle mimo bre*z, vsakega incidenta.
Občinski odbor v Mokronogu je bil razpn-ščen, ker je s vo ječa,« no izvolil bivšega sreskega načelnika dr. Čuša za častnega občana. Na Bučki, na Raki, v Studeracu, Čatežu. Cerkljah so se vršile volitve zaradi izpremembe občinskega teritorija. V Škoci-janu je bila izvršena revizija občinskega gospodarstva nakar je bil občinski odbor razpuščen, razen tega je bila izvršena tudi izprememba občinskega teritorija.
Izid današnjih volitev v občinah je naslednji:
Občina Studenec: volilnih opravičencev 379, volilcev 260, volilna udeležba 09 odstotkov. Dobili so: 1. lista Stoje (JRZ) 210 glasov (18 odbornikov), 2. lista Znidarškš (opozicija) 20 glasov.
Občina Škocijan: volil, upravičencev 713. volilcev 654, vol. udeležba 64 odst. 1. lista MarinčLč (JRZ) 544 glasov (23 odbornikov), 2. lista Barbarič (opozicija) 110 glasov (1 odbornik).
Občina Bučka: 289 vol. upravičencev, volilcev 219, vol. udeležba 7G odst. 1. lista Komljanec (.JRZ) 153 glasov, (16 odbornikov), 2. lista Kapler (opozicija) 66 glasov (2 odbornika).
Občina Mokronog: volilnih npravičenoev 570. volilcev 365. vol. udeležba 64. odst. Postavljena je bila samo ena lista Majcna Aleksandra (.JRZ), dočim se je opozicija abstinirala.
Občina Raka: vol. upravičencev "33, volilcev 397, vol. udeležba 54 odst. Opozicija je bila razcepljena in se je deloma obeti ni-rala- Dobili so: lista Cemič (.TRZ) 251 glasov (16 odl>ornifcov), 2. lista .Šiško (opozici-
ja) 78 glasov (1 odbornfk), 3. lista Šribar (opozicija) 68 glasov (1 odbornik).
Občina Čatež: vol. upravičencev 643. v<v-liloev 422, volilna udeleiba 65 odst- 1. lista Zevnik Franc (JRZ) 183 glasov (3 odbornike), 2. lista Anton Kolar (opozicija) 2S9 glasov (15 odbornikov).
Občina Cerklje: volilnih upravičencev 575, volilcev 385, volilna udeležba 69 odstotkov, 1. lista Ignotij (JRZ) 307 glasov (17 odbornikov), 2. lista Jurečič (opozicija) 78 glasov (1 odbornik).
Odgodene volitve
Sv. Križ ob Krki, 30. avgusta.
V naši občini bi se morale danes vršiti občinske volitve todla v petek je kr. banska uprava brzojnvno sporočila, da so volitve zaradi tehničnih zaprek odgodene. -> .	« , r "f « • 1 •»
i	. A
V četrtek zjutraj je prišel k nam tajnik banovinskega odbora JRZ kaplan Tomr zin. Hodil je iz vasi v vas in se informiral kakšen ie položaj.
Agitacija s strani nasprotni-kov je bila zelo velika in v gotovi mera tudi zeilo nedostojna. Posluževali so se vsega, vendar ji mn.i nič pomagalo. Zlasti so se sklicevali na onih 20.000 Din, ki so prispeli iz Ljubljane za popravo občinskih potov in na vagon brezplačne koruze. Ljudje so govorili: Potrebni smo denarja in koruze, toda volili bomo Kodriča, p> domače MKnareka Razpoloženje naših ljudi za volitve je bilo sila dobro, da se lahko reče, bilo je toliko agitatorjev, kolikor pripadnikov opozicije. Toda za Mačka na glasu. Pohvalno lahko omenimo, da se naša duhovščina ni prav nič mešala v volilno borbo. Želimo, da bi tako bilo tudi v bodoče, pa bo na vsej črti deležna ugleda z obeh strani.
Električni tok ga je ubil
Tragična smrt uslužbenca cestne železnice
Ljubljana. 30. avgusta. Žrtev svojega poklica je postal nocoj g. Fran Vizjak, rojen 1892 na Verdu pri Vrhniki in tja pristojen, uslužfcen pa pri Maloželezniški družbi v Ljubljani.
Ob 19.15 je na križišču cestne železnice v Zgornji Šiški med remizo in mitnico moral popravljati omrežje. Pri tem pa je prišel v stik z vodom visoke napetosti. Zadel ga je električni tok in se je zgrudil nezavesten. Takoj so bili poklicani na pomoč reševalci, ki so ga hoteli jadrno prepeljati v holni-
eo, toda že med prevozom je podlegel. Prepeljali so ga torej v Mestni dom, kamor je bila poklicana policijska komisija ki sta jo tvorila službujoči uradnik Kette m uradni zdravnik dr. Lužar. Ugotoviti sta mogla samo smrt.
O tragični smrti moža je bila nemudno obveščena njegova žena, ki prebiva s hčerko na Celovški cesti 78. Globoko potrta žena je izrazila željo, da bi moža pripeljali domov, kar se je v teku noči tudi 7srodilo.
Trccki bo izgnan iz Norveške
London, 30. avgusta, a. »D.iilv Expre*s« objavlja vest iz Osla. da je norveška vlada »poročila Trockeinu. da mora do 18. do cerobra zapustiti Norveško. Norveški pravosodni minister je baje izjavil: Če bi Trocki dobil vizum za odhod v drugo državo ter bi zapustil Norveško, bi bili srečni.
>News Chroniele* piše, da povzroča vprašanje Leva Trookega velike težave norve-
ški levičarski vladi. Verjetno je. da bo bivanje Trookega na Norveškem zelo vplivalo na volitve, ki bodo v jeseni. Kakor poročajo iz Osla. utemeljuje moskovska vlada svojo zahtevo po izgonu iz Norveške s sklepom DN po umoru jugosiovenskega kralja in francoskega zunanjega ministra Barthouja. da se morajo članice DN medsebojno podpirati v boju proti terorju. Tro-ckemu se je pri zadnjem procesu dokazalo sodelovanje pri zaroti in umoru Kirova ter zaroti proti Stalinu in drugim članom, sovjetske vlade.
Kronika od sobote do ponedeljka
Veselje se je to nedeljo preselilo iz Ljubljane v šiško, kjer so drli komarja
Priprave na velesejmu se bližajo koncu
Ljubljana, 30. avgusta.
Poslednja nedelja v mesecu, ko se poletje po malem že nagiba v zaton. Poslednja, toda zelo živahna, a pri tem mirna in dostojna. Najlepše pa je bilo seveda v šiški na žegnanju. Neprimerno slovesneje so slavili god svojega patrona Jerneja in vse bolj po starih tradicijah, kakor lani. Topiči sicer niso metali zaspancev iz postelj, toda ob pol 11. je že bila vsa Šiška pokonci prišli so še okoličani in tudi mnogi Ljubljančani da so se trume zgrinjale okrog častitljive, po Plečniku prenovljene šent-jernejske cerkve, s katere je v prekrasni sončni dan plapolala državna trobojnica. Stojnic je bilo naokrog, da si lahko nabral srčkov, odpustkov in spominov. Za svečanost pa je poskrbela šišenska Narodna čitalnica, ki je dosegla pri škofijskem ordi-narijatu, da je prišel duhovni gospod opravit cerkveno opravilo, pri katerem je
ubrano pel zbor Narodne čitalnice.
Popoldne so bili mnogi gostje povabljeni k prijateljskim šišenskim družinam na bobe, obenem pa so gostje tudi pričeli zalivati komarja po slovečih šišenskih gostilnah. Glasilo se je petje, pela je harmonika. Še mnogo tistih, ki so se potrudili na daljši izlet, se je proti večeru na povratku s Šmarne gore ali iz Št. Vida ustavilo v Šiški, da je bilo zvečer res tako. kakor da se je vse veselje iz Ljubljane preselilo ' šiško Mir pa se nikjer ni kalil in policija, fiakor -reševalna postaja sta spet enkrat lahko zasluženo praznovali Na večer pa so se znova zgrnile množice k čevljarskemu mostu, občudovat vratolomne produkcije Harija Barkovskega. ki si je takoj v soboto zvečer s svojimi bravurami visoko na vrvi nad Ljubljanico pridobil mnogo simpatij, mnogo vz.klikanja in mnogo aplavza, toda žal mnogo manj denarcev.
Slovo v Vajenskem domu
V Vajenskem domu Obrtniškega društva v Lipičevi ulici se je snoči vršila prisrčna domača slovesnost v slovo 30 vajencem, ki sta jih banska uprava in mestna občina sklenila s 1. septembrom premestiti v Vajenski dom katoliške »Dobrodelnosti« v Kersnikovi ulici. V prijetno okrašeni obed-nici doma so se zbrali gojenci zavoda in člani uprave k skupni večerji, ki je potekla v prav vedrem razpoloženju in so se fantje razšli v iskrenem prijateljstvu in hvaležnosti do uprave, ki je s tolikšno vnemo in ljubeznijo skrbela zanje, da bi jim olajšala pot v življenje.
Predsednik kUratorija g. Josip Rebek je imel kratek nagovor, v katerem .-e nanizal nekaj zanimivih spominov iz dobe, ko so nekateri obrtniki pred desetimi leti začeli z delom za sistematično vzgojo obrtniške mladine. Temu delu, ki ga je z veseljem vršilo Obrtniško društvo, gre največ zasluge, da so naši vajenci po vsem zadržanju v življenju danes na nivoju, ki bi ga lahko tudi izobraženi pa tudi akademski mladini postavili za vzor. Da ie to prizadevanje uspelo, ni bilo treba strogosti, temveč je zmerom zadoščala že dobra, prijateljska beseda. Pred tremi leti so se mojstri in vajenci prvikrat sestali pod pod streho šentpetrske vojašnice, da v nji s Skupnim delom zgradijo obrtniški mladini dom. Obrtniško društvo je z bansko upravo in z mestno občino napravilo pisano pogodbo, ki je zavodu zagotavljala nemoteno delo za dobo 20 let. S pametnim gospodarstvom je Vajenski dom napredoval in cvetel. a razen prizadevanju uprave gre za ta procvit hvala tudi gojencem samim, ki so z največjim razumevanjem pomagali graditi ustanovo. Obrtniško društvo samo pa tudi ni štedilo z žrtvami. Ko je bil dom otvorjen, so se izprva vršla predavanja v jedilnici, ker pa v zdravstvenem oziru nikakor ni bilo najbolj primerno. Zato je kuratorij zgradil novo dvorano in ji priklju-
čil lutkovni oder. Ta dvorana je v zadnjih letih vršila poslanstvo majhne strokovne in življenjske univerze med mladimi prebivalci te hiše.
Vse kaže ,da bo zdaj moralo biti konec tega dela A ocena opravljenega dela, je poudaril predsednik, je v Vaših rokah. Ne vemo razloga, zakaj je potrebno danes to slovo. Nismo vas učili drugega kakor vero v boga. spoštovanje staršev, veselje do dela in ljubezni do domovine, a vsa svoja prizadevanja smo združili s sokolskim delom. Podpirancj banske uprave in mestne občine, ki danes odhajate v drug, šele ustanovljen Vajenski dom. bivajte tudi pod novo streho z isto ljubeznijo in z isto vnemo delajte za svojo izobrazbo in izpopolnitev, da boste zrasli v dobre rokodelce in državljane. Zmerom pa pomnite, da ni nič gršega na svetu od hinavščine, ki se je izogibajte kakor največjega zla! — Na koncu je predsednik odhajajoče fante povabil da bodo pod streho Vajenskega doma vsikdar dobrodošli gostje. Mladi poslušalci so predsednikova izvajanja sprejeli z navdušenim aplavzom nato je govoril še g. Krapeš. ki ie mladino spominjal sokol-skega gesla: V srcu ljubezen, v duhu domovina. v roki pest!, — predsednik okrožnega odbora g. Ierlič pa je poudaril, da v priliki slovesa hkratu praznujejo moistri in vajenci triletnico, kar obstoji njihov dom. V imenu gojencev zavoda se je v le-P'"h, pogumnih besedah zahvalil kuratori-iu, posebel pa še predsedniku in upravniku doma ter služinčadi litografski vajenec Olah. čigar besede so vajenci sprejeli z največjim navdušenjem. Na koncu ie predsednik g. Rebek še opozoril odhajajoče fante, da je kuratorij na zadnji seji znižal oskrbnino tn povabil vajence pa tudi mlade pomočnike, da se v čim večjem številu poslužujejo dobrot, ki jim jih nudi Vajenski dom.
