INAS L.ASWriS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XVIII, ST. 169
JAVNA DELA
Splačalo se je poskusiti
Gradbena dela, ekološki projekti ali urejanje okolja, socialni programi ter kulturna animacija - to so področja na katerih se, v razvitih deželah, pogosto srečamo z javnimi deli. Javna dela so namenjena samo brezposelnim in to tistim iskalcem dela, ki nimajo veliko drugih možnosti za zaposlitev in, ki na delo že dolgo čakajo. Javna dela so samo začasna, so časovno omejena in zato samo blažijo probleme brezposelnosti. Cilj ekonomske politike in njenih ukrepov je reševati probleme brezposelnosti s pospeševanjem zaposlovanja, s prizadevanjem za odpiranje trajnih delovnih mest.
V Sloveniji se v zadnjem jasu srečujemo s programi javnih del, ki jih večinoma eksperimentalno organizirajo posamezne službe za zaposlovanje (Novo mesto, Celje, Vrhnika).
Za namije tudi prvi vrhniški program javnih del. Razpisal jih je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika za opravljanje del pri ureditvi okolice ob no-
vem vrtcu v Borovnici. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Vrhnika smo poiskali 6 delavcev, ki že dolgo čakajo na delo in, ki so bili pripravljeni mesec in pol ali dva sodelovati pri urejanju zelenih površin, pri polaganju tlakovcev in ostalih priložnostnih delih.
Zakon o zaposlovanju, ki bo programe javnih del legaliziral in definiral, je šele v pripravi, zato je pravna služba Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika pripravila tripartitno pogodbo med Izvršnim svetom Skupščine občine Vrhnika, Republiškim sekretariatom za delo in Gradbenim podjetjem »Gradišče« d. o. Cerknica kot izvajalcem del. V pogodbi so točno definirane obveznosti vsakega in sicer:
Republiški sekretariat za delo iz sredstev za zaposlovanje financira denarno nadomestilo za delavca, ki ga je že prejemal, oz. denarno pomoč za ostalih 5 delavcev, ki denarnega nadomestila ne prejemajo (v višini 2.830.00), plača prispevke za zavarovanje v primeru nesreče pri delu,
V začetku januarja je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki (zdaj že tradicionalna) prireditev, razglasitev Slovenca leta. Tokrat je priznanje bralcev Nedeljskega prejel predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki mu je vrhniški župan inž. Franc Kvaternik v spomin izročil Lapajne-tovo skulpturo barjanca. Več o prireditvi na 5. strani.
JANUAR 1991
YU ISSN 0351-6180
plača prispevke za pokojninsko zavarovanje za čas trajanja javnih del in pokrije stroške zdravniških pregledov.
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika zagotovi plačilo stroškov prehrane med delom ter stroškov za prevoz na delo in z dela. Stimulativni del nagrade je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika določil glede na oceno vodje gradbišča, največ do 1.000,00. Pri tem je upošteval dejstvo, da se mora nagrada oz. skupno plačilo čimbolj približati plači, mora biti višje kot je nadomestilo za brezposelnost in nižje kot je normalna plača za enako ali podobno delo. Tako naj bi brezposelni bili motivirani tako za javna dela kot za iskanje redne zaposlitve.
Izvajalec - Gradbeno podjetje »Gradišče« se je kot tretji podpisnik pogodbe obvezal, da bo zagotovil nadzor nad izvajanjem del, varnost pri delu, prevoz na delo in prehrano med delom ter zaščitna sredstva.
In kako so javna dela potekala?
Polaganje betonskih tlakovcev ni čisto nekvalificirano delo in zato so posamezne izbrane kandidate na samem gradbišču uporabili za opravljanje drugih pomožnih in priložnostnih del. Pri dveh delavcih je bil dosežen socialni učinek; razvil se je občutek polnopravnosti, opravljala sta smiselno dejavnost, bila sta vključena v delovno skupino, bila sta koristna in zato tudi plačana. Delovodja je bil zadovoljen z njima in njunim delom ter sta ustrezno temu bila tudi nagrajena. Ostali štirje delavci so po treh tednih oz. enem mesecu prenehali z delom. Dva je, v skladu z določili pogodbe, zavrnil delovodja, ker nista resno in disciplinirano opravljala dela, dva sta nehala po lastni želji ker sta zagotavljala, da s »fušanjem« zaslužita veliko več.
Javna dela so se začela 29. 10. 1990 in končala 21. 12. 1990. Strokovne analize še niso izdelane, tudi končni finančni učinek še ni znan. Pogodba določa, da je vrednost ure 40,00 din in da se končna vrednost izvedbenih del zniža za višino obračunanih dejansko opravljenih ur.
