GEOLOGIJA 48/1, 171–176, Ljubljana 2005 Sodno izvedenska mnenja s podro~ja mineralnih surovin Court expert repots on mineral raw materials Du{ka ROKAVEC Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, SI-1000 Ljubljana E-mail: duska.rokavec@geo-zs.si, Klju~ne besede: sodno izvedenstvo, mineralne surovine, nelegalen kop, prekr{ek, rudarska pravica, pla~ilo za rudarsko pravico, tr`na vrednost mineralne surovine Key words: court expertise, mineral raw materials, illegal open pit, trespass, mining right, payment for mining right, market value of mineral raw material Kratka vsebina V Sloveniji se v preteklih desetletjih nismo na~rtno ukvarjali s problematiko nelegalnega odvzema mineralnih surovin. Posamezniki in lokalne skupnosti so za lastne potrebe in za prodajo pridobivale mineralne surovine brez ustreznih dovoljenj in mimo rudarske, okoljske in okoljevarstvene zakonodaje. Nelegalni kopi so ne samo nelojalna konkurenca nosilcem rudarske pravice, ampak predstavljajo tudi gro`njo okolju in prostoru. Stihijsko pridobivanje ne sodi v koncept trajnostnega in okolju prijaznega upravljanja z naravnimi viri in s prostorom, v katerem se odvija. Abstract In Slovenia, the issue of illegal extraction of mineral raw materials has been neglected so far. Individuals and local communities have mined mineral raw materials for their own use, as well as for sale, without any permits and not considering mining, environmental and environmental protection legislation. In addition to being unfair competition to the owners of mining rights, illegal pits are threats to the environment and spatial use. Uncontrolled mining does not agree with the concept of sustainable and environmentally friendly management of natural resources and space in which it takes place. Splo{na problematika-uvod Dr‘ava je po Zakonu o rudarstvu lastnik mineralnih surovin kot neobnovljivih naravnih virov, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi (Ul RS {t. 56/99, 46/ 04, 2.~len, 1.odstavek). V Sloveniji je po nekaterih neuradnih ocenah nekaj tiso~ posegov v prostor z namenom izkori{~anja mineralnih surovin, ~eprav je dr‘ava podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkori{~anje le 167 pravnim in fizi~nim osebam na 223 pridobivalnih pro- storih (stanje l. 2003) (Uredba o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin (UL RS, {t. 103/2000 in UL RS, {t. 81/2002) in Uredbe o rudarskih pravicah za raziskovanje oziroma gospodarsko izko-ri{~anje mineralnih surovin na posameznih raziskovalnih oziroma pridobivalnih prostorih (UL RS, {t. 85/2001, {t. 52/2002, UL RS, {t. 39/2003, UL RS, {t. 66/2004 in UL RS, {t. 83/2004). Po Zakonu o vodah (Ul RS, {t. 67/02) je izdanih 5 koncesij za izkori{~anje re~nih na- 172 plavin na So~i in njenih pritokih (Ba~a, Tolminka). Do leta 1976 se je mineralne surovine iz-kori{~alo z dovoljenjem ob~in, med leti 1976 in 1999 pa je lahko krajevna skupnost ali samostojni podjetnik izkori{~al surovine po 54.