Na razstavi Franceta Kralja
V Jakopičevem paviljonu se je dopoldne zbrala množica občinstva k otvoritvi umetnostne razstave Franceta Kralja. Navzočih je bilo zlasti veliko število likovnih umetnikov, posebej še pripadnikov »Slovenskega lika«, ki mu je France Kralj duhovni vodja, ter pisateljev in časnikarjev, po svojih odposlancih pa so bili zastopani še banska uprava., mestna občina in škofijski ordinarljat. Književnik Josip Vidmar je v daljšean govoru, ki ga je prenašala tudi radijska postaja, nakazal idejno in s'ilno problematiko Franceta Kralji in sodobne umetnosti v obče in je med drugim izvajal:
»Današnji čas je v svoji likovni umetno-sta izrazito kaotičen. Danes ni vesoljnih idej iz vesoljnega življenjskega čuvstva. Stare vodilne ideje izgublj-ijo poslednjo moč in vpliv, V3aj v duhovnem življenju sveta, oglašajo se nove. toda katera izmed njih bo obvladala svet in mu dala novo notranjo skupnost? Doslej si ga še ni osvojila nobena. Toda najbolj prepričevalen izraz tega duhovnega nemira in kaosa je ravno umetnostno prizadevanje, ki je v zadnjih treh desetletjih ustvarilo več — izumov, kakor morda ne tri stoletja poprej. In vsak izmed teh izumov hoče ali je hotel veljati za stil novega č?sa. Tu je možna ena sama direktiva. Najburnejši čas iskanja, ki pada neposredno po svetovni vojni, je za nami, kakor je za nami tudi nejasnost in zmeda velikih svetovnih dogodkov. Niso pa za nami veliki dogodki, ki se imajo izvršiti v tem stoletju. Le smisel svetovnega dogajanja je danes jasnejši. Človeštvo bije danes- ogromen boj za preureditev sveta.
Bije jo se ogromni socialni boji. Dve socialni, dve življenjski volji si stojita nasproti. KdOT išče novega, pravega izraza in z njim novega stila, na.j si dobro in z vso dušo ogleda ta velikanski prizor in naj ga sprejme vase. Pa ne tako, da bi svoje delo nasitili s tendenco tega ali onega tabora. Ne tako. da bi nemočno kazal svoje sočutje do ponižanih in ogoljufanih ali da bi trobil v svet rasistični zanos. Naj vase sprejme ta veliki prizor naj sprejme vase patos teh dogodikov. sveto voljo sveta in njegovo sveto potrebo po čistem, zdravem življenju brez nezaslišanih krivic in brez polovičarske medlosti. Naj sprejme vase odločnost in pogum, ki snujeta v teh bojih tn ogromno življenjsko radost, ki. jo kaže stara Evropa v svojem novem preporodu. To je novo življenjsko čuvstvo. Umetnik, ki ga lx> obudil in sprostil v sebi, bo našel novi slog. njegova oblika bo zasijala v novi či-stoti in njegovo delo ne bo samo izraz njegove osebnosti, marveč tudi globok in resnično umetniški izraz nove skupnosti po kateri nas žeja.«
Po kratki oznaki Kraljevega dela. ki se uspešno uvršča v ustvarjanje novega stila v naši likovni umetnosti, je Josip Vidmar proglasil razstavo za otvorjeno. Razstava obsecra -15 velikih olj in plastik v najrazličnejših tehnikah in mnogovrstnem materialu ter nad 200 risb in skic. ki so napolnile tri dvorane paviljona.
Postani in ostani član Vodnikove družbe !
Priprave na velesejmu so se tudi danes mrzlično nadaljevale, sai v torek ob 10. dopoldne bo že svečana otvoritev jesenskega velesejma, takoj nato pa odpro vrata naj različnejšb razstave. Splošna gospodarska kriza je tako rekoč diktirala prireditev pro pagandne razstave »Za naš les«, ki bo v štirih velikih paviljonih in njih okolici pokazala pota, kako moramo zagrabiti za dalo, da porabimo evoj las za domače po*ra-be, namesto da bi ga za majhen denar :z-važali v tujino. Razstava »Sodoben vrt« z najmodernejšimi vrtovi in posebnimi razstavami najlepših cvetlic, sadja in zelenjave ter drugih stvari bo pa opozarjala, da tudi z vrtnarstvom lahko odpremo vire traj nih dohodkov. Ni nam treLa biti odjemalec tujine, kakor smo še danes, temveč bi lahko tudi vrtne pridelke iz Slovenije že davno izvsžali v druge banovine in tudi čez mejo. Živahni Živalski park nam bo pokazal življenje naših gozdnih živali od zve-r in ujed pa do najnežnejših ptic pevk. Posebno bogata je letošnja razstava pohi štva, z njo v zvezi je pa razstava prepr>g, ki so jih tkala naše gospodinje.- Seveda tudi »Živalca« ob svoji desetletnici spet razstavlja svojo najlepšo perutnino, kunce in druge roaie živali, v ostalih paviljonih bo pa najugodnejša prilika za nakup praktičnih novosti živilske stroke ter sezonskih izdelkov obrti in industrije. Popoldne in zvečer bo pa vse zabaval velikomesten va riete, kjer bo nastopalo tudi sadem sve-tovnoznanih filmskih zvezdnic Singing Ba-bies. Ne pozabite na popuste za potovanje po železnici, ladjah in tramvaju!
„Za naš les!"
Ogromne žrtve &o bile potrebne za prireditev propagandne razstava »Za naš lss«. Sodelovali so najboljši strokovnjaki in najrazličnejših panog, kakor se zbero le ob prav redkih prilikah Zato nam razstava v resnici podaja vse, kar je bilo mogoča zbra. ti za uspešno propagando porabe domačega lasa doma. Toda to ogromno dalo bi bilo domalega skoraj izgubljeno in pozabljeno, ker impozantne razstave ni mogoče ohraniti v kakem muzeju. Zato pa so sodelavci, ki so urejali razstavo, napisali obširno knjigo, ki je izšla kot letošnji velesejmski katalog. V bogato ilustrirani knjigi, ki jo je uredil prof. ing. arh. Rado Kregar, imajo splošno zanimive ter poučne in popolnoma popular no pisane čianke minister za šume in rude Djuro Jankovič, pradsednik razstavnega odbora dvorni svetnik ing. Josip Rustia, tajnik ing. Mirko šušteršič, ing. Alojzij Štrancar, ing. Cvetko Božič, Ante Gaber, ing. arh. Maks Strenar, dr. Vladimir Knal-Mč. ing. Alfonz Pire, ing. arh. Rado Kregar, poobl. tesarski mojster Karel Kavka, ing. arh. Herman Rus ing. Stanko Dimnik, ravnatelj Božo Račič. J. Mušič, univ. prof. dr. Marius Retek, dr. Ciril Pavlin, ing-Slobodan Baranac, dr. Milan Dular, Danilo Gorjup, ing. Anton Rrdež, ing. FranjoSev-nik, a vodič po vsej razsitavi je prav nazorno sestavil ter vso razstavo podrobno opisal vodja oddelka za stavbarstvo prof. ing. arh. Rado Kregar.
Razen razstava »Za naš les« je v knjigi tudi vsebina razstave »Sodoben vrt« s članom »Vrtnarite!« Anteja Gabra. Enako jt opisan Živalski park z živalmi naših gozdov, nadalje je v knjigi vse o X. jubilejni razstavi malih živali društva »Živalce«, o razstavi »Domača preproga«, sevada je pa tudi organizacija Ljubljanskega velesejma ter razni seznami razstavljalcev. V knji gi so zbrali strokovnjaki prav za prav vso notranjo vsebino velesejmskih razstav, da bo njih vzpodbuda delovala tudi trajno. Ta zbornik bo svetovalec trgovcu, obrtniku in industrij cu, gospodarstveniku in delavcu, maščanu in kmetu, prav tako pa tudi mladini, da spozna ogromen pomen našega lesa in najde nova pota, kjer lahko vsakdo uveljavi svoje znanje in podjetnost. Strokovnjaku bo ta zbornik priročna knjiga, kjer bo prav rad poiskal zanesljive podatke in se poučil tudi v drugih strokah, ki se bavijo z lesom. Vprašanje uporabe lesa je obdelano z V6eh vidikov in so upoštevani tudi najnovejši izsledki.
Potok kriv zastrapljenja
Ugotovitve komisije pri Sv. Lovrencu na Pohorju
Maribor, 30. septembra.
Zaradi znanega zastrupljenja z mesom na na Pohoiju, ki je zahtevalo eno smrtno in več drugih žrtev, ki so obolele in ki se nahajajo v zdravniški oskrbi, se je sestala pri Sv. Lovrencu na Pohorju zdravstvena komisija z upravnikom mariborskega zdrav stvenega doma dr. Vrtovcem na čelu. Komisija je dognala, da je krivda v okuže-nju potoka, ki je že pred leti zahteval nekatere žrtve, ki so pile tisto vodo. V ledu istega potoka, v katerem je bilo shranjeno meso, so našli sledove kužnega bacila. Kdo je bacilonosec in okužitelj, se ni dognala Prav gotovo gre za nesrečno naključje, kakršnih je v življenju pač veliko.
Med drugim sta zastrupljena tudi hlapec Petelin in dekla, katerih zdravstveno stanje. pa je zadovoljivo. Tudi zdravstveno stanje ostalih žrtev ne nudi nevarnosti novih katastrof Med zastrupi jen jc i so tudi nekateri ki niso Mariborčani. Komisija jo ukrenila v*e potrebno, da se preprečijo v&e nadaljnje možnosti novih takšnih obolenj in novih žrtev.
žrtve ognja
V Šmiklavžu je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Karola Soji-ča. Ognjeni zublji so prešli tudi na zraven stoječo stanovanjsko poslopje ter sta v kratkem času oba objekta zgorela do tal. Pcžar je nastal v času. ko so bili domačini zaposleni na polju, ki so ogenj šele opazili, ko sta bili posiopji že v plamenih. V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti iz hleva živino, dočim je ves inventar, pohištvo, obleke in življenjske potrebščinne zgorel. Škoda, ki jo trpi posestnik Stojič. znaša nad 50.000 Din. Pri gašenju je posestnik
Stojič dobil tako hude opekline na rokah in nogah, da so ga morali prepeljati v bolnico. Kakor so ugotovila oblastva, je ogenj nastal zaradi slabega dimnika.
Kriminalne zadeve
Ko se je v soboto mudil v Mariboru trgovec s perutnino Mirko Pernat iz Slovenje vasi. mu je doslej še neizsleden tat odnesel z vo/a na dvorišču v Tattenbachovi ulici 5 jerbas. v katerem je bilo 20 kokoši. Profesor Boris Sokolov je prijavil policiji, da mu je iz veže hiše Maistrova ulica 11 izginilo njegovo 1000 Din vredno kolo znamke »Nero« z evidenčno številko 96855. Prav tako je izginilo izpred sodišča kolo posp-st-nika Josipa Šerca. Kolo je znamke »Eks-celsior«, je vredno 1200 Din in nosi evidenčno številko 26.345.
Beg zaradi izpita
Sprevodnik Karel Salatiger. stanujoč na Meljski cesti 32. se je danes dopoldne zcla-sil na predstojništvu mestne policije ter prijavil, da je njegov 131etni sin Jožef pred dnevi pobegnil od doma in se do danes še ni vrnil. Oče je izjavil, da je fant šel od doma najbrž zaradi tega, ker ima popravni izpit.
Lepa nedelja
Idealne vremenske prilike so izvabile množice Mariborčanov v bližnjo in daljino okolico. Vinotoči, pohorske in kozaške postojanke, pa tudi otok. Mesto je bilo popoldne kakor izumrlo. Posebnih dogodkov sicer mariborske beležke glede današnjih dogodkov ne izkazujejo. Mirna, lepa, sončna nedelja. Polna upov, ker je bila zadnja v mesecu.
Spet
Posebno ladjo so morali naročiti za prevoz ogromnega hrasta, ki so ga posekali pred vojno v Slavoniji in ga poslali v Lou don na razstavo. Tud' tega in njemu enake orjake bomo občudovali na razstavi »Za naš les«. Brodska imovna občina ima v svojih prastarih hrastovih sastojinah še nekaj takih orjakov. Na žalost se je pa nekdanja ogromna hrastova prašuma skrčila že na zadnji ostanek kakih 400 ha površine-Na razstavi bomo videli hraste do 40 m višine in čez poldrug meter v premeru. Po 20 kubikov čistega tehniškega lesa je dal tak velikan! Kraljujejo neprehodnim goščam, ki so pravi paradiž divjih prašičev in volkov.