Znano je, da je prvi poskusni projekt javnih del v občini uspel in da se bodo javna dela pojavljala in organizirala tudi v bodoče. Problem brezposelnosti bo vse resnejši. Z javnimi deli ga ne bomo ne rešili in ne reševali, z njimi pa lahko pomagamo blažiti probleme brezposelnosti. L.L.
Na Vrhniki od januarja deluje ekspozitura Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana v prostorih pod sodiščem. V lepo obnovljenih prostorih, o katerih pišemo v notranjosti časopisa, bodo Vrhnlčani imeli še eno možnost, da varno naložijo svoje prihranke, kajti ta banka se ukvarja z vsemi dejavnostmi, s katerimi se sicer ukvarjajo poslovne banke. Več na 3. strani.
PIŠE PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA
Med
starimi
in
novimi
Pričakali smo prve dneve v letu 1991. To leto je za vsakega izmed nas leto želja, pričakovanja in tudi negotovosti. Sicer smo tudi lani ob tem času pričakovali in pričakali: v mesecu maju smo dobili prvi večstrankarski občinski parlament. Lani se je srečal na 7 sejah in po prvih negotovih korakih, nesporazumih in nezaupanju je proti koncu leta začel zares delovati.
Naš IS se je v lanskem letu sestal 25-krat, z redkimi izjemami vsak teden. Med člani nas je precej takšnih, ki prej politično nismo delovali, kar je bila vsekakor okoliščina, ki nam dela ni olajšala. Spoznati se je bilo potrebno s široko paleto potreb v občini, delati je bilo potrebno v času delnega brezzakonja, napovedala se je nova zakonodaja, medtem ko je veljala še stara, ki pa večkrat ni ustrezala razmeram, v katerih živimo. Takšno »brezza-konje« smo najbolj opažali pri planiranju, oblikovanju proračuna, dogovarjanju IS z odbori,
ki so nasledniki SIS, ob neurejenih razmerah v našem zdravstvu, ob skrbeh za življenje družbenih dejavnosti v letu 1991. Položaj je bil otežen še z gospodarsko krizo. Bolj slaba je namreč tolažba, da je bilo vrhniško gospodarstvo uspešnejše od slovenskega povprečja, da ni šlo nobeno izmed podjetij v stečaj, če se po drugi strani srečujemo z zmanjšano proizvodnjo, nižjo prodajo, težavami izvoznikov in prevelikim številom zaposlenih za omogočen obseg dela.
Kot drugod tudi v naši občini preti povečevanje števila brezposelnih. Zato bo potrebno več skrbi in sredstev vložiti v socialne programe, predvsem v aktivno politiko prekvalifikacij in prezaposlovanja. Poskusili smo tudi z izvedbo javnih del ob urejanju okolice vrtca v Borovnici, vendar rezultati (od 13 vabljenih se je pričetka del udeležilo le šest delavcev, do zaključka del pa sta ostala le dva) kažejo na to, da socialna ogroženost, o kateri toliko govorimo, še ni dosegla tistega praga, ko bi v lastnem primeru prešli od besed k dejanjem.
Sedaj se srečujemo s pripravo nalog za letošnje leto. Vemo, da za vse potrebe ne bo denarja, zato si bomo prizadevali, da bi obstoječi standard ohranili, zraven pa dodali še elemente, ki nas bodo zares združevali v občinsko skupnost, kjer se bomo dobro počutili, kjer bomo našli drobec pozornosti, pravično-. sti in razumevanja za vse, ki so za to skupnost pripravljeni nekaj narediti in za splošni blagor vseh tudi nekaj žrtvovati. t
Vili Granda
Obvestilo bralcem!
Uredništvo Našega časopisa zdaj tudi redno posluje. Dobite nas vsak dan (razen sobote in nedelje, kajpada) na Cankarjevem trgu 8 mimo nove banke skozi steklena vrata. Če se bo dalo, včasih moramo tudi na teren, si bomo nabavili skrinjico, kamor boste lahko metali svoje predloge ali pobude, članke in oglase. Za zvezo z bralci skrbi
Simon Seljak, ki ga dobite tudi na telefon 751-325.
Naslednja številka Našega časopisa bo izšla predvidoma malo pred koncem februarja (po dvajsetem v mesecu). Za normalno organizacijo dela v uredništvu, kjer nihče ni redno zaposlen, potrebujemo gradivo do 15. februarja. Do tega dneva zbiramo tudi vaše pobude, zlasti s terena, kakor se pravi, iz tistih krajev, kamor ne zaidemo tako pogosto, pa še najraje. Kakor ste verjetno že
opazili, je časopis odprt za vse, v uredniškem odboru pa smo se tudi odločili, da bomo omejevali le tiste informacije ali prispevke, ki bi na kakršen koli način blatili kogarkoli dobro ime ali drugače kršili zakon, za argumentirane tudi politične spopade pa so strani vselej odprte. Veseli pa bomo pisem bralcev.