~lenu ZOR-»stari« Zakon o rudarstvu (Ul RS, {t. 17/75). Podeljevanje rudarskih pravic omogo~a dr‘avi kot lastnici mineralnih surovin dolo-~en nadzor nad njihovim izkori{~anjem, iz-kori{~anje mineralnih surovin pa je tudi eden od pomembnih dejavnikov urejanja prostora in njegove rabe. Zato si dr‘ava z in{pekcijskimi slu‘bami prizadeva omejiti nelegalno izkori{~anje. In{pekcije spro‘ajo postopke pri sodniku za prekr{ke in prijavljajo kazniva dejanja na okro‘na dr‘avna to‘ilstva. Na sodi{~a pa je Dr‘avno pravobranilstvo od leta 2000 vlo‘i-lo {tevilne to‘be proti izvajalcem odnosno investitorjem dejanj ter tudi lastnikom zem-lji{~ z zahtevki za pla~ilo od{kodnine zaradi nelegalnega odvzema mineralnih surovin. Nelegalni odvzemi mineralnih surovin so v dr‘avi razporejeni precej neenakomerno, predvsem v odvisnosti od litolo{ke sestave ozemlja. Najbolj {tevil~no se pojavljajo v dolomitu (Dolenjska, Posavje), ki ga je mo~ pridobivati tudi brez raztreljevanja, ter v prodih in peskih (Pomurje, Podravje, dolina Save idr) in recentnih naplavinah, zlasti v Poso~ju. V ve~ini primerov se tehni~ni kamen in prod prodaja ali neposredno vgrajuje v obliki nepredelane (neseparirane) rovne surovine. Nelegalnega izkori{~anja drugih vrst mineralnih surovin v naravi ni (npr. nekovinskih mineralnih surovin kot so glina, kremenov pesek...), saj slednje zahtevajo nadaljnjo tehnolo{ko predelavo. Pravna osnova Zakon o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud) (UL RS, {t. 56/99, 46/04, 98/04) dolo~a pogoje izkori{~anja in gospodarjenja z mineralnimi surovinami kot naravnim virom, ne glede na to, ali so v zemlji ali na njeni povr{ini, v teko~ih ali stoje~ih vodah ali pa v obalnem morju, razen za raziskovanje in izkori{~anje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemlji{~. Naplavine iz vodnih in priobalnih zemlji{~ sodijo pod okrilje Zakona o vodah (UL RS, {t. 67/02). Duška Rokavec Zakon o rudarstvu nedvoumno dolo~a, da so mineralne surovine v lasti dr‘ave, in sicer ne glede na lastni{tvo zemlji{~a, kjer se mineralne surovine nahajajo. Nosilci rudarske pravice so dol‘ni vsako leto pla~ati dr‘avi “koncesnino” oz. pla~ilo za rudarsko pravico, ki sestoji iz pla~ila za pridobljeno mineralno surovino in pla~ila za povr{ino, ki jo obsega pridobivalni oz. raziskovalni prostor. To pla~ilo dolo~a 14.~len ZRud, vi{ino pla~ila pa narekuje Uredba o na~inu dolo~anja pla~ila za rudarsko pravico (UL RS, {t. 43/00, 41/02, 52/03 in 67/04). Odkopavanje in uporaba mineralnih surovin je mogo~a brez dovoljenj in rudarske pravice le v primeru, ko se gradi dolo~en objekt z uporabo tehni~nega kamna, proda, mivke, peska, ilovice, fli{a in laporja, ki se nahaja na zemlji{~u predvidene gradnje; pri ~emer morajo biti navedene mineralne surovine uporabljene skladno s pogoji, navedenimi v gradbenem dovoljenju ali enotnem dovoljenju za gradnjo (27. ~len ZRud). ^e izvajalec del ne pridobi potrebnih dovoljenj po rudarski ali gradbeni zakonodaji, je izvedel nelegalni kop, ki ga Zakon o graditvi objektov (UL RS, {t. 110/02) obravnava kot nelegalno gradnjo (t~. 12, 2. ~len ZGO). Po 11.