10 ur brez motorja nad Blokami
Veliki uspehi »Stične"
Bloke, 30. avgusta.
V četrtek je startal član jadralne skupine »Stična« g. Lado Arnbrožič z vrha Preč-nika nad Novo vasjo ob 8. uri zjutraj ter je ostal v zraku do pol 19. ure zvečer. Polet je torej trajal 10 ur in p<d. Čas, ki ga je dosegel letalec na letalu »Mari«, je samo za 14 minut slabši od sedanjega državnega rekorda, ki je bil postavljen tudi na Blokah pred mesecem. Člana iste skupine gg. Osterman in Šircelj pa sta drugega dne dosegla na letalih »-Mari« in »Saka« višino 300 m nad startom ter se vzdržala v zraku, prvi 2 in pol, drugi pa 5 ur. Vsi ti rezultati pričajo, da dosega naše jadralno 1&-talstvo uspeh za uspehem. Posebne uspehe na področju brezmotornega letalstva žanjejo vztrajni člani jadralne skupine »Stična«. ki so v letošnjem poletju izvršili nad 40 jadralnih poletov, ki so trajali večinoma nad 1 uro in so dosegli skupni čas 53 ur ter dokončali svojo jadralno šolo brez najmanjše nezgode in brez ločna letal.
Jadranska straža je dobila pravdo
Zagreb, 30. avgusta.
Pred zagrebškem trgovskim sodiščem se je včeraj vršila razprava o tožbi, ki jo je izvršni odbor Jadranske straže vdožil proti delniški družbi »Zižici« v Beogradu, ker ni izpolnjevala obveznosti obojestranske pogodbe, po kateri naj bi plačala Jadranski straži zaostanek 250.000 dinarjev kot prispevek od čistega dobička pri vžigalicah, ki so bile označene z etiketo Jadranske straže. »Jutro« je o tej tožbi poročalo. Pri razpravi je zastopnik Jadranskee straže dr. Hugo Werk takole podal vsebino tožbe: »Zižica« d. d. pripada švedskemu trustu in je sklenila z Jadransko stražo leta 1929. pogodbo, da bo za vžigalice plačevala letno 300.000 dinarjev, oziroma mesečno po 25.000 Din.
Predlanskim je bila pogodba podaljšana za 5 let in je torej veljala do 1939. Ker je promet teh vžigalic zelo narasel, je Jadranska straža zahtevala povišanje letnega prispevka. »Zižica« je odgovorila da je povišanje nemogoče zaradi gospodarske krize. Vse do 15. avgusta lani je JS prejemala prispevek. Tedaj pa je »Zižica« obvestila Jadransko stražo, da na željo finančnega ministra in uprave monopola ustavi nadaljnje izdelovanje vžigalic z etiketo JS in da torej poslej ne bo ničesar več plačevala. Pogodba pa se ne more razveljaviti na nobeno željo, zato Jadranska straža upravičeno zahteva zaostanek prispevkov od septembra lani do maja letos v znesku 230.000 Din in nadaljnje plačevanje prispevkov.
Predsednik trgovskega sodišča dr. Ara-
nicki je vprašal obe stranki, ali se hočeta pogoditi. Dr. \Verk je bil pripravljen k pogajanju, zastopnik »Žižice« pa je to odklonil. Po daljšem posvetovanju je bila »Žižka« obsojena, da plača Jadranski straži zaostanek 190.000 Din, v bodoče pa do leta 1939. vsak mesec po 18.000 Din.
Aiionz Fortusta na dosmrtno ječo
Beograd, 30. avgusta.
Včeraj popoldne je bila v Kosovski Mi-trovici ob velikem zanimanju javnosti razglašena sodba inž. Predragu Panduroviču Tn nadzorniku Alfonzu Fortuni, ki sta bila obtožena zaradi velike nesreče, ki se je pred tremi leti zgodila v kamnolomu industrijske družbe »Batinjol« v Banjici Nesreča je zahtevala štirinajst smrtnih žrtev, pet pa jih je bilo ranjenih. Sodišče se je prepričalo, da sta inž. Pandurovič in For-tuna odgovorna za to nesrečo, kei sta premalo pazila na varnost delavcev in sta zato obsojena vsak na eno leto robije. Nadalje je bila izrečena sodba Alfonzu Fortuni in delavcu Iliji Kneževiču, ker sta po dogovoru umorila progovnega delavca Mi-tra Saviča in mu odvzela 3000 Din Zaradi tega grdega zločina se bo Alfonz Fortuna pokoril do smrti, dočim je Kreževic obsojen na dvajset let robije.
Objave
Nov grob. V soboto je preminula ▼ Ljubljani mati prvega državnega tožilca g. Vilka Lavrenčaka. Dobri materi in plemeniti ženi bodi ohranjen blag spomin, vsem ostalim pa naše iskreno sožalje.
Četniki! V soboto 5. t. m. in v nedeljo 6. t tn. bomo skupno s Sokolstvom proslavljali rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II V ta namen sklicujem članski sestanek v sredo ob 20. v salonu restavracije »De-renda« (Mrak) na Cesti 29. oktobra 4. Sestanek je za vse članstvo strogo obvezen! Predsednik.
Drevo, ki spi . . . Večkrat presenečeni ogledujemo rastlinico, ki takoj pob^si drobne lističe in vcjice, kakor se je dotaknemo. Skrbna mati narava ji je dala to za rastline izjemno občutljivost, da svoje krhko stebelce v vetru zavaruje, da se ne prelomi Toda na velesejmski razstavi »Sodoben vrt« bomo videli prav tako zanimivo dr&-vesce. Z ostrim trnjem ima oborožene veje in vedno po dva lista skupaj, kakor bi na vejicah sedeli sivozeleni metulji. Kadar pa pade mrak, se taka listka-soseda trdno sti-sneta in prespita noč v objemu. Drevesce smilaks je prišlo k nam iz tropske Amerike in njegovi listi prav tako zaspe, kakor pri nas razne cvetice skrijejo svoje pisane obrazke.
Gustav Strniša:
Tekma
Jerinu, profesorju telovadbe, so tekali n.egovi dijaki: hudič. Do svojega petdesetega leta ie bil najboljši telovadec iin priznan plavač, ki je na vseh tekmah odnesel prvenstvo. Do šestdesetega leta je nosil vzdevek železm hudič. a do sedemdesetega stari hudič.
Vse na svetu mine. Tudi prnf.sor e-va slava in moč sta prešli. .Terin sam še ni zatonil. Doma ie še vedno pridno telovadil in se uril kar po več ur. Tudi v vodi ni njegova spretnost popustila, san so ga dolga k ta vaje čudovito utrdila.
Praznoval je sedemdeceHefmoo Časopisi so ga proslavljali k^kor stiT razvalino, ki je nekdaj služila vzvišenim smotrom, a zdaj počiva mrtva, ob-raščena z mahom preteklosti.
Jerin je čital tiste članke, krčil pesti in klel. Koliko se je pekli! zadnje čase in se še vedno trudil, hoteč ostati do koinca junak, ki mu niti starost ne more do živega Zdaj ga pa hoče;o sitoma pokopati in ga proslaviti kot nekaj minulega, kar je bilo le nekdaj veliko in pomembno.
Za+o na svojo sedemdesetletnico ni
povabil nikogar. Sam je ždiel doma kakor star razdražen lev, čital novine :<n se oziovoljen togotil na ves svet.
HLpoma so se mu med čitanjem razširile oči. Zadovoljno se je nasmehnil Ln pokimal. Zagledal se je v poročilo o plavalni tekmi, ki naj bi se vršila čez nekaj tedinov.
Že si je vperil v možgane: »Udeležim se te tekme, četudi samo na pol živ!«
Fotein se je spomnil, da bi mu morda pretirano plavanje škodilo. Pa se ie nasmehnil in malomarno zamahnil z roko: »Kaj bolezen? Tudi smrt je še daleč, bogve kje! V meni sta življenjska sila in borbenost, saj mi je tekma vse življenje! Le prepadati ne; kakor hitro bi si priznal, da prepadam, bi b'.l izgubljen in tako priznanje bi bilo hujše od smrti same!
Zlate sončne ploskve So padale na valove, jih rezale, sekale im plastile. Trenutno so se divje zaletavale vanje in se razpršile ob n.iih v svetle iskreče se drobce. ki so zaslepili oči gledalcev. V dalravj se je blesketalo valovite, spojeno s sončnim zubljem v ognjeno bleske tanje, in je vabilo kopalce.
Tekmovalci so stali na bregu obsijani od. sonca. Krepka prožna telesa so
komaj vidno podrhtava, koprneča za borbo, želeča, da bi se že zaletela v te žareče ploskve, jih zdrobila, prodrla dalije in dalje ter dosegla zmago.
Jerin je stal saim, nekoliko oddaljen od drugih. Marsikateri plavač, ki ga ie poznal, se mu je spoštljivo približal, a starec ga je pogledal tako sovražno in tuje, da je vsak odniknil.
Jerinove oči so se zasekale v valove. Gled al je iskre nje in prhutanje žarkov. drhtenje težkega zlata in utripanje vode kakor bi se v nji vtapljala živa srca. koprnela kvišku in počasi tonila v gtobel.
Začul je svoje ime. Vzravna-1 se je. Velik in suhljat je stal na bregu. Na njegovem teksu se je še poznala sila, ki je nekdaj počivala v njem. Čeprav že nekam ohlapno, je vendar prekrivalo peizo let.
Dvignil je roke in se zaletel.
Zaplaval je kakor v sanjah. Sončni sijaj, hlad vode, pogled množice, čisto ozračje, lahen vetrič. vse, vse je trenutno vplivalo nanj. ga zamamiilo in zazrlo v prijetno milo lagodnost.
Potem se je spomni, da mora tekmovati, da je treba napeti vse sile, če hoče zmagati.
Divje je zamahnil. Takoj je popustil, ker se je spomnil, da mora trezno ču-
vati svojo moč in je ne sme tratiti, temveč jo le uporabljati kolikor treba in jo hraniti za zadnji zalet. Nič utrujenosti nj čutil. Zazdelo se mu ;e, da plava po mehkem žametu, da ga nese nek.i tufla neznana sila in bo igraje doseg.il svoj smoter ter zmagal, ne da bi b.i zato sploh kaj trpel.
Nato ga je za časek vse zapustilo. Vse je v njem odrevenelo, odien alo in umrtvilo. A le trenutno. Spet se je oglasna njegova vol a. ki je nadvladala telo in je ostala vedno silna, čila in sveža.
Spet je zamahnil in sekal valove krepko in vzneseno, kakor bi plaval nekam v prostranstvo, nekam, ker Ra čaka vse več kakor skromna plavalka nagrada.
Nenagloma je čudno začuvstvova'. Nekaj se je pojavilo poleg njega, a ni si upal pogledati, ka*. Dobro je čul pljuskale valov in vedel, da nekdo plava p^eg njega, vendar se ni maral ozreti, kakor bi se bal nečesa tajnega, zagonetnega.
Valovi so šumeli glasneje in glasneje.
Gkdalci so postali na starca pozorni.
— Zmaguje, saj vendar ni mogoče, so nekateri kričali.
Ni jih slišal. Cul je le onega poleg
sebe. In naposled je spoznal, da se mora ozreti, sicer mu je skoprneti.
In pogledal .ie plavača poleg sebe ter zatrepetal: poleg njega je plaval koščeni skelet smrti.
Močno je zamahnil:
—	In vendar bom zmagal! Zakaj se zaganjaš poleg mene?
—	Tekmuova! je začul votli odiek.
—	Da, tekmujva za življenje!
—	Za tvoje življenje! je poudaria smrt.
Spet je bilo vse tiho.
Jerin je z novim vzgonom hitel dalje. Ne, ni bil kakor drugi starci, le trenutno se je oplašil, a že je zaburilo v njem nekaj silnega in mu podnetilo vso energijo.
Starček Je pozabil, da je to zadnji zalet, kj ga napravi ponesrečena ladja preden se potopi, zadnji podvig, ki se porodi v duši preden vse v nji ugasne.
In potem ni videl, ne vedel ničesar več. Mahal ie in se zaganjal napTej. Bilo mu je. da se bliža cflj-u. da hiti bolj in bolj, vendarle ^ bil na istem mestu :p	mu je počasi klonila.
Dohitel ga je drugi plavač. Že mu je zdrknil iz obkma in zginil pod vodo.
Ko so ga potegnili iz valov, je bfl mrtev«
»JUTRO« ponedeljska tedaj-
3
Poacddiek. 31. KITI. 19».