Kakor vidite, imamo novo oblikovano glavo. Malo sodobnejša je in upamo, da vam bo všeč.
JANUAR 1991
NAŠ ČASOPIS
IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA
• Poleg drugih tekočih dejavnosti, s katerimi se je ukvarjal občinski izvršni svet, velja omeniti pripravo informacije o stanju v borovniškem podjetju Fenolit, ki jo bo obravnavala občinska skupščina. Fenolit je v zadnjih letih opustil ekološko najbolj problematične programe, ki bi jih sicer lahko prodali, zdaj pa delajo s polovično zmogljivostjo. Blaga tudi ne dobavljajo kupcem, ki ga zaradi finančnih težav ne morejo plačati. Zdaj v Fenolitu ocenjujejo, da so težavne finančne razmere bolj posledica splošne nelikvidnosti kot slabega poslovanja podjetja. Posledica tega so presežki delavcev (proizvodnja in predelava bakelita je delovno intenzivna), zato imajo v zadnjem času na čakanju okrog 100 delavcev. Problem poskušajo reševati tako, da se delavci na čakanju izmenjujejo.
XXX
• Ukvarjal se je z lokacijskim načrtom kanalov S in SI v Borovnici. Obrazložitev objavljamo posebej.
• Izvršni svet tudi predlaga, naj občinska skupščina sprejme sklep o postopni demilitarizaciji občine Vrhnika, kar naj bi pomenilo postopno zmanjševanje vojaških enot na njenem ozemlju, in da bi celo območje razglasili za demilitarizirano cono.
XXX
• Izdal je odredbo o delovnem času v upravnih organih občine.
NA PLEBISCITU
Polnoštevilno za suverenost
Vrtičkarji nastopili za otroke iz Podlipe
j   14. decembra so malošolčkl ■ iz.enote vrhniškega vrtca Hrib I za otroke iz oddelka za delovno usposabljanje iz Podlipe pripravili   in   zaigrali igrico O sneženem možu, ki je iskal ženo. Prireditev je bila v okviru i Veselega decembra, svoje goste iz Podlipe pa so obdarili i tudi z doma narejenimi igra-< čami in se že dogovorili za naslednje srečanje.
M. Š.
Kako ravnati?
Včasih se zgodi, da sosed, ki živi v svojem stanovanju sam, dolgo ne pride ven, postanemo pozorni, čez čas pa se odločimo in pozvonimo pri njegovih vratih pa se nihče ne oglasi. Kaj storiti?
Na policiji so svetovali takole:
Če se nihče ne oglasi iz stanovanja, vam pa se zdi, da bi lahko bilo kaj narobe, potem to prijavite na policiji.
Če upravičeno sumite, da je stanovalec v svojem zaklenjenem stanovanju v smrtni nevarnosti (požar, klici na pomoč itd.) skratka, če je takojšnja pomoč nujna, potem najprej rešujete življenje, kar pomeni, da v tuje stanovanje lahko vdrete. Dobro je, če imate ob tem pričo, vendar je ne iščite, če bi to pomenilo izgubo časa. Ker gre pri takem vdoru v tuje stanovanje za namen reševanja življenja (kar ni kriminalno dejanje), ga policija na tak način tudi obravnava.
Seveda pa pri sorodniku, s katerim se sicer dobro razumemo, lahko vdremo v njegovo stanovanje, če menimo, da je v nevarnosti in mu nudimo takojšnjo pomoč, tudi če ni posebej vidnih zunanjih znakov nevarnosti. Čisto logično je namreč, da bo vsak vdrl v stanovanje svojih staršev, če bo mislil, da je v zaklenjenem stanovanju kaj narobe z njimi, ne da bi prej letal okoli policije ali iskal priče.
F. C.
Sedanje politične razmere in dogodki, tako v Jugoslaviji kot v svetu, se iz dneva v dan spreminjajo z neverjetno hitrostjo. Ko smo se pred novim letom, 23. decembra tudi v naši občini odločali o samostojni in suvereni Sloveniji, smo dokazali našo odločenost za slovensko državnost.