~lenu Zakona o varstvu okolja (UL RS, {t. 32/93, {t. 41/04) je to nedovoljen poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj. V takem primeru ima gradbeni in{pektor pravico odrediti, da se kop v dolo~enem roku sanira. V kolikor investitorja odnosno izvajalca posega ni mogo~e odkriti, nosi vse stro{ke in{pektorjevih odreditev lastnik zemlji{~a, na katerem je odkop (155. ~len ZGO). Po 100. ~lenu ZRud predstavlja izkori{~a-nje mineralnih surovin brez predhodno pridobljene rudarske pravice prekr{ek ne glede na to, ali se izvaja na lastni ali tuji parceli. Za tako dejanje je zagro`ena kazen najmanj 5,000.000 SIT za pravno osebo, za samostojnega podjetnika pa najmanj 1,500.000 SIT. Zakon ureja tudi postopek izvr{be s prisilit-vijo, predvideva pa tudi prepoved odtujitve in obremenitve nepremi~nin, ki so predmet sanacije (Viler Kova~i~, 2004). To`ena stranka je lahko za izvedbo tovrstnega dejanja to`ena po obligacijskem in po kazenskem zakonu. Izkori{~anje mineralnih surovin brez koncesije se lahko {teje za kaznivo dejanje po 333. ~lenu Kazenskega zakonika (UL RS, {t. Sodno izvedenska mnenja s podro~ja mineralnih surovin 173 63/94, {t. 40/04), to je obremenjevanje in uni-~enje okolja in prostora, vendar pod dodatnim pogojem, da se s tem bodisi spravi v nevarnost `ivljenje ali zdravje ve~jega {tevi-la ljudi, bodisi povzro~i nevarnost za delno ali popolno po{kodbo okolja ali uni~enje okolja. Za tako kaznivo dejanje je zagro`ena zaporna kazen do osem let (Viler Kova-~ i ~ , 2004). Tako dejanje predstavlja po 210. ~lenu Zakona o obligacijskih razmerjih protipravno prilastitev mineralne surovine v premo-`enjsko korist izvajalca del. Naloga sodnega izvedenca Namen strokovno-izvedenskega mnenja s podro~ja montan-geolo{ke stroke je v ve-~ini primerov iz pravne prakse doslej podati vrsto, koli~ino, kvaliteto ter tr`no vrednost izkopane mineralne surovine. V~asih se vpra{anje sodi{~a nana{a tudi na oceno povzro~ene {kode v okolju, ki jo je to`eni storil s svojim dejanjem posega v prostor z namenom pridobitve mineralne surovine (vpliv na podtalnico, spro`itev plazu...). Na tak{na vpra{anja odgovarjajo strokovnjaki predmetnih strok (hidrogeolog, in`enirski geolog..). V namen izdelave strokovno-izvedenske-ga mnenja posredujejo okro`na in okrajna sodi{~a izvedencu dokumentacijo v obliki kazenskih odnosno pravdnih spisov, iz katerih se je mo~ seznaniti z dejanjem in oko-li{~inami odvzema mineralne surovine. Po natan~nem pregledu posredovane dokumentacije sledi terenski ogled in fotografiranje lokacije, preu~itev katastrske karte in raz-polo`ljivih aeroposnetkov okolice sporne lokacije. Na terenskem ogledu (o katerem je izvedenec dol`an obvestiti to`e~o in to`eno stranko oz. njenega zagovornika) mora izvedenec biti pozoren oz. evidentirati slede~a dejstva: – vrsto in osnovne lastnosti kamnine in odkrivke, – dimenzije odkopa, oceno odkopane mineralne surovine, debelino odkrivke, – mehanske ostanke »rudarjenja« na lokaciji (orodja, barake, deponije gradbenih in drugih odpadkov...), – stopnjo morebitne izvedene sanacije oz. zate~eno stanje kamnoloma, – druge posebnosti na sporni lokaciji. Cene mineralnih surovin Odkopana mineralna surovina je najve~-krat nesepariran tehni~ni kamen – dolomit ali apnenec ter prod s peskom - s komercialnim nazivom »stena«. Njena tr`na vrednost velja za surovino v razsutem stanju (vklju~-no z DDV) z nalaganjem na transportno sredstvo. Posamezne frakcije iz kamnolomskih se-paracij so praviloma dra`je. Razsuto oz. raztreseno stanje surovine je za faktor raztresenosti pove~ana prostornina napram prostornini ra{~ene surovine v nahajali{~u (in situ). Faktor raztresenosti se za tehni~ni kamen giblje od 1,3 (dolomit) do 1,5 (apnenec). Ra{~eno stanje mineralne surovine pomeni z rudarskimi deli {e nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v nahajali{~u (t~. 