TEŽKA ZMAGA SK LJUBLJANE
Simpatični Bolgari bi bili na včerajšnji tekmi proti Ljubljani zaslužili vsaj neodločen
rezultat — OsijeSka Slavija bo igrala kot deseti klub v ligi
Včeraj smo imeli v Ljubljani mednarodno nogometno tekmo, ki je bila važna že zaradi tega, ker so prvič v Ljubljani nastopili bolgarski nogometaši,, ki so se vračali iz Marseillea. Bolgari so bili v Ljubljani že nekaj dni, si dodobra ogledali naše mesto.
ki jim zelo ugaja. Počutili so se pri nas dobro ter bodo gotovo odnesli iz Ljubljane samo prijetne vtise, ako izvzamemo tesen poraz na igrišču, ker bi po igri bolj ustrezal neodločen rezultat.
Ljubljana : Sofija 3:2 (i: 2)
Ljubljana: Rožič; Žitnik II, Bertoncelj I; Pupo. Sočan, Boncelj; Slapar. Lah I, Bertoncelj II, Makovec, Zemljič.
Sofija: Demovski; Minkovski, Janakijev; Argirov, Bajkušev, Štefanov; Stajkov, Angelov, Milev, Astrug, Pačedjijev.
Moštvi sta vendar enkrat nastopili v napovedanih postavah, tudi še precej točno. Vreme je bilo prelepo za tekmo, tako je kljub znatnemu zanimanju za to srečanje prišlo na igrišču komaj dobrih 1000 ljudi. Mnogo so se jezili in po vsej pravici. Ljubljana je igrala izredno slabo, posebno v prvem delu igre, sodnik je imel zelo slab dan. naposled so gostje začeli resno izkoriščati prvotno sodnikovo prizanesljivost in so o% vsaki priliki grdo foulali.
Ljubljana slaba —
Sofija dobra
Igra res ni bila v stilu one proti Admiri in še -katere druge. V prvem polčasu se ljubljansko moštvo nikakor ni moglo znajti. Hilo je preveč slabih zasedb v njem. Dobri sta bili obe krili, ves trio pa je bil naravnost nemogoč. Zadaj sta bila Sočan in Pupo zelo izpod forme, a v obrambi je bilo tudi marsikaj narobe. Z eno besedo, moštva ni bilo mogoče prepoznali. Zato ni nobeno čudo, če so Bolgari prevladovali in tudi upravičeno vodili. Bili so pred našimi ▼ hitrem in pogumnem startu, dobro so se postavJjali, zlasti napad jim je bil kar lepo povezan. Hitro so prihajali naprej z lahkotnimi kombinacijami, pokrivali dobro nasprotnika, ssbe uspešno razkrivali in so >meli dober del igre v svoj prid. Le sreča, da ni šlo še več žog v mrežo, nekaj lepih prilik so imeli za realiziranje pa je vse nekam šlo mimo ali pa še v poslednjem hipu zadelo ob nepričakovano oviro.
Izreden je bii mali Pačedjijev, ki je zabil tudi prvi gol in potem prevzel vodstvo napada, od koder je zabil še drugi zgoditek. Desna stran napada — oba reprezentativca, je bila zelo prodorna in je dala i Bonclju i Bertonclju mnogo napornega dela Po sredi pa so se mimo Sočana kar tako sprehajali, malo jih je oviral pri tem. Le pravih strelcev ni bilo v napadu nekaj težavnejših žog pa je Rožič brez drugega držal.
Igralci se menjajo
V drugem polčasu je nastopila Ljubljana z dvema svežima igralcema — sricer so se gostje te ugodnosti tudi v obilni meri posluževali, saj sta srednjega krilca igrala izmenoma dva igralca — starejši Žitnik je šel na mesto svojega brata, Pupota je zamenjal mlajši Lah, Pupo pa Pepčka. Te spremembe so koristile obrambi, kjer so sedaj nekoliko bolj sigurno poslovali, še bolj pa se je poznala sprememba napadu. Pupo je to formacijo vsaj nekam povezal, še dalje pa sta ostali obe spoiki precej slabi, (čeprav se je pri tem srednja vrsta najslabše odrezala, ker se ni popravila niti za lek, se je moštvo zlasti proti koncu ogTe močno razigralo, vendar je kljub trajnim napadom trajalo skoro do konca igre. da so izbili zmagonosni gol.
Bolgari so po odmoru precej popustili. Kolikor so bili boljši i v tehniki i v startu. pa tudi taktično, kaže, da so v kondi-ciji zaostali za našimi, in č:m boli se je igra nagibala h kraju, tem manj je b'lo njihove preudarne igre. zato so se pa spuščali v nedovoljena sredstva, kar jim gotovo ni prineslo simpatij.
Potek igre
Bolgari igrajo proti soncu. Ze po prvih potezah se gostje spustijo v nagle napade
in zmešajo obrambo Lj., dokler ni v 6. min. Pečadjijev lep" r.a strelu in žoga roma ostro v mrežo. Sledi predeil igre, v katerem zlasti ljubljanska sredn;« vrsta mno go greši. Lj. prodira le po krilih, no sredi ne uspe nič. krili izmenoma krasno centrirata. ali na sredi ne vedo kaj početi z žogami. V nolju sicsr Bolgari prevladujejo. toda tudi napadi Lj so nevarni in v 17. min poti=ne Penček ZemlHčev center preko črte M.ko Ha utegne vrata- samo še nazaj potegniti: ali '»rdnik nrizn.a g H 1:1. Akcije Liubljane umevno 1" individualni dokler igra po krilih, je v;deti neka i 'enih napadalnih P^tez. po sredi na zonpt nis
V	33 rnin Sočan nerodno po<^a nasprotniku. desna snrrka potegne, pod* Pe"adii-jevu. ki je sedai že na centn, in 'v~tr; strNi ob-edi, 2:1 za gostp Sedai se t»>-M naši nekoliko znajdejo Tudi pred goV>m gostov je nekoliko zrelih situacii. vendar v fr?" ali oklevajo, ali na «o si med sebo> ni noti
V	45. min. na;l^oša s;ti'.ac';a za Lj.: kombinacija gre od Pepčka n-eko LaV>a no M"-kovca. ta je zelo u^orlno na strehi. torti Demonsk' m>i sname pogumno z noge. potem pa žvižg.
V drugem delu je igra spočetka mlačna. Prvo šanso imn L j.: v 13 min. poda Sočan izjemoma izredno 'eno Lahu nicgova bomba se odbije od prečke. potem pripravi •
Pupo, ki sedaj vodi napad, Makovcu izredno lepo. ali ta upropasti pri! ko. V 17. mlu. precizna kombinacija v kaz. prostoru go. stov, žoga gre od Pupota do Laha, oster center ujame Zemljič in položi Pupotu na nogo, žoga gre volley v mrežo. 2:2 — lepa akcija in lep aplavz za nagrado! Potem gre borba kot v prvenstvu za zmago. Isra je sedaj že precej robata in sodnik mora precej posredovati Pol igoma prihaja Ljubljana v terensko premoč, ki jo drži potem do konca. Ker ni drugje strelcev, poskuša Zfmljie s solo akcnaml ali tudi njegovi streli gredo mimo. V 45 min. je naposled Zemljič po stalnih napadih na 5i«*em strelu ostra žoga gre pod prečko skozi vratarjeve roke. v padu sicer pober~ žogo. 'o^a sodnik upravičeno prizna gol.
G. Lu.kežič mnogo ni videl. z'asti ne očitnega protipravilnega zaust ivlian;a igralcev, ki so ga gostje izdatno prakt;ci--aH. Tako se je igra sprevrgla
Slavija (0) deseti ligas
Osijek, 30 avgusta
Dane« se ie vršila druga kva,;f;kaeijska 'ekma med o^iješko Slavijo in NAKom iz Novega S2da /a v^ton v državno iigo. Slavija ie imela dane« mnogo lažje stališ«5? kot nasprotnik ker je zaradi svoje zmage zadnio nedeljo 3;1 bi'a v prsdnosti in je tuclj igrala na domaČih tleh.
Že tekma v Novem Sadu je dokazala, da gre S'aviji vsekakor mesto v državni ligi S-iaviiaši so danes to še I>oli potrdili, \er eo zmagal; nad NAKom z nič mani kot 4.0 (0:0).
Državna liga je sedaj kompletna in se bo tekmovanje, kakor znano. prič^o 13
septembra
šema LHP
Zmeren in stvaren pete!« skupščine LNP — Po ostavki preostale polovice odbora je bil izvoljen na novo ves
odbor
Skupščina LNP ni še nikoli potekla tako mirno in tako stvarno kot letos. Prejšnja leta je bilo pred skupščino mnogo agitacije, skoro vedno so bili zastopani prav vsi klubi, ker se je vodila točna evidenca o vsaki poverilnici. Letos je bila slika prvič po šestnajstih letih prav obratna. Nobene agitacije, nobenih pozivov k raznim predkonferencam itd. Zato pa tudi ni bila udeležba polnoštevilna. In še nekaj razlika napram prejšnjim letom: udomačila se je bila poslednjih let navada, da pošljejo klubi svoje lastne delegate na skupščino podsaveza. Le po par izjem je bilo, ki so poslali svoje poverilnice v Ljubljano. Letos je že zopet naraslo število onih, ki jim ni bilo do tega, da bi svojega človeka poslali na zborovanje. Od 48 klubov jih je bilo 10 zastopanih samo »po poverilnicah«, in če prištejemo še 7 odsotnih, dobimo dobro četrtino klubov, ki so jim gmotne ne-prilike narekovale, naj se na skupščini opravi brez njih.
Potek skupščine je šel formalno po utr-tih potih V otvoritvenem nagovoru se je predsedujoči g. Stanko — predsednik g. dr. Kosti je bil zadržan — spomnil v toplih besedah med poslovno dobo preminulih članov upravnega odbora gg. Lojzeta Slanov-ca in Ivana Novaka, katerih spomin so zbo-rovalci počastili s trikratnim »slava« Nato je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II, pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo naroda in JNS.
Obsežnega poročila upr&ve podsaveza o delu v minulem letu niso čitali. ker so ga klubi prejeli natisnjenega že pred skupščino. 17. številnih statističnh podatkov po-
I snemamo, da je podsavez ohranil lansko število klubov: 55. Med poslovno dobo je bilo sprejetih šest novih klubov (Lendava, Brod,
Žalec. Mengeš, Kamnik, Istra. Radeče), prav toliko pa jih je bilo črtanih (Šoštanj, Svo-boda-Maribor, Ilirija. Sloga-Ljubljana Istra, Sloga-Radna, Radomlje). Štiri klubi so na tem. da bodo sprejeti v članstvo: Savica iz Stražišča, Slavij a-Pob rež je, Sparta iz Je-žice in eventuelno Vrhnika. Število razpoložljivih igrišč se napram prejšnjem stanju n; bistveno spremenilo; med poslovno dobo so bila verificirana igrišča Most, Jugoslavije in Mure; omeniti je zlasti napor agilnega mursko-soboškega kluba, čigar stadion Viteškega kralja Uedinitelja je gotovo prav lepa pridobitev za naš šport.
Podsavez šteje trenolno 2367 verificiranih igralcev, med letom je bilo izvršenih 872 verifikacij, od teh 550 novih. Po številu igralcev vodi med vsemi mesti in kraji, seveda Ljubljana, ki jih ima 714, sledi Maribor z 245, Celje z 234 verificiranimi igralci itd Med letom so klubi odigrali 818 tekem, od teli 323 prvenstvenih, 364 prijateljskih 26 mednarodnih itd. V poedinih tekmovalnih skupinah so zavzeli prva mesta: v predtekmovanjih prvega razreda Primorje in Železničar, v zaključnem tekmovanju pa Ljubljana, ki je s tem podsavezni prvak; v drugem razredu pa so prvaki poedinih skupin Slovan, Domžale, Bratstvo, (predtekmovanje v o. o. Trbovlje Amater, Svoboda in Hrastnik), Amater, Ptuj, Olimp: finalna tekmovanja za prvenstvo drugega razreda so končala z zmago Ohmpa. ki je posta! prvak drugega razreda in se plasira! za prehod v prvi razred; v tretjem razredu Mladika; prvaka pomladka pa sta bila Mars in Železničar, v zaključnem tekmovanju Mars, ki je podsavezni prvak pomladka.
Kazenski odbor je imel. kar ni preveč razveseljivo, obilo posla. Razpravljal je v kazenskih zadevah 227 igralcev in jih je
Nas je XL olimpiada
Največje športne prireditve sodobn:h časov, olimpijske igTe, so pravkar zaključile z enim svojih razdobij. Športna ma dlna vsega sveta bo svoj gigantski boj ponovila šs]e čez štiri leta v Toku, ki je določen za kraj Xn o'impijsk:h iger. V3' dotjej ima mladina ča_sa, da se nanovo pri pravi, izpopolni in napreduje za tekme, ki bodo nujno zahtevale še večjih in še lepših uspehov, kakor jih je že'a pravkar zaključena berlinska prireditev. Taka je pač mladina: vs'kdar k novim uspehom strmeča. n skd ar zadovoljna s starimi dognanji in stvoritvami.