Na 29 voliščih po vseh krajevnih skupnostih je bilo v volilnem imeniku vpisanih 14.335 volilcev, po pregledu imenikov v posameznih volilnih odborih pa se jih je upoštevalo za izid volitev 13.985 (zdomci, JLA). Na dan volitev se je plebiscita udeležilo 13.104 občanov občine Vrhnika, kar je 93,7% udeležbe. Na plebiscitu je »ZA« glasovalo 12.253 voiilcev ali 87,6%, proti je bilo 688 ali 4,9% volilcev, neveljavnih pa je bilo 155 glasovnic ali 1,1 %.
Na posameznih voliščih pa so bili rezultati naslednji:
Volišče		lmenik+ potrdila	Zdomci in JLA	Upošt. za izid	SKUPAJ GLAS.	oddanih	ZA	PROTI	Neveljavne
1.	Cankarjev dom Vrhnika	535	14	521	489	489	448	34	7
				100,0%	93,9%		86,0%	6,5%	1,3%
2.	Menza IUV Vrhnika	579	9	570	437	437	335	95	7
				100,0%	76,7%		58,8%	16,7%	1,2%
3.	OŠ Ivan Cankar Vrhnika	740	13	727	606	606	482	107	17
				100,0%	83,4%		66,3%	14,7%	2,3%
5.	Dom KS Vrhnika	498	7	491	365	365	244	116	5
				100,0%	74,3%		49,7%	23,6%	1,0%
6.	OK SZDL	542	10	532	497	497	482	14	1
				100,0%	93,4%		90,6%	2,6%	0,2%
7.	PAP del. enota Vrhnika	605	7	598	520	520	475	39	6
				100,0%	87,0%		79,4%	6,5%	1,0%
8.	Dom upokojencev Vrhnika	1012	33	979	905	905	881	15	9
				100,0%	92,4%		90,0%	1,5%	0,9%
10.	VVO enota Hrib	563	27	536	528	528	512	10	6
				100,0%	98,5%		95,5%	1,9%	1,1%
12.	Gas. dom Borovnica	352	15	337	325	325	308	13	4
				100,0%	96,4%		91,4%	3,9%	1,2%
13.	TVD Partizan Borovnica	621	16	605	545	545	478	56	11
				100,0%	90,1 %		79,0%	9,3%	1,8%
14.	KS Borovnica	242	4	238	236	236	220	12	4
				100,0%	99,2%		92,4%	5,0%	1,7%
15.	OŠ Borovnica	285	17	268	268	268	267	0	1
				100,0%	100,0%		99,6%	0,0%	0,4%
16.	GD Breg pri Borovnici	312	5	307	293	293	272	17	4
				100,0%	95,4%		88,6%	5,5%	1,3%
17.	Žitko Franc Dol/Bor.	438	13	425	396	396	382	10	4
				100,0%	93,2%		89,9%	2,4%	0,9%
18.	Žito Mlin Bistra	46	. . 4 .	42	41	41	30	9	2
				100,0%	97,6%		71,4%	21,4%	4,8%
19.	GD Brezovica/Bor.	400	7	393	392	392	390	1	1
				100,0%	99,7%		99,2%	0,3%	0,3%
20.	Trgovina Pokojišče	69	5	64 ,	64	64	62	2	0
				100,0%	100,0%		96,9%	3,1 %	0,0%
21.	2D Verd	651	15	636	609	602 .	566	27	9
				100,0%	95,8%		89,0%	4,2%	1,4%
22.	GD Verd	664	14	650	604	604	575	22	_ 7
				100,0%	92,9%		88,5%	3,4%	1,1%
24.	GD Dragomer	1347	38	1309	1233	1233	1182	37	14
				100,0%	94,2%		90,3%	2,8%	1,1%
25.	G D Log/Brezovici	855	16	839	797	797	751	29	17
				100,0%	95,0%		89,5%	3,5%	2,0%
26.	GD Drenov Grič	636	12	624	590	590	586	2	2
				100,0%	94,6%		93,9%	0,3%	0,3%
27.	ZD Stara Vrhnika	467	10	457	440	439	434	1	4
				100,0%	96,3%		95,0%	0,2%	0,9%
28.	Gasilski dom Bevke	482	10	472	460	460	456	1	3
				100,0%	97,5%		96,6%	0,2%	0,6%
29.	GD Podlipa	357	8	349	339	339	335	1	3
				100,0%	97,1%		96,0%	0,3%	0,9%
30.	Bivša šola Ligojna	317	2	315	302	302	301	0	.1
				100,0%	95,9%		95,6%	0,0%	0,3%
31.	Dom KS Sinja Gorica	301	3	298	283	283	271	7	5
				100,0%	95,0%		90,9%	2,3%	1,7%
32.	GD Blat. Brezovica	242	11	231	225	225	225	0	0
				100,0%	97,4%		97,4%	0,0%	0,0%
33.	Bivša šola Zaplana	177	5	172	166	166	164	2	0
				100,0%	96,5%		95,3%	1,2%	0,0%
909.	Predčasni	0	0	0	149	149	139	9	1
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
Stanje v podjetjih
Prednovoletna seja občinske skupščine Vrhnika je bila delovna, čeprav pod vtisom zadnjih dni starega leta tudi praznična. Vsi trije zbori so obravnavali problematiko družbe LIKO, ki jo je osvetlil direktor Friderik Kovač s sodelavci. Glede na to, da o problemih Lika pišemo posebej, samo nekaj vprašanj iz skupščinske razprave:
O šestih avtomobilih, ki so jih kupili na leasing je bilo največ vprašanj, vendar so bile tudi druge pripombe: delegata Bojana Za-dravca je zanimalo, kako da v informaciji o podjetju n> nikjer števiik, korko sredstev imajo in koliko ljudi nameravajo prešolati za novo proizvodnjo, ker je ugotovljeno, da je večina kadra premalo kvalificiranega za dela, ki jih opravlja. Delegate je tudi zanimalo, kdaj mislijo drage vhodne surovine zamenjati s cenejšimi, da ne bo pri tem trpela
kvalitetna proizvodnja. Vprašanje je bilo tudi, kako je s plinifikacijo: pojasnilo iz Lika je bilo, da je vsaj za zdaj kurjenje z lesnimi odpadki cenejše, s kvalitetnimi čistilnimi napravami pa zagotavljajo, da ne onesnažujejo ozračja.
Občinska skupščina je sprejela tudi odlok o organiziranju javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika in naložila izvršnemu svetu, naj v petih mesecih sprejme normative in standarde za opravljanje njegove dejavnosti.
O stanju v kmetijstvu je skupščina sprejela ugotovitve in stališča ter sklepe. Med drugim je v njih ugotovljeno, da se z novo zakonodajo na tem področju predvidevajo korenite spremembe, ker bo gospodarstvo odvisno od trga, je v živinoreji pričakovati probleme, zlasti pri mleku in mesu, zastalo bo izvajanje hidromelioracij, gozdarstvo je trenutno prepuščeno sa-
memu sebi zaradi sprejetega zakona o moratoriju na sečnjo in ogroženosti gozdov, z novimi prostori je omogočeno boljše delo veterinarske službe, lovske družine pa še ne obvladujejo prostora, ki ga upravljajo. Med sklepi je zapisano, da bo za ohranitev kmetijske proizvodnje tudi vnaprej treba zagotoviti program pospeševanja kmetijstva v občini, poleg osnovnega bo treba pripraviti tudi alternativni program (dopolnilne dejavnosti, nasadi ameriških borovnic itd.), kmetijsko zadrugo bo verjetno treba organizirati po novi zakonodaji, za gozdove niso odgovorni samo gozdarji, temveč tudi širša družba, zaščititi je treba barjansko zemljo. Zagotoviti je treba odkup vseh ponujenih zemljišč v občini za morebitno vračanje ali zamenjavo zemljišč. V čebelarstvu je treba organizirati zdravstveno varstvo, upravljanje z loviboi je treba izboljšati, da divjad v gozdovih in na njivah ne bo povzročala škode.
Občinska skupščina je sklenila ustanoviti komisijo za raziskave povojnih množičnih pobojev, prav-nodvomljivih procesov in drugih nepravilnosti.
V tridesetdnevni javni razpravi je po sklepu občinske skupščine tudi odlok o razglasitvi dveh naravnih spomenikov: kamnoloma na Drenovem griču in Pekla, (tj)
1.289.369 glasov - NAPISAN ZGODOVINSKI DA
Priprave na slovenski plebiscit smo tudi Borovničani vzeli kot obvezo do nas samih in dejanje naše zgodovine. Zadnje predple-biscitno srečanje v kraju je bilo dokaz, kaj se lahko naredi s skupnimi močmi. Verjetno smo lahko ponosni, da smo imeli najboljše in zelo odmevno srečanje krajanov pred plebiscitom v vrhniški občini. Prvič se je zgodilo, da smo za skupno mizo sedli predstavniki vseh strank, medse pa smo povabili še nekatere krajane, zdravnika, župnika, predstavnike šole in seveda tudi upokojence. Njihov predsednik je bil gonilna sila, da je borovniška šola dva dni pred plebiscitom bila pripravljena kot še nikoli. Mnogo truda je bilo vloženo od posameznikov za aranžiranje, sceno, narodne noše, do kmečkih žena in spretnih v šolski kuhinji za pripravo pogostitve. Obiskovalci in gostje večera so bili presenečeni in zadovoljni nad izvrstno pripravo srečanja. Upajmo, da se bo znal kdo tem ljudem tudi »uradno« zahvaliti!