35, 2.~len ZRud). Tr`na cena za surovino iz dolo~enega nelegalnega odvzema se povzema kot povpre~-na cena primerljive surovine iz okoli{kih legalnih odkopov (podprta z uradnimi ceniki nosilcev rudarske pravice). Tr`na vrednost surovine se v obdobju nekaj let bistveno ne spreminja. Cene za istovrstno surovino iz razli~nih nahajali{~ se oblikujejo glede na kvaliteto surovine, povpra{evanje po njej oz. dostopnost lokacije odvzema idr. Poudariti moramo, da so tr`ne cene izkopane mineralne surovine razli~ne po posameznih regijah, varirajo celo v zelo omejenem prostoru. V tabeli 1 so podane razli~ne vrednosti istih vrst mineralnih surovin. V drugem stolpcu je navedena povpre~na cena enote mineralne surovine kot pla~ilo za rudarsko pravico, v tretjem pa povpre~na tr`na vrednost, ki se izoblikuje na trgu. Povpre~na cena enote pridobljene mineralne surovine (dolo~ena v UL RS {t. 43/ 2000), je vrednost, katero so vse pravne in fizi~ne osebe s pridobljeno rudarsko pravico zavezane pla~evati dr`avi (skupaj s pla~ilom za raziskovalni in pridobivalni prostor) kot lastnici mineralne surovine. Pla~ilo je neke vrste davek, ki ga dr`ava pobira kot nadomestilo za izkori{~anje »svojega« naravnega vira (mineralne surovine) od pravnih ali fi-zi~nih oseb, ki jim je podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkori{~anje mineralne surovine. Tako dolo~ena cena je neprimerljivo ni`ja od tr`ne vrednosti dolo~ene mine- 174 Duška Rokavec Tabela 1. Vrednosti mineralnih surovin (stanje 1. 2004) povprečna tržna število točk povprečna cena enote vrednost [SIT/ma v (vrednost točke min.sur. razsutem stanju 1,216 SIT) [SIT/ma raščene surovine] (z DDV, naložen na tovornjak) apnenec 64 77,82 dolomit 76 92,42 1.100,00 prod 36 43,77 1.700,00 pesek 42 51,07 (1.100,00-2.300,00 ) metamorfni skrilavec (naravni kamen) 39.000,00 / -okrasni arhitektonski 95 11,55 ma lomljenih plošč (~7.800 /ma raščene kamnine) - kamen-lomljenec 28 34,05 OPOMBE: * V tabeli so zajete tiste mineralne surovine, ki so najpogosteje predmet nedovoljenih odvzemov v naravi. ** V tretjem stolpcu je navedena cena skrilavca v obliki lomljenih plošč, zloženih na palete za prodajo; v oklepaju pa odgovarjajoče raščene surovine, iz katere je moč pri danem izplenu (10-20%) pridobiti 1 m3 lomljenih plošč. ralne surovine. Predstavlja zmno`ek {tevila to~k, s katerimi je ovrednotena posamezna vrsta mineralne surovine, in vrednosti to~-ke, ki je v letu 2004 zna{ala 1,216 SIT (Uredbe o na~inu dolo~anja pla~ila za rudarsko pravico UL RS 52/2003, UL RS 67/2004). Obeh navedenih vrednosti (povpre~ne cene enote pridobljene mineralne surovine in povpre~ne tr`ne vrednosti) se ne da vzpore-jati; ne le zaradi razli~nih enot (pri prvi gre za surovino v ra{~enem stanju, pri drugi pa v razsutem stanju), temve~ ker gre za razli~-ni vrednotenji. Stvar presoje sodi{~a pa je, ali bo pri odmeri kazni upo{tevalo tr`no ceno ali katero drugo vrednost mineralne surovine. To`e~a stranka – Republika Slovenija meni, da je {koda, ki jo je povzro~ila to`ena stranka enaka tr`ni vrednosti materiala. Tako se je opredelila tudi sodna praksa na Hr-va{kem. Tisti, ki