še nobene.moderne olimpijsk3 igre. od kar so jih ob koncu minu'ega stoletja poklicali v svet, niso bile deležn? tolik ga Stebli a tekmovalcev in glrdalcev hkrati, očitno znamenje, da se mogočna oMmpij-ska id?ja bohotno širi po vs^m sv^tu in postaja kulturni faktor, ki mu narodi od prireditve do prireditve posv čajo več pomena fn pozornosti.
Le vsake štiri leta se obnavljajo olim pijske Igre, vendar pa ob svojem času zatemne v«e drugo dogajanje v svetu. Kako tudi ne, ko gre tedaj za pl menit1 boj med mladino vsega sveta, mej mladino, ki bo slej ali prej sama vodila us~do svo jega naroda. Šport je zdravje In v kri nam je že prešlo, da :stcvetimo športne u.rp"he s krepkejšo. bo'j zdravo in sposobnejšo mladino. Mladina pa y up sleh^r nega naroda in prav za^o imajo uspehi vsakih o'impijsk;h iger za najboljše še svoj poseben simboličen pomen ki ga preko zmagovalcev razširjamo čez ves njegov narod. To j? po]eg športnega uspe ha, ki v gotov; m<=-r' prikazuj kulturno stopnjo naroda, tudi velikega prestižnega pomena: s športnim uspehi se hkrati dvi-
ga pomen in ugled države v svetu. Od pr red tve do priredi've se narodi in države teh dejst v vedno bolj zavedajo in mč naj nas ne čudijo neizmerne žrtve, s kakršnimi so se obremeni'i mali in veliki naredi, da so b:la njihova zastopstva na poslednji olimpiadi kog tem nalogam.
Kdor udeležencev XT olimpiade je im"! kaj vpogl da v organizacijo udeležbe posameznih zastopstev, je videl, da je večina vzela stvar v roke z najresn'jše p'aM. Leta neumornega d-la in mnrgo denarja je b lo žrtvovanega za čim Tpše in vidnejše uspehe. Kako so drugod organizirali ud ležbo tekmovalcev, si skoro predstavljati n^ moremo. Za -zbrane a'lete so br"z vsakih predsodkov in skopuštva že pred leti ustvarjali pogoje, ki sc jamčli največje možne uspehe Saj ni nobena ta i no-st. da so n pr. nemški atleti štiri leta žvvei 1?. za olmp!ado. prav ta'<o italijanski, ki so s' mcg'i par let brrzskrbno pripravljat; pa ne le doma. temveč v klima-t;čno najide^nejš^ letoviščih, da o b it Japonci že dva me eca pred pričetkom v Berlinu, da &o vse ovohali in se privadil i s'verni?škemu podnobm. da ne omenim Amerikane°-v. več:na študentov, o ka+erih je znano, da je njihov visokošolski študij s-koro nerazdružen z 'ah-ko a'leti':o.
.Po veliko?i'i narodov je Jugoslavija po slala razmeroma v lik o število tekmovalcev Z oz;ram na prven^tvine uspehe pa je razmerje do n;'ih minimalno, čast so nam rešili edino Sokol', č;irh vrsta je, čeprav majhna po številu prinesla v domovino svojo srebrno ko'ajno Vsi drugi naši zastopniki, ki j!h je bilo des~tkrat več. niso dosegij nob nesra vidnejšega uspeha, naj so pripadali katerikoli lahko ali težko-
atletski panogi. Prav zaradi tega dejstva
si je večina domačih spremljevalcev ts-kem kaj hitro u tvarila svojo sodbo, češ: škoda je bilo vsega truda, denarja in časa. In ker so olimpijske igre sprem"jall ponaiveč s pričakovanjem na kolajne, je bra njihova sod ha na pogled kaj ut?m°. ljena Pri tem jih je zbadslc še veliko š*-evilo kolain. ki so jih prejele nekat*re narodnosti. Ne pozabimo pa predvsem, da so na olimD:adi tekmovali v aportih ki doma o nj;h nit«' jr.ima nimamo, kaj še. da bi ffh goji i Pri drugih, ks.kor n. pr. jahanju, kod r so tudi eddal« kop?eo ko-lam. p«) n't: za tonani ni«=m'» bl'L Vzemimo v o,bzir. ie hi'a naša držav,i zastopana le v m?>m števcu d'sciT>Un. na fe pri tem prav ča/sten tudi 1* usp h S?ko lov.
Mi smo s' tokrat pr^č udeležil5 olimpijskih ieer s tako ve'i>im zaMorpstvom čeprnv s<-> r>os8mezn!:k! t zaset***) iniciativ« tudi športne o"*sranizncije žrtvovale več kake drsava, mrmo vro pravico st vpr?»ša'i. kakšne so naše korist' od Ber-'ina?
Neka/i odkritih be^e^ nal velja pred vsem Sokolom. Z vso odl-čmo^jo i" treba poudarit5, da »o cmi edini, ki morelo s ~vofm znanj ena br"z srnmu in	na
vsako enako aH slično prireditev Spričo teioi-adcv vsega sveta so m? pokazali toliko sT>o?obrio.<it: v več ko enem x»r!me-ru, toliko predmo® i pred osta''.mi. da se jim v r snici ni tre>>a od n kogar kaj učit'. Na.°wrotno. in tega niso zamolčali n^ti tuli li-±:: od naš'h se morejo Sa vwi uč:ti in to kar so naš' pokarali že pred so topot dru»i ponsvliali. V orodni telovadb' in prost'h vajah so naši S-*^!' hH» v poe'e^u čist'h. r<w f loaradnih sestavnih e'*meVov, spredai pred vsemi. Da n'«o dosegli še predn^jšega mesta, so
kaznoval 104. skoro za 50% več kot preji*
bje leto.
Sodriiki poročajo, da jih je 33 stalnih in 18 začasnih, k tetnU š« 6 kandidatov; za prvo silo torej dovolj. Sodili so v 747 tekmah.
Zdravstveno-vzgojni odsek je omejil svoje deio ni Ljubljano in okolico, izdelal je med drugim prediog ti uvedbo novega način« ocenjevanja tekem pomladka. Po tem predlogu naj bi se delile točke ne sanld t« zmage, temveč tudi za fair igro. Iniciativen predlog je žel splošno odobravanje, vendar ga bo treba predložiti savezu v odobritev, ker ni v skladu s prvenstvenim pravilnikom.
Blagajniški promet izkazuje 106.117 Din dohodkov in 113.116 Din izdatkov. Pogodbeni fond je priskočil 12 igralcem z 2.055 Din prispevkov na pomoč.
Poročilo je bilo »prejeto skoro brez debate. Ko je še predsedujoči objavil sklep, da podaja ves odbor ostavko, so prišle na vrsto volitve. Zzdinili so se prav kmalu na eno samo listo, ki je bila z vzklikom izvoljena- predsednik dr. J. Kosti, I podpreds. N. Buljevič. II. podpreds. dr. M. Kuhelj, l. tajnik M. Pcric. II. tajnik VI. Vrhovnik, III tajnik St. Logar, I blagajnik Fr. Jugo-vec, II blagajnik Dr. Malovrh. Odborniki J. Stanko, Fr. Setina. Alb. Turk, L Hart-man, 1. Bogdan. M. Slamič, M. Soklič, D. Kern. I. Doičec, M. Kuret, St. Vrhovec, I. Kralj
Preostali del dnevnega reda je bil v glavnem posvečen prvenstvenemu tekmovanju. Poseben načrt je predložila srmo Reka, pa je žc v razpravah pred skupščino doživel korekture Določena je bila posebna komisija interesentov, ki naj bi se zedinila glede bodočega načina tekmovanja, vendar ni prišlo do soglasnosti. Tako sta naposled prišla v debato dva predloga, po enem bi se prvi razred delil v dve skupini po 7 klubov (ena skupina Železničar, Maribor, Rapid, C9K, Atletiki, Celje, Olimp; druga skupina Hermes. Korotan. Slovan, Reka, Grafika, Amater, Bratstvo), po drugem bi se pa delil prvi razred v dve skupini po šest klubov (ena skupina trije mariborski klubi. ČSK. Atletiki in Celje; druga skupina Hermes, Korotan Olimp. Slovan in zmagovalca iz kvalifikacijskih tekem Brat-stvo-Amater ter Reka-Grafika). Poskusno informativno glasovanje, sicer edino poimensko glasovanje, je dalo rezultat 36 glasov za skupini šestih klubov, 8 glasov za predlog dveh skupin po 7 klubov, ostali niso glasovali, h tc sifuacije bo moral upravni odbor sklepati o bodočem sistemu tekmovanja.
Skupščina je pri tej priliki naslovila na g. ministra za telesno vzgojo naroda naslednji apel:
Redna letna skupščina LNP z obia-lovaniem ugotavlja, da se cd športnih prireditev Se vedno pobira državna taksa v isti meri kot od pridobitnih podjetij. Ugotavlja obenem, da je 20%-tna taksa tako težko breme za sporine klube, zlasti'v tem času gospodarske krize, da ne samo da onemogoča vsak zdrav razvoj športnega pokreta, temveč naravnost grozi, da ga bo povsem zatrla.
Upoštevajoč pri tem, da fe efekt te takse več kot dvomljiv, pozivajo slovenski športni klubi svojega resornega ministra, naj se energično zavzame za tolikokrat obljubljeno, a ie vedno ne izvrieno odpravo najodioznejse davščine v naV državi.
Sa vezni delegat g. Pavtidevič je v svojem v imenu savezne uprave izrazil zadovoljstvo spričo stvarnih razprav na skupščini, v katerih so bile po tolikem času prvič izločene vse osebnostne zadeve Pokazal je pri tem na veliko razliko med skupščinami nekdaj ki sedaj. Izjavil je, da mu bo v veliko zadovoljstvo, ko bo mogel to v svojem referatu za savez poudariti. Nato je predsednik zaključil skupščino.
Hermes : Atletiki
2:2 (1:0)
Celje, 30. avgusta. Ljubljanski Hermes je danes gostoval v prijateljski tekmi proti celjskim Atletikom. Neodločeni rezultat odgovarja poteku igre.
Hermežani so pokazali lepo kombinator-no igro, bili pa so preveč neodločni pred golom. Atletiki so igrali zmiselno in z ela-nom. Skoraj ves čas so imeli nekoliko več od igre, zlasti v drugem polčasu
Goli so padli za Hermes v 42. min. prvega polčasa (enajstmetrovka) in v 38. min.
drugega polčasa, za Atletike ▼ 18. in 27.
min. drugega polčasa. Zaradi incidenta med igralci je sodnik v zadnji mimrti izključil po enega igralca obeh moštev. Sodil je g. Seitl precej ležemo m premalo energično.
Ostale nogometne tekme
Spliit: Hajduk : Jugoelavija 3:1 (3:1). Ker je Jugoslavija v prvi tekmi zmagala s 3:0. izpade Hajduk iz nadaljnega tekmovanja za Jugocup.
Varaždin: Slavija : Viktorija (Zagreb) 3 :2 (2 : 0).
Banjaluka: Gradjaneki : Krajišnifc t : t
(2 : 1).
Praga: Prvenstvo. Slavija : Viktorija Žižkov 4 ■. 3, Sparta : Bratislava 3 : 1. Kladno : Proste jo v 5: 1. Plzen : Viktorija Plzen 1:0, Zidenice : Mora.veka Slavija 1 : 0, Ru-sy : Naohod 2 : 2.
Dunaj: Prvenstvo Wacker : Vienna 3 :1 (1 : 1). Admira : Libertas 1 : 0 (0:0), Austria : Postsport 2 : 1 (1 : 0), Rapid : Hakoah 5 : 1 (2 :1). Prva prvenstvena tekma se je vršila v četrtek. Ztfnagal je Flo-ridsdorfer AC nad Favortoer AC 2 : 1.
Turistično-sportni odbor. Opozarjajo se vsi ljubljanski klubi, člani JLAS, na spremembe urnika treningov pod vodstvom športnega učitelja g. Kleina. Treningi se bodo odslej vršili dnevno od 9. do 11. in od 15.30 do 19.30 takole: ponedeljek Stadion SK Planine celodnevno, torek igrišče SK Slovana za SK Ilirijo, sredo igrišče ASK Primorja reprezentativci, četrtek in petek ASSv Primorje, sobota popoldne SK Ilirija na igrišču Slovana, dopoldne Stadion za SK Fianino. nedelja dopoldne igrišče ASK Primorja za reprezentativce. Opozarjajo se vsf klubi, da je trening na vseh igriščih dovoljen za vse lahkoatlete ljubljanskih klubov.