Naše misli so hitele z občutkom ponosa, sreče in veselja v predvečer velikega slovenskega božiča. Praznik vseh praznikov - dopolnil se je tisočletni SLOVENSKI ADVENT! Zorel je v stoletjih trpljenja, upov in želja, zorel z modrostjo in dozorel temeljito. Pozabili smo na tehtanja, analize, predramil nas je čut velike moralne potrebe naroda za lasten obstoj!
Zato je zadnja nedelja pred božičem postala zaradi plebiscita tudi za Borovniško kotlino velik praznik. Množično smo dokazali, da želimo svojo slovensko državo. Skoraj 96% nas je odšlo na volišča in 90% nas je napisalo zgodovinski DA. Najbolj veslo, praznično je bilo v vaseh pri Borovnici, saj so praktično 100 % volili za slovensko državo. Tudi druga volišča so imela rezultate nad vsemi pričakovanji. Veliko moralno držo so pokazali tudi v okoljih, kjer so priseljenci iz drugih republik. Kljub velikim socialnim pretresom so pokazali veliko moralno zavest. Spomniti se je treba tudi tistih, ki iz različnih vzrokov njihova roka to pot ni mogla napisati DA za Slovenijo. Spoštovati moramo prepričanje vsakega in bilo bi narobe, če bi kdorkoli tem ljudem oporekal. Upajmo, da bodo tudi tisti, ki se niso opredelili za našo samostojnost, v naših bodočih dejanjih čutili, da nas je 90% večina ravnala prav. Vsi skupaj bomo v bodoče poklicani, da si z delom dokažemo, da je bilo vredno zaupati vase.
Da smo tudi na plebiscitu Borovničani v majhni prednosti pred Vrhniko, moramo zapisati, da je bil naš krajan Franci Kavčnik iz Borovnice, prvi občan Vrhnike, kije prvi glasoval točno ob 11. uri, ko so že nekaj dni pred nedeljo prvič odprli volišče v SO Vrhnika. Prvi DA v občini torej iz Borovnice.
Plebiscit in prazniki so za nami. Mogoče se bo nekje našel kdo, ki se bo znal na slovensko preprost način zahvaliti tisočem po vsej Sloveniji, ki so živeli, delali in se trudili za veliki slovenski zgodovinski finale. Beseda hvala, nam gre včasih težko iz ust. Morda se bomo čez čas spomnili utrujenih obrazov naših ljudi v vladi in še kje, ne glede na strankarsko pripadnost, koliko truda in napora so vložili n, razne razgovore, predavanja, okrogle mize, nastope v medijih, čutili so le v sebi veliko zgodovinsko odgovornost do naroda in nič več.
V Borovnici je prišlo največ ljudi
Imeli smo čast, da smo potomci naroda, v katerem se je iz roda v rod nabirala trdna vera in hrepenenje, da bo nekomu nekoč omogočeno uresničiti stoletne sanje. Bili smo generacija, ki je imela možnost, dolžnost in milost, da je to hrepenenje prednikov mogla tudi uresničiti. Vendar to samopotrjevanje moralne zrelosti naroda, bomo morali pokazati tudi v prihodnosti. Simbolični plakati velikega formata združenih delovnih rok, ki so nas vabili po vsej Sloveniji, naj nam bodo vodilo, da brez resničnega in spoštovanega dela tudi veliki DA ne bo imel prave teže. Preseči bomo morali le fizično delo, kot narod bomo morali bolje ovrednotiti vse umsko delo, znanstveno, diplomatsko, zdravstveno, vsa tehnična znanja, organizacijska z menedžmentom in še kaj. Naučiti se bomo morali kulturo komuniciranja, ki včasih bolj zaostaja kot naša tehnološka znanja. Naše odločitve bodo imele večjo moč, ko bo vsak posameznik Slovenije čutil v sebi obvezo, da po svojih močeh prispeva čimveč za svoje življenje. Težko je pisati besede spodbude, ko mnogi ne vedo, ali bodo jutri še delali, ali tisti mladi, ki že dolga leta iščejo delo. To je realnost in tudi velika odgovornost oblasti na vseh ravneh, da se čimprej prično reševati ta vprašanja. Več iznajdljivosti, napora in prevzeti tudi dela, ki nam niso najbolj naklonjena, vsaj začasno, pa bomo morali razčistiti tudi vsak pri sebi. Za javna dela se je kljub precej brezposelnim javilo samo nekaj ljudi v vrhniški občini.