nelegalno pridobiva mineralne surovine, ne more od{tevati stro{kov nalo`itve materiala, stro{ke prevoza in ostale stro{ke. Ti so upo{tevani pri pridobivalcih mineralnih surovin, ki imajo koncesijo, podeljeno od dr`ave. Ker je to`ena stranka pridobivala surovino brez ustreznih dovoljenj, slednja pa ni bila njegova last, ga zakon {teje za nepo{tenega pridobitelja. Prvenstveno gre pri od{kodnini za vzpostavitev v prej{nje stanje, ker pa to v konkretnem primeru ni mogo~e, je potrebno dosoditi od{ko-dnino v tak{ni denarni vrednosti, da lahko s tem zneskom o{kodovanec kupi enako koli-~ino enako kvalitetnega materiala, kot je bil odvzeti. Torej je potrebno upo{tevati tr`no vrednost surovine. Tako dolo~ajo tudi odlo-~itve Vrhovnega sodi{~a RS, ko obravnavajo od{kodninske zahtevke v posameznih sodbah. (Slednji odstavek je povzet iz Zapisnika o glavni javni obravnavi pri Okro`nem sodi{~u v Kr{kem z dne 14.9.2004, pravdna zadeva). Zagovorniki (odvetniki) storilcev nelegalnih odvzemov si prizadevajo, da bi se odmerjena kazen v vi{ini tr‘ne vrednosti odvzete surovine zni‘ala za stro{ke, katere je imel storilec pri izkori{~anju mineralne surovine (stro{ki odpiranja kamnoloma, pridobivanja surovine, nakladanja na transportno sredstvo idr.). Vendar element proti-pravnosti izklju~uje od{kodninsko odgovornost lastnika mineralne surovine - dr‘ave. Nelegalni pridobivalci predstavljajo nelojalno konkurenco legalnim, torej nosilcem rudarske pravice, katerih vlo‘ena sredstva do za~etka opravljanja rudarskih del so neprimerno vi{ja, posledi~no pa je dra‘-ja tudi mineralna surovina iz legalnih odkopov. Stro{ki nosilcev rudarske pravice zaobse-gajo vse stro{ke od pridobitve slu‘nostne pravice nad zemlji{~em, stro{ke za raziskave in izdelavo predpisane strokovne dokumentacije, izpeljavo dolgotrajnega upravnega postopka... Podroben opis stro{kov (@ele-znikar , 2002): 1. Pridobitev zemlji{~a (odkup, najem..) 2. Koncesijska pogodba za raziskovanje (19. ~len ZRud) Sodno izvedenska mnenja s podro~ja mineralnih surovin 175 3. Geolo{ke raziskave a. geolo{ka prospekcija b. kartiranje c. raziskovalno vrtanje, spremljava vrtanja d. preiskave mineralne surovine 4. Elaborat o zalogah v raziskovalnem prostoru 5. Koncesija za izkori{~anje (15. ~len ZRud) a. opredelitev mineralne surovine b. opredelitev okoljevarstvenih pogojev, pogojev varstvenega re‘ima ter na~in upravljanja, rabe ali izkori{~a-nja c. raziskovalni oziroma pridobivalni prostor d. pla~ilo za koncesijo e. pooblastilo za nadzor nad uresni~e-vanjem rudarske pravice f. dol‘nosti nosilca rudarske pravice glede sanacije, rekultivacije g. pooblastila in pogoje za sklenitev in pri~etek veljavnosti koncesijske pogodbe h. garancije nosilca rudarske pravice 6. Administrativni postopek za podelitev rudarske pravice (17. ~len ZRud) 7. Koncesijska pogodba a. pla~ilo za izvajanje rudarske pravice (t~. 5, 19. ~len ZRud) b. stro{ki sanacije in ureditve prostora 8. Priprava nahajali{~a za pridobivanje in predelavo mineralne surovine a. priprava tehni~ne dokumentacije (48., 49. in 50. ~len ZRud) 9. Priprava zemlji{~a za eksploatacijo (se~nja nadrasti, odrivanje odkrivke) 10. Pridobivanje mineralne surovine (miniranje, ripanje...) 