ASK Primorje, (I.ahkoatletska sekcija). Opozarjajo se vsi atleti na redni trening zaradi predstoječih tekmovanj: miting SK Planine 6. septembra, ki bo veljal kot izbirni v tekih na 100 in 200 m za določitev moštva za Sofijo (Cerar Drago, Skok, Ur-bančič, Weib! itd), državno prvenstvo po-edincev 4., 5. in 6. septembra v Beogradu kakor tudi na nastop v .Sofiji 12. in 13. septembra. Treningi so zlasti obvezni za vse one, ki pridejo v poštev za moštvo, ki nastopi v Sofiji.
šahovska olimpiada v Monakovem
Monakovo, 30. avgusta, g. Dosedanji rezultati XVII. Ln XVIII, kola so bili:
XVII. kolo: Estonska - Bolgarija 4 m pol : 1 in pol. Švedska - Brazdilija 4 m pol : 1 in pol. Jugoslavija - Finska 5 m pol : 2 in pol. Madžarska . Francija 3 in pol : pol, Italija - HoLandska 3 : 3, Avstrija - Rumunija 2 : 1, Češkoslovaška -Danska 4 : 3, Litva - Švica 2 : 1, Poljska -Islandija 5 : 1, Nemčija - Letonska 3 in pol : pod, Norveška je brila prosta.
XVIIL kolo: Nemčija - Islandija 2 in pol : pol. Poljska - Litva 6 : L Danska -Švica 5 : 2, Češkoslovaška - Avstrija 4 : 1, Holendska - Rumunija 3 in pol : 2 in pol. Francija - Italija 3 in pol : 2 in poJ, Madžarska - Jugoslavija 4 : 2, Švedska - Finska 3 dn pol : 2 in pol. Bolgarija - Brazilija 3 : 1, Estonska - Norveška 5 in pol : pol. Letonska je biLa prosta.
Nezgoda „Kumanovo"
Dubrovnik, 30. avgusta, p. Parnik »Kir manovo«. last DubrovaSke plovitbe. je na potu iz Benetk v Dubrovnik zavozil v neko italijansko motorno ladjo teT jo presekal na dvoje. Parnik »Kumanovo« je rešil vso posadko italijanske ladje.
Španska infantinja Beatrica na Bledu
Beograd. 30. avgusta. AA. Španska in-
fanrka Beatrice se je pripeiljala v svojim sinom infantom Ataulfom na obisk k Nj. Vel. kraljici Mariji, ki se mudi na Bledu.
Točno plačuf »Jutru« naročnino Varu} svojcem zavarovalnino
poleg razlogov, ki smo jih v našem listu že naštevali, krive razmere, ki jim niso dopuščale, da bi z da"jfiim vežbanjem svojemu znanju dali še poslednji visoki blesk, ki bi znaj v pravičnejših okoliščinah priboriti naši vrsti tudi pa'mo zanage.
Naši telovadci so biM z izjemo poslednjih par tednov navezani le sam' nase. Raztreseni po vsej banovini niso imeli prilike v medsebojnem spoznavanju ln tekmovanju kaj napredovali, švcarji pripravljajo skozi vse leto interne t"kme, po najmanj deset in so zato stalno v tekmo-| vatoi kondiciji. Od kod pa naj bi naši • Sok o'i dob'li denar za take tekme, ko ne dobijo podpor nPi za najnujnejše. Ob takem zanimanju odgovornih čan:te'jev je zato skoro n "verjetno, da naši Sokol' do-s gajo uspehe, s katerimi se je hi se še postavlja narod in država Bližajo se velike mednarodne tekme v Pragi. Ce bo komu do tega, da napravijo naši telovadci državf čast z zmagova'n?m u-pehom. j"> čas. da z delom pričnejo takoj. Kajt; v dv h mesecih se telovadec komaj dobro zgara, ne pa zatrdno pripravi na u peh.
Kaj pa ostali naši udeleženci? Ali naj vržejo puSko v koruzo? — Napredoval smo zadnja leta. Imamo ministrstvo za tetesrao vzgojo, k: pa samo še n ikakor ne pomen j a naprdka v športnih uspehih. Minister za br lesno vzgojo re je sam udeleži olimpiade in mogel tam spoznati vse naše simoraštvo doma Nimamo nobenih velikih športnih naprav, noben'h telesno vzgojnih šol in prav nobenega s;stema. ki bi kolikor torko uravnaval napr dek v športu. Zasebna podletnost ae J' v:aj pri na® v dravski banovini denarno že po-po'ncma izčrpala hi občine svoiih zako-n:to dok>čen:h obvez do športnih organ? zacij niti mačehovsko ne morejo oprav ljati.
Zdrav narod smo in sposobnih športnikov nam ne bi primanjkovalo. Manjka pa nam tistih, ki bi jih v pravo delo usmerjali, to so s rokovne izvežbani vaditelji. Kaj pomagajo n. pr. Wilfanove odlične sposobnosti, ko bo pa zaradi malenkostnih napak vse dotlej zaostajal, cbckler Jih ne odpravi. Isto je z večino lahkoattetov. Naj bi naše te'esno-vzgojno ministrstvo tako dolgo dokler nimamo do kraja oorga niziranih lastnih šol. pošiljaljo v svet čim večje število športnikov, da se izvežbajo v nujno nam potrebne trenerje. Te stroko^ f;ij3ke naj. br država (če Ji je kaj <Jo> uspehov na mednarodnih športnih prireditvah) p'a5evala in nastavliala po naših športnih centrih ter tako skrbela za športno vzgojo, ki br'z strokovnega nadzorstva ln nasveta ne more napredovati.
Beriir.ska o"lmpiada nas Je menda vse prepričal, da bi bil denar, izdan v ta namen, prav dobro naložen, saj bi ob svoj! priliki posredno pripomogel do ugleda, ki si ga žel'mo ob:čajno takrat, ko so izgledi zanj prav zaradi naš'h prekasnih in brezbrižnih priprav toliko ko nemogoči.
Pogoj Ve1 ikih športnih uspehov sta denar in trdno delo. Vztrajnih in borbenih d 'avee-v imamo, treba pa jim je omogočiti delovne prilike; zato pa jim je treba denarja, vprašanje, kj ga more pred vsem rešiti držav«.. Ce je njema želja in volja, da se naš mladi šport s ponosom ln uspehom'v bodoč- š? kdaj pojavi v mednarodni areni- naj to vprašanje obravnava z nujnostjo in resno-tjo, kakršna mu gre živimo v času, ko ima šport srojo veliko moč: nespametno bi bilo tega dejstva ne priznavati, ali se ga ogibati. Naj nam bo berlinska olimpiada zgovoren dokaz, da ho Skoda ve^ka. ki jo horao tmeli sicer še pogosto priliko u trpeti.
Teden dni filma
Leni izdeluje olimpijski film
(f)— Leoi Riefenstahlova je imela za časa olimpiade posla čez glavo. Iz prej zapuščenega gradu Ruhwald, ki leži v bližini olimpijskega stadiona je nastala filmska kasarna. Njena armada šteje okrog 200 mož! V gradu samem jih spi 130. kar po vojaško, sami izbrani filmski operaterji in drugo tehnično osobje. Na črni deski je zapisala »generalka« lastnoročno: »Operaterji vstati ob 6.«. Ob pol 7. zjutraj je že režijska konferenca.
400.000 metrov negativ-filma je shranjenega v kleti gradu. Ta ogromen material
Najlepša vendarle — ob smučeh
▼elja že sam 4 milijone dinarjev. Nastavljen je poseben skladiščnik, ki samo upravlja m izdaja filme letečim kurirjem, ki stalno vozijo in dostavljajo operaterjem material. Vsak potroši dnevno po tisoč in več metrov negativa. Kako ogromno posnetkov bo napravljenih o priliki letošnje oiimpijadi se nazorno razvidi iz dejstva, da bo Leni (3 mesecev dolgo samo gledala predva-
janje in sortirala material, da ga svojih 4000 odst. zavrže oziroma komaj eno četrtino odstotka vseh posnetkov uporabi za končni film! (Pri tako nezaslišanem razmetavanju dragocenega filmskega materiala končno ni težko dobiti res prvovrstne posnetke. Kaj laliko je operaterju delati z materialom, ki ga nič ne velja po principu: če bo. bo. če ne bo. pa ne bo! Leni bo potem samo pobrala smetano raz smetano!)
Vsak operater ie imel svojo posebno nalogo. Izbrani so bih specialisti na pr. za arhitektonske posnetke, za skoke, za plavalne tekme so izbrali celo operaterja-potap-ljača!
Samo 70000 metrov filma je šlo za posnetke stafetnega teka z baklo od Olimpije do Berlina in za same priprave. 65 operaterjev je hkrati posnelo otvoritveno svečanost na stadionu.
Za posnetke pri samih tekmovanjih so bile določene precej stroge omejitve. Zaradi tega ni bilo mogoče napraviti pri tekmovanjih samih, kjer se je šlo za desetinke sekund in milimetre, za rušenje olimpijskih in svetovnih rekordov, dovolj efektnih posnetkov. kot si je zamislila Leni. ker bi kamera motila popolno zbranost tekmovalcev. Taki posnetki so bili napravljeni naknadno zvečer, ko so že vsi gledalci zapustili stadion. Pripeljali so reflektorje, prišli so še enkrat v odeje zaviti Amerikanci in Japonci, ter so se še enkrat producirali. tokrat samo za eno oko kamere. Toda skozi to eno oko bo videlo njih tekmovanja neprimerno več o5i. kakor jih ie videlo direkt no na stadionu. Leni se je »furala« in švigala som in tja. Zdaj se je pojavila v amfi-teatru, drugič, par minut nato v stadionu in že je spet bila pri veslaških tekmah ali pa pri kontrolni 5 na maratonski progi, kjer so že eepali in mahedrali z glavami upehani slavni tekači. Tako. zdaj so napravili piko in zdaj se prične za Leni drugo poglavje. ki bo enolično potekalo iz dneva v dan: sortiranje, rezanje in montaža.
Filmski igralec Danilo Stopa?
Prihodnje dni se bo na obali našega Jadrana mudila večja družba igralcev in operaterjev pod vodstvom režiserja Bernarda od »Ossofilma« iz Pari/a. da po najlepših mestih ob našem morju posnamejo nekaj prizorov in vcdut za neki sportno-turistični film. Na svoji poti bodo obiskali zlasti Dubrovnik in čudovita zatišja Boke Kotorske, nato pa se odpeljejo dalje proti Krfu in Grčiji, kjer se bodo del j časa pomudili zlasti v Atenah in na Olimpu. Za svojega mentorja in vodnika po naši zemlji je družba angažirala našega rojaka g. Danila Sto-parja, ki spada med one redke Slovence, katerim je usoda odmerila, da jim življenje poteka ob s-vi tu reflektorjev in obločnic po filmskih ateljejih.
Danilo Stopar je s Prestranka doma, kjer je rodil kot sin železniškega uradnika (leta 1907). Gimnazijo je študiral v Opatiji, Ljubljani in Mariboru, kjer je bil nekaj let tudi član Narodnega gledališča. Pred devetimi leti je odšel na Dunaj, odtod pa v Berlin in Pariz. Na Dunaju je nekaj časa sodeloval pri »Starfilmu«, nato pri berlinskem »Tcrrafilmu«, obenem pa je nastopal v gledališču skupine »Dne Gruppe der Un-abhiingigen«. Ko je »Paramount« ob pojavu zvočnega filma nameraval izdelovati za Jugoslavijo tudi srbsko-hrvatske verzije svojih del, je Danilo Stopar prišel v Pariz, a ko je prvotni načrt padel v vodo, je bil angažiran za sodelovanje v nemških verzijah. Tako je imel v »Četvorki ljubezni« eno najvidnejših vlog, igral je v filmu »En ve-
čer na fronti«, v znanem vojnem filmu »Leseni križi« pa je z velikim uspehom kreiral nemškega oficirja. Mimogrede je sodeloval pri nemškem gledališču v Parizu
m je nastopil v glavni vlogi v drami »Srečanje v Ženevi«.
Zadnji čas se je mudil v domovini, kamor ga je zaneslo zaradi odslužitve kadr-skega roka, zdaj pa se vnovič vrača na filmsko pot.