Del odgovornosti je tudi v naših podjetjih, saj priseganje, da je za težak položaj kriv vedno nekdo drug, popolnoma ne drži. Kljub težkemu položaju se kar neverjetno sliši v nekaterih firmah, da bi -spustili'' vanje izšolane ljudi. Dolga leta so nekateri čakali & »čakalnici« z diplomami v žepu, »nenadomestljivi« v podjetjih tudi z neustrezno izobrazbo, pa v svoji nemoči iščejo izhod v stečajih m odpuščanju delavcev. Upajmo, da bodo znanja in sposobnosti kmalu postale gonilne sile v Sloveniji. Izšolana mlada generacija je predolgo čakala in prav ta bo kmalu konkurenčno pričela podirati do včerajšnje nedotakljive centre moči!
V naše delo bomo v bodoče morali vgraditi poleg znanja še več delovne kulture, morale, poštenja, več odgovornosti, pravega socialnega čuta. Socialni mir, ki nam ga je v preteklosti nudil svet je konec in zanj bomo morali plačati še .nepokrit račun. Zato moramo bolj realno gledati sedanjost, saj nas preteklost še vedno nekje bremeni. Tistim, ki jim sedanja vlada povzroča skrbi, pa je prav, da smo do nje vsi pozorni, vendar z malim dopolnilom. Preveč smo v preteklosti verjeli ljudem, ki so pripeljali družbo v brezupen položaj in prav ti so danes najglasnejši, čeprav jih večina še vedno trdno »sedi«. Prav takim je nova vlada premalo uspešna, upajmo pa da razumejo, kako je gospodarju, kije prejel obuboženo in »zapufano« kmetijo in hočejo vsi okrog njega takoj dobro stoječo kmetijo, tako, ki jo ima sosed. Še vedno je v naši družbi preveč tistih, ki žele preživeti privilegije ohraniti in jih celo osebno razširiti. Marsikatero zavoro bomo morali opustiti, zakaj vsi smo na istem vlaku in naša skupna želja je, da s čim manjšo zamudo dohitimo tiste, ki so v prihodnost krenili brez nas.
Evropa, tolikokrat izgovorjena beseda, bo naša stroga opazovalka. Prav je, da se zavemo, da ona zna ceniti čas, znanje, moralo... Mogoče bomo kmalu te in še druge besede začeli ceniti in jih začeli udejanjati tudi mi. Takrat bomo res v Evropi!
Franc Volek
NAŠ ČASOPIS
JANUAR 1991
STANOVANJSKO KOMUNALNA BANKA
Pridobitev za kraj
V začetku januarja so v prostorih, kjer so še do lanskega leta kraljevali sindikati, socialistična zveza in druga družbenopolitične organizacije, po skoraj bi lahko rekli bliskoviti obnovi prostorov odprli ekspozituro ljubljanske Stanovanjsko-komunalne banke, d. d. Ljubljana. Ta banka je bila na Vrhniki že navzoča, saj so prebivalci imeli priložnost nekatere posle z njo opraviti v podružnici Gospodarske banke, glede na to, da ljudje pogosto skočijo do Ljubljane, pa tudi v sami centrali.
Pogovarjali smo se z vodjem ekspoziture, sicer Vrh-ničanom znanim inž. Andrejem Vidovičem, ki vodi ekspozituro pri njenem uvajanju v vrhniški poslovni mali svet. Povedal je, da ima
banka v svojem programu kar se da veliko denarnih zadev, razen klasičnih bančnih opravil tudi poslovanje z vrednostnimi papirji. Že zdaj v njej prodajajo obveznice mesta Ljubljane.
»Sicer pa imamo pri nas vse oblike klasičnega bančnega poslovanja, se pravi dinarske račune z vlogami na vpogled, devizne hranilne knjižice, račune in drugo. Morda bo bralce najbolj zanimalo potrošniško kreditiranje, kreditiranje' obrtnikov in seveda po imenu banke tudi kreditiranje stanovanjske in komunalne gradnje. Pri tem slednjem dajemo posojila na nakup stanovanj in stanovanjskih hiš, adaptacije hiš, za garaže s posojili, ki imajo 14 odstotno revalorizacijsko  obrestno mero.
Pri teh posojilih je obvezen polog, v dinarjih in obveznicah mesta Ljubljane 30 odstotkov, če je devizni, pa 25 odstotkov. Zanimivost je, da je mogoče obreznice mesta Ljubljane predčasno prodati na borzi vrednostnih papirjev. Potrošniška posojila imamo brez pologa, s tem da mora biti kreditojemalec naš komitent, se pravi, pri nas mora imeti odprt račun, na katerega mu nakazujejo pokojnino, plačo itd. Druga možnost je, da tega pogoja ni, če je naš komitent prodajalec blaga. Podobno imamo tudi program za kreditiranje obrtnikov.