11. Drobljenje, sejanje, mletje, sejanje (se-pariranje) 12. Nakladanje na transporna sredstva 13. Stro{ki dela V ceno pridobljene in prodane mineralne surovine so v{teti vsi zgoraj navedeni stro{ki koncesionarja, ki mu je dr`ava podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkori{~anje mineralne surovine. Stro{ki nelegalnih pridobivalcev so omejeni zgolj na pridobivanje samo, kar vklju-~uje zgoraj navedene to~ke od 9 do 13. V kolikor se uporablja rovna surovina brez predhodne separacije, odpadejo tudi stro{ki pod to~ko 11. Zaklju~ek V postopku je 60 primerov ilegalnih odvzemov mineralnih surovin, vlo`en je od{ko-dninski zahtevek za 4 mrd. sit (po informacijah g. Sre~ka Vali~a, direktorja In{pekcije za prostor, IRSOP). Ker pravni strokovnjaki sami niso v stanju obvladati celostne problematike in terminologije {tevilnih in zelo raznoterih strok, pri svojem delu zaprosijo za pomo~ izvedence, specializirane za posamezne vede, kar velja tudi za podro~je izkori{~anja mineralnih surovin. Izvedenci v praksi naletijo na {tevilne te-`ave od takih tehni~ne narave do procesno-pravnih ter nenehnih poskusov odvetnikov-zagovornikov to`encev, da bi omajali izveden~evo strokovnost in nepristranskost. Praviloma so izvedenci v slovenski praksi zapro{eni za oceno s sklepom ali odredbo sodi{~a {ele ve~ let po dogodku, in je ve~krat nemogo~e oceniti, koliko surovine je bilo dejansko izkopane pred zasutjem npr. gramoznice in kak{en material je bil nasut v odko-pno jamo. Tudi aerofoto posnetki, ki so na voljo, se snemajo na dolo~enih geografskih odsekih le na nekaj let, tako da iz njih ni mo~ razbrati situacije na terenu v vmesnem obdobju. Kvalifikacijo za izvedenstvo s podro~ja mineralnih surovin in povr{inskega pridobivanja je doslej pridobilo le nekaj strokovnjakov geolo{ke stroke. Slovenska sodi{~a zaupajo izvedenstvo Geolo{kemu zavodu Slovenije kot osrednji raziskovalni geolo{ki in{tituciji, ki ima ve~ desetletne delovne izku{nje pri vodenju raziskav nahajali{~ mineralnih surovin in povr{inskega izkori{~anja ter razpolaga z bogatim strokovnim arhivom. VIRI: Uradni list RS, {t. 17/75, 29/86 in 24/89, Zakon o rudarstvu-ZOR, Ljubljana. Uradni list SFRJ, {t. 29/78, Zakon o obligacijskih razmerjih, Ljubljana. Uradni list RS, {t. 32/93, {t. 41/04, Zakon o varstvu okolja, Ljubljana. Uradni list RS, {t. 63/94, {t. 40/04, Kazenski zakonik, Ljubljana. Uradni list RS, {t. 56/99, 46/04 in 98/04, Zakon o rudarstvu-ZRud, Ljubljana. Uradni list RS, {t. 43/00, 41/02, 52/03 in 67/04, Uredbe o na~inu dolo~anja pla~ila za rudarsko pravico. 176 Duška Rokavec Uradni list RS, {t. 103/00 in {t. 81/02, Uredba o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin. Uradni list RS, {t. 85/01, {t. 52/02, {t. 39/03, {t. 66/04 in {t. 83/04, Uredbe o rudarskih pravicah za raziskovanje oziroma gospodarsko izkori{~anje mineralnih surovin na posameznih raziskovalnih oziroma pridobivalnih. Uradni list RS, {t. 67/02, Zakon o vodah, Ljubljana. Uradni list RS, {t. 110/02, Zakon o graditvi objektov, Ljubljana. V i l e r K o v a ~ i ~ , A. 2004, Izkori{~anje mineralnih surovin, Pravna praksa, 23/2004, Ljubljana. @ e l e z n i k a r , V. 2002: Izvedensko mnenje o izra~unavanju vi{ine pla~ila za rudarsko pravico na podlagi 14.~lena ZRud s pomo~jo ugotavljanja cene enote mineralne surovine v ra{~enem stanju.