J A
Začetna zbirka
Zbiralci, ki se jim ne ljubi prebroditi začetnih težav vsakega filatelista in ki hočejo čim prej imeti več znamk, si kupijo nekakšno začetno zbirko, ki obsega časih samo tisoč ali dva tisoč znamk, časih pa do deset tisoč. Te znamke, ki jih ponujajo vsi večji trgovci, so razmerno zelo poceni, dosti ceneje kakor pa posamezni kosi v ceniku.
Seveda no moremo zahtevati, da bi bili v paketih ki so tako poceni, vsi komadi res brezhibno ohranjeni. Vsekako pa moramo dobiti vsaj povprečno trgovsko kakovost.
Seveda je nakup večje količine znamk v prvi vrsti vprašanje zaupanja, ker kupujemo tu tako rekoč mačka v vreči. Zato svetujemo vsem. ki nočejo biti razočarani, naj bodo previdni, preden si kupijo tak paket.
Pri tej priložnosti naj omenimo še tako imenovano »misijonsko mešanico«, ki jo trgovci pogosto hvalijo v listih. V tej mešanici dobimo za razmerno zelo nizko cono cele kilograme »zajamčeno nepregledanih« znamk vseh mogočih dežel, kjer utegne biti, kakor piše. tudi obilo redkosti.
Navadno dobimo v teh kilogramih, ki jih trgovci povzdigujejo v nebesa, največ naj-navadnejših znamk vseh velikih, držav, ki jim pravijo filatelisti »šund«. Ce slučajno odkrijemo vmes kakšno boljšo znamko, smo lahko prepričani, da l>o poškodovana, če ne celo ponarejena. Ker dobimo med temi znamkami, ki so jih nabirali misijonarji, redovnice in otroci tudi razne faksimile. novotiske in ponarejene znamke, si lahko mislimo kako zelo nepregledane so in s kakšnim namenom je prišel oglas v časnik. Razen tega odkrijemo med znamkami tudi dostikrat štaniol. pečatni vosek, ostanke vrvi — in podobne dragocenosti, ki naj bi bile nekakšen dokaz, prihajajo znamke iz prve roke.
Ko imamo že nekakšno osnovno število znamk začn.mo zbirko izpopolnjevati. Doslej še nismo toliko gledali na kompletne serije, zdaj pa moramo storiti tudi to. Seri-
je so navadno cenejše, kakor pa 6e bi r.aročevali posamezne znamke. Pri nakupu serij dobimo dositi cenejše tudi znamke, ki jih drugače najbrž ne bi z lahkoto dobili-
Da moramo pri nakupu serije vzeti tudi kakšno znamko, ki jo že imamo, ni nič hudega. Saj jo lahko potem zamenjamo.
Za nakup imamo več načinov. Ali jih naročnno po ponudbah, izberemo iz krožnih pošiljk drugih zbiralcev, ali pa naredimo seznam vseh manjkajočih znamk, in ga pošljemo trgovcu, da nam napravi ponudbe.
Osebno seveda lahko kupujejo samo tam, kjer imamo v bližani zanesljivo trgovino- Ta nakup ima to prednost da si znamko, ki jo želrmo. sami izberemo.
'Naprednejši zbiralec, ki izpopolnjuje svojo zbirko po načrtu si bo napravil seznam manjkajočih znamk. To se pravi, da bo sesilavil s pomočjo kataloga seznam vseh tistih znamk, k,i bi si jih rad čimprej pridobil. Ta seznam bo poslal večji trgovini z znamkami in hkratu tudi cme-nil svoje posebne želje o kvaliteti, zunanjosti in žigu znamke. Ker tudi največja trgovina nima vselej na zalogi vseh znamk, je priporočljivo, da vsakdo napiše nekaj znamk, ki mu iih trgovec lahko pošlje, če nima vseh tistih, ki jih želi. To je priporoči pivo zlasti pri tistih trgovcih, pri katerih kupujemo prvič in ki zahtevaijo pla-čiilo v naprej.
Najbolj razširjen in za obe stranki najbolj zanesljiv način izpopolnjevanja zbirke so ogledne pošiljke. Trgovec pošlje zbiralcu, ki ga že dobro pozna, na ogled znamke, o katerih ve. da jih potrebuje. Odjem je neobvezen. Vsekako je ta način za zbiralca najprikladnejši-
Mnogi zbiralci se poslužujejo pri nakupovanju znamk ponudb v časnikih.
Če je firma, ki znamke ponuja, znana in vredna zaupanja, lahko zbiralec dobi tu za majhno ceno marsikaj lepegn. Znano je, da večji trgovci pogosto pokupi to ogromne količine posameznih znamk in jih petem-neka i let drže Ker je teh znamk malo v prometu, nastane p~> njih veiliko povpraševanje. Tedai ponudr' trgovec po razmerno nizki ceni te znamke in navadno se zgodi, da jih res dobro in hitro pro-da.	. ;
Nevarno pa je kupovati od firm, ki jih
Ali že veste ?
... da igra Svetislav Petrovič glavno vlogo v novem neenškean filmu »Deklice v belem« poleg Marije Cebotari, katerega insce-mra Viktor Janson.
...da se piše Villv Forst pravilno: Wil-helm Frohs in da inscennra trenutno na Dunaju film »Burgtheater« v okviru svoje nove dunajske produkcije,
...da hoče postati Jan Kiepura politik. Kandidira namreč v poljski Sejm in v podporo svoje politične kariere je nakupil večino delnic krakovskega lista »Illustrowany Kurier Godziennv«.
...dn se dve ameriški veletvrdki toža-rita za 5 milijonov dolarjev zaradi igralca Garvja Cooperja. ker mu Je ena izmed tvrdk predčasno ponudila višjo gazo. ter s tem onemogočila prvi firmi podaljšanje kontrakta.
Literarni natečaj
Eno največjih ameriških filmskih podjetij \Varncr Bros First National je nedavno dovršilo veliki film »Rešitelj človeštva«, ki po zgodovinskih podatkih prikazuje življenje in delo velikega francoskega učenjaka Louisa Pasteurja To podjetje je zdaj razpisalo dva natečaja, ki se jih lahki- udeležijo vsi novinarji, književniki in študentje medicine v Jugoslaviji.
1.	Za najboljši esej, ki ga napiše študent medicine pod naslovom »Louis Pasteur kot rešitelj človeštva« iznaša nagrada 1000 Din, članek pa ne sme imeti več kakor tisoč besed.
2.	Enako iznaša nagrada 1000 Din za najboljši esej, ki ga napiše književnik ali novinar pod naslovom: »Kdo je bil večji — Napoleon ali Louis Pasteur?« Tudi ta članek ne sme imeti več kakor tisoč besed.
Člani razsodišča so književniki, novinarji, zastopnik univerze in šef propagande \Varncr Brosa v Zagrebu. Nagrajena eseja bosta objavljena v naših dnevnikih, avtor pa prepusti vse pravice koncernu Warner Bros, ki lahko svobodiip razpolaga z rokopisom. Podjetje si pridržuje pravico da za honorar 250 Din odkupi nekatere vpo&lane članke za objavo v novinah. Rokopisi morajo biti tipkani ter z označbo naslova vpo-slani najkasneje do 1 oktobra na: Wamer Bros First National, oddelek za propagando, Zagreb. Ilica 34/11.
ne poznamo. Pogosto se zgodi, da dobi zbiralec za svoj denar nekaj čisto drugega, kakor je pričakoval in želel. Zlasti pri starih znamkah se to rado dogaja. Pogosto so znamke, ki jih trgovec pošlje »za smešno nizko ceno«, raztrgane, zakrpane, ali pa celo ponarejen«, ln rado se tudi zgodi, da je trgovec, ki ni bil strokovnjak, sam nasedel kakšnemu spretnemu goljufu, ponudil dalje ponarejene znamke, ki jih je sam kupil za prave, in tako oškodoval sebe in zbiralca.
Zato je treba poudarjati zmerom tole:
Kadar nakupujete znamke, bodite oprezni. zlasti pri dražjih znamkah. Kupujte pri trgovcu, o katerem veste, da je zanesljiv in da lahko jamči za pristnost dobavljenih znamk.
Razne vrste znamk
Med znamke štejemo vse tiste poštne vrednote, ki se uporabljajo kot potrdilo plačane poštnine in se nalepijo na poštno pošiljko.
Frankovne znamke ®o potrdilo naprej plačane poštnine. Ločimo jih še v pisemske, časopisne, paketne, rekomandacijske. povratnične, nujne in letalske znamke. Te posebne znamke, ki smo jih zdaj omenili, se razlikujejo od rednih le toliko, da je njihova možnost uporabe omejena. Dobrodelne znamke, ki se prodajajo s pridobit-kom, so pogosto veljavne samo v državi, kjer so bile izdane.
Uradne znamke so znamke, ki se uporabljajo za označenje uradnih pošiljk. Navadno se nerabljene ne prodajajo, v nekaterih državah p« je celo prepovedano kupčevamje z nerabljenimi znamkami te vrste.
Nekakšna posebna vrsta uradnih znamk so tudi tako imenovane brezplačne znamke ki jih izdajajo nekatere države (n. pr. Portugalska, Švica in Španija) za vidno označevanje pošiljk raznih društev, obla-stev in oseb, ki so oproščene poštnine.
Plačilne znamke, ki i:m pravijo uradno portovne znamke, služijo za dvig dodatne poštnine pri pošiljkah, ki so premalo frankirane ali pa sploh nič.
Obračunske znamke prav za prav niso pisemske znamke, čeprav jih splošno zbiralci zbirajo. Navadno služijo za pavšalno obračunavanje poštnine v notranjem poštnem prometu (n. pr. v Italiji) ali pa za skupen obračun poštnih pristojbin ob dostavi velike količine enakih pošiljk (največkrat časnikov: n. pr. v Združenih državah Amerike).
Koleki so znamke, ki so bile izdane za plačilo davkov in državnih taks. To niso nikakšne poštne znamke, razen, kadar je bila njihova uporaba izrecno dovoljena tudi za poštne pošiljke, kakor n. pr. v Angliji in njenih avstralskih kolonijah. Sicer so bile pa to po večini znamke, ki so bile že prvotno določene za to. d:i so se lahko uporabljale na oba načina in so imele to tudi napisano. Izjema so le koleki, ki so bili uporab! 'ani za frankiranje pisem in drugih pošiljk zaradi pomanjkanja rednih znamk.
V obeh primerih r« imajo takšni koleki samo tedaj vrednost z.a zbiralca, če so bili res pravilno uporabljeni. Manjšo zbiralsko vrednost imajo tisti koleki, ki so bili uporabljeni za frankiranje iiz nevednosti ali r>a v sili ter jih je pošta t> lerirala. Tako so se koleki uporabljali v Avstriji okoli leta 1850. Seveda pa imajo taki koleki svojo vrednost le na popolnih pismih.
Posebna vrsta kolekov so znamke za vojni davek, k' so bile v nekaterih državah. zlasti v Španiji obvezne, in jih je bilo treba prilepiti na vsako pošiljko poleg navadne frankature. Nasprotno pa so znamke angleških kolonij. ki so dobile med voino natis »War« ali pa »War tax« prave pisemske znamke.
Nekatere države 'majo posebne znamke za plačevanje brzojavk Te znamke se pogosto uporabliaio tudi za pisma. Dosti je držav. pri katerih sta pošta in brzojav neločljiva in se tudi navadne znamke uporabljajo za poštne pošiljke in brzojavke.
žena v sodobnem svetu
Osebnosti na kongresu v Dubrovniku
Udeležba na mednarodnih kongresih ni kakor nima pomen samo za delegata, torej za one, ki neposredno sodelujejo in so v delo prirediteljev poglobljeni radi lastnega ožje^j sodelovanja. Takšen Kongres more nuditi tudi človeku. ki bolj od daleč opazuje prizadevanje neposrednih iniciatorjev, mnogo zanimivosti. Predvsem 6o tu posamezne osebe, ki vzbujajo pozornost, ne po svojem sociainein položaju, temveč po svoj skosti, ki jim jo vtisne njihova domovina, njihovo naziranjt. njiho%'o delo. Na kongresu bo zastopanih približno kakih 50 narodnosti, gotovo bodo posamezne udeleženke za vsakega opazovalca {»osebno zanimive-
Nekatere, ki igrajo v MŽZ vidno vlogo, članice naših ženskih društev že dobro poznajo. Ena teh je gospa F. Plaminkova. najpomembnejša žena na Češkoslovaškem in podpredsednica Mednarodne ženske zveze. Kaj pomenia Plaminkova za češke žene, je nam Slovenkam dobro znano, saj gledajo nanjo mnoge kot na svoj vzor: že 1. 1013 je zedinila češke žene vseh strank, ki so po stavile skupno kandidatinio, ki je bila tudi izvoljena v deželni zbor. ta je bila tudi prva poslanka v Evropi. Ta skupni nastop vseh žen je bil seveda samo taktična poteza, kajti glede ženskega javnega dela sloji Plaminkova vas čas njenega političnega udejstvovauja na stališču: žene naj se v javnem udejstvovanju ne ločijo od mož, naj ne ustanavljajo ženskih strank, nego naj delajo skupno z možmi. L- 1918 je bila P. izvoljena v praški občinski svet in ima j>o sebne zasluge za dvig češkega šolstva, za varstvo revnih otrok, posebno pa za žene v poklicu Usta-va češkoslovaške republike priznava f>opolno enakopravnost obema spoloma. Z ozirom na to je dejal Masaryk Pla-minkovi; ,To je plod vašega dela in vaših bojev«. Seveda gre pri teir. tudi zasluga vodilnim možem, ki so žensko prizadevanje drugače cenili kot ga na pr. pri nas cenijo. Plaminkova je že lansko ieto praznovala svojo 601atnico, a je mladostno agilna in navdušena za žensko stvar. O tem ee lx>do udeleženke lahko same prepričale na du-brovniškem kongresu.
Kot napreden alement Mednarodne zveze bomo pozdravile zlasti Francozinje. Zanimanje vzbuja posebno dr. Marija Verone, ki se na strani pripadnic francoske ljudske fronte bori za ženske pravice. Svoj vpliv
skuša uveljaviti tudi v francoski ženski zi, kjer je načelnica komisije za žensko volilno pravico. J a navdušena feministka in že več let urednica lista >Le Drodt des fam-mes< (pravica žen) in vobče uvaževana žur-nalistka. Po poklicu je članica apelacijekega sodišča v Parizu. Pri novih volitvah jo kandidira tudi jugoslovenska deiegacija za podpredsednico MŽZ.
Kot druga zanimiva osftbnost i« Francije se to udelažiia kongresa tudi gospa Brun-schvic^ki zavzema v sedanji francoski vladi me*to državnega podtajnika v ministrstvu za vzgojo in pouk. Tudi ona stoji ▼ prvih vrstah Inurbe za ženske pravice in ja predsednica francoske sekcije Imternac. farni nistične alijanse.
Pri nas poznamo tudi feministko Mala-terre Seliier, ki se je ustavila pred leti tudi
v	Ljubljani, ko se je vračala e svojega propagandnega jiotovanja po Balkanu. To je lepa, mlada žena, ki so ji bili odprti v« pariški saloni, a se je po lastni izjavi podala v javno življenje največ zato, da čim uspešneje laliko deluje za idejo miru.
Kar se bo na kongresu razpravljalo tudi o možnostih spojitve obeh največjih mednarodnih ženskih zvez, se bo kongresa udeležila tudi predsednica Int. fem. aiianse. gospa Corbe-t-AshbJ", ki je prav tako ugledna javna delavka, ena najl>oIj uvaževanih osebnosti v mednarodnem ženskem svetu. Tudi ona služi od svoie rane mladosti ideji s vest ornega miru i,n je v tem sledila svojim staršem, ki so bili v Angliji znani borci za mirovno idejo. Kot govornica na shodih za žensko enakopravnost je nastopala že 9 16. lati. Največje zasluge ima na polju varstva otrok, za katere je mnogo storila v -najsi-romašnejšem predmestju Londona.
Zanimiva osebnost je tudi tajnica MŽZ, Srhtkinja Ani Hristič, ki je izrazito katoliško usmerjena, kar je pa ne ovira, da ne bi sodelovala v zvezi, dočim večina katoii-skih organizacij ni včlanjemih. A. HriaUčS-
vi	stalno v Londonu m dala kot žumalisi-ka pri mnogih velikih angleških listih, kot Times, Dailv Express, Evenmg Standart i, t. d.
To ie samo nekaj bežnih spominov z dragih kongresov na žene, ki nam dajejo pobudo in pogum, da se ne zadušimo v naših tesnih razmerah.
Gospodinjskim pomočnicam je treba dati primernejšo borzo dela
Dandanes, ko mnogi starši nimajo sredstev za višjo šolsko izobrazbo svoje dece, ko zaostajajo za svojimi vrstniki manj nadarjeni in ko si marsikateri roditelji tehtno premislijo omogočiti širšo izobrazbo svojim otrokom, da ne bi kot inteligenti, polni moči in sposobnosti za delo, ostali na cesti brez dela in kruha — gospodje v raztrgani obleki — dandanes zlasti mlada dekleta po dovršitvi obveznih šol vstopajo v poklic gospodinjskih pomočnic, ki ne terja posebne izobrazbe. Tem dekletom se pridružuje še velik odstotek podeželske ženske mladine ,za katero je na borni domačiji od leta do leta vedno manj prostora. Toda dokler najde tako dekle zaposlitev in dokler ostane bolj ali manj prijazno sprejeto od družine, kateri služi — še nekako gre. Ima streho nad seboj, vsaj malce hrane in nekaj denarja — čeprav vse skupaj po večini le skromno odmerjeno.
čim pa dekle, ki je odraslo šoli in išče prve ali nove zaposlitve, pa je ne dobi, se že pojavljajo nova, važna vprašanja, ki jih pri nas socijalna politika in zakonodaja še nista zadovoljivo rešili, že za dekleta, ki so komaj dovršila obvezno šolo in iščejo zaposlitve, pri nas ni nič preskrbljeno. V Belgiji n. pr. določa kraljevski dekret, da morajo vsa dekleta obiskovati tako dolgo razne nadaljevalne tečaje, dokler ne dobe zaposlitve v slučaju, če nimajo zadostnega varstva in nimajo namena obiskovati višjih šol. Pri nas niti tega ni, dasi bi se z malimi sredstvi moglo urediti. Poleg tega pa je ureditev razmer tega stanu tako pomanjkljivo, da se da mirno reči, kako je zanemarjena.
Polagoma pa se v tem stanu le razvija zavest, da nikomur nihče nič ne da, če sam ne terja, in ne trka na pristojna vrata. Ta vrata pa so v slehernem slučaju borbe za zboljšanje stanovskih razmer države s svojimi uredbami in javne ustanove s sredstvi. ki jih imajo na razpolago. Zato so se v svojo obrambo gospodinjske pomočnice same ali na pobudo in pod vodstvom javnih delavk združile v stanovske organizacije. ki že dolga leta vodijo organizirane akcije za izboljšanje svojih stanovskih razmer.
Tako si Zveza gospodinjskih pomočnic že dolga leta prizadeva, da bi se izvedla za hišne uslužbenke važna naredba ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, ki določa, da se morajo ukiniti vse profesijonalne borze dela. V teku tega večletnega prizadevanja neprestano poudarja. da ne more biti vse eno na kak način, v kakšnih razmerah in prostorih poslujejo te posredovalnice — pa naj bodo privatne, društvene ali pa borze dela same. Obveljati bi moralo pravilo, po katerem so gotovo svoj čas take posredovalnice tudi ustanavljali — namreč, da so te posredovalnice socijalne ustanove za vse tiste, ki čakajo in iščejo dela. nikakor pa ne pridobitne institucije za posameznike. Poleg tega bi moralo biti poslovanje v njih urejeno na moderen, človeka dostojen način. Da ne bi izgledalo in tudi deiansko bilo tako, kot pravi predsednica Zveze gospodinjskih pomočnic ga. F. Petričeva v avgustovi številki stanovskega glasila gospodinjskih pomočnic, da noben pripadnik kateregakoli poklica, ki išče dela in kruha, ni prisiljen iskati tega na tako sramoten način, kakor hišne uslužbenke v posredovalnicah. »Po več ur na dan. tedne in mesece posedajo brez dela. razkazujejo se kot govedo na semnju, ki se mu gleda na zobe in lase kakor modernim sužnjem in čakaio. kdai se jih bo katera gospodinja usmilila in jih odvedla. Dnevi teko. gospodinje prihajajo, gledajo in izbirajo razstavljeno blago « Ce niso po volji, če imajo to ali ono napako, marsikateri ne preostme drugo kot cesta aH samomor, ker večine nima zaslombe v družini in tudi ne už'va javne zaščite.
Pobornice za zboljšanje v resnic? za moderno dobo sramotnega načina najemanja
in iskanja delovnih moči so si zamislil* J preureditev poslovalnic tako, da bi imel* I poleg sprejemne in prijavne pisarne ter 1 posvetovalnice Se notranje čakalnice, k^er bi bila dekleta, ki čakajo na delo, zaposlena z gospodinjskim delom (šivanjem, krpanjem itd.) proti primerni nagradi. Obsedne, dasi moderno in higijenično urejene, vendar pa po svojem notranjem ustroju pomanjkljive posredovalnice javnih bora dela pa naj bi prešle v roke humanitarnih društev tam kjer ta obstojajo, ker bi si humanitarne posredovalnice vzele potrebnega časa in truda za individualno reševanj* posameznih slučajev. Da ne bi morda, kakor se to rado dogaja, dekleta z malenkostnimi, nevažnimi hibami v zunanjosti, malodušno posedala po klopeh posredovalnic dolgo mesece, preden bi dobila zaposlitev.
Končno bi predstavljale take posredovalnice pravzaprav nekaka zasilna vzgojeva-lišča za dekleta brez varstva in zavetišče za žene brez zaščite. Tudi materijelna stran ureditve takih posredovalnic bi bila rešena s prepustitvijo enega dela dotacij iz sredstev OUZD, ki jih ta daje javnim borzam dela. Prav tako z malimi sredstvi bi se dala urediti za brezposelna dekleta posebna zavetišča, da bi se jih obvarovalo obupa — ceste in samomora. Zato zahtevajo organizirane žene, naj bi banska uprava izdelala k zakonu o pobijanju spolnih bolezni okvirno uredbo, ki bi občinam vsaj večjih mest v dravski banovini nalagala skrb za zidavo takih zavetišč, država pa naj bi v svojem vsakoletnem proračunu i predvidela sredstva za isti namen.
Dvakrat po štiri
V prejšajih letih je statistika porodnišnic ie redko zabeležila primer, da je mati rodila štiri otroke. V okolici Ljenjn-grada živeča kmetica Mala jeva je pa zdaj že drugič rodila četvrteke. Slučaj je za Rusijo prava medicinska senzacija, kajti je še mlada, šteje komaj tri in dvajset let.
Prve četvorčke je rodila M al a jeva pred nekaj leti. Zdaj je povila dva dečka in dve deklici. Zdravstvene oblasti so odredile, da morajo mater z otroki, ki so čvrsti in zdravi, prenesti na vseufiiliško kliniko. Zdravniki hočejo to nenavadno ponovitev poroda četvorčkov osvetliti kolikor mogoče z znanstvene strani.
Iz Julijske Krajine
Predvojaški tečaji, ki jih bodo morali po zakonu iz leta 1934 letos obiskovati vsi na-tomiki letnikov 1917 odnosno 1916, ee bodo pričeli že v kratkem. Kakor znano, so jih oproščeni poleg drugih tudi oni, ki prebivajo vsaj 10 km daleč od najbližjega kraja, ▼ katerem se bodo tečaji vršili. V goriški pokrajini bodo ti tečaji v Ajdovščini, Cerknem, Krminu, pri Sv. Luciji, V Gradišču. Idriji, Črnem vrhu, Podbrdu, Bovcu, Štanjelu, Tolminu. Vipavi, Gorici, Zagraju, Koprivi pri Krminu in v Romausu, v Istri pa ▼ Labinju, Vodnjanu, Barbanu, Boliunu, B\r jah, Kanfanaru, Kopru. Krnici, Karojbi, ▼ Cresu, Novigradu, Plominu, Žminu. Izoti, Lanišču, Livadah, Marezigah. Medulinu, Malem Lošinju, Momljanu, Motovunu, Poreču, Buzelu. Piranu, Pazinu. Puli, Umagu, Krapnju, Črnem vrhu. Dekanih, na Her-peljah. pri Sv. Nedelji blizu Labinja in drugod. Listi, poročajo o teh tečajih, opozarjajo ljudi posebej na obvezne prispevke za vsakega tečajnika, ki znašajo za vsak tečaj po 5 lir, in na občutne kazni za starše vseh onih obveznikov, ki bi se tečajev redno ne bodo udeleževali.
Urejuje Davorin EavUa. - Maj. » tonsordl .Jutra« Adolf fUbnfl« - Za Narodno	4 4 ko. tt*«a»	Jeaertek. _ 2. maenUM del j. odgoro® Moj. Nova*. - Vaj , CJnMja«.