Prostore ste kar hitro usposobili. Stroški so morali biti veliki, je pa zdaj za tiste, ki smo prostore poznali od prej, nedvomno majhna vrhniška pridobitev?
»Občina Vrhnika, ki je lastnik hiše, je te prostore dala v najem banki, ki ima za svoje poslovanje 151 kvadratnih metrov. Objekt je zaradi svoje zgodovinske vrednosti pod spomeniškim varstvom, sicer pa ste sami pisali o arheoloških najdbah v teh prostorih. Prostore smo torej sanirali in preuredili za naše razmere. Kot ste že pisali, se je adaptacija delno zavlekla zaradi arheoloških izkopavanj, ki so dala rezultate, saj so tu našli različen denar, okrasne predmete in srednjeveško posodo. Že to in prenova sama torej prispeva
k ohranjanju kulturne dediščine. Dela so stala skupaj z opremo 3,800,000 dinarjev oziroma približno 420.000 DEM, česar nam ni žal, saj gre za lepo lokacijo v samem središču Vrhnike in v eni izmed najstarejših ohranjenih stavb na Vrhniki, ki datira iz leta 1554. Stavba je stara 447 let, se pravi, da je bilo treba marsikaj narediti, od saniranja temeljev naprej. Zdaj je iz tega nastal kar privlačen prostor.«
Banka bo odprta varčevalcem in drugim vsak dan?
»Imamo deljen delovni čas, dopoldne in popoldne. Ob sobotah vsaj za zdaj ne bomo imeli odprto, kajti naša banka
ima s pošto podpisano pogodbo in lahko denar dvigujete na poštnih okencih. Dobite nas torej od 8. do 12. ure ter od 14. do 17. ure. To je za zdaj poskusni delovni čas, ki pa ga bomo, če bo potreba, prilagodili.«
Naj še zapišemo, da sta notranjo opremo v bančni ekspozituri SKB projektiral Vladimir Orthaber in Vladimir Sedej, Zavod za urbanizem z Vrhnike je izdelal idejne projekte, SGP Gradišče Cerknica je gradbena dela kot izvajalec kljub zamudam z arheološkimi izkopavanji in ob vsem razumevanju tega brskanja po zgodovini opravil v predvidenem času. Kamniški Stol je izdelal kompletno opremo, še posebej pa se je pri pridobitvi prostora za bančno   ekspozituro zavzel
vrhniški župan dipl. inž. France Kvaternik, za katerega se ve, da razmišlja o širšem osmišlja-nju vrhniškega centra.
Stanovanjsko-komunalna banka, d. d. Ljubljana si tako razširja mrežo poslovanja z občani, ki je prej ni imela. V prihodnje pa namerava učinkovito podpirati tudi sistem javnega financiranja, promet z nepremičninami in uveljavljati banko kot investitorja stanovanjske in komunalne graditve, zato je že ustanovila lastno podjetje za trgovanje
z nepremičninami in investicijsko podjetje. Razen vrhniške gradijo še pet poslovnih enot za poslovanje z občani, po vsej Sloveniji pa so prevzeli tudi poslovanje nekdanje Komercialne in hipotekarne banke, kar je spet razširitev mreže. Za zdaj jo še ovirajo nekateri neživljenjski predpisi, ki pa bodo spremenjeni z novim bančnim zakonom.
Če nič drugega, pa bo ta banka na Vrhniko vnesla nekaj zdravega prepiha konkurence, (tj)
DRAGI OČKA, MAMICA!
Vrhniški krščanski demokrati smo se odločili, da bomo s 1. 9. 1991 odprli Slovenski katoliški vrtec. V njem bo vzgoja potekala po že ustaljenem vzgojnem programu, dodane pa ji bodo vsebine verske vzgoje. Program bodo izvajale verne vzgojiteljice.
Če želite, da bo vaš otrok lahko molil, praznoval božič, užival v pripravi skupnih jaslic, pel cerkvene pesmi, prisluhnil preprosti zgodbi iz svetega pisma, občudoval naravo kot delo Stvarnika..., potem potrkajte na župnijska vrata in ga prijavite. Tisti, ki se boste prijavili med prvimi imate več možnosti, da bo vaš otrok sprejet v ta vrtec, ker so njegove prostorske zmogljivosti omejene. Ekonomski prispevek za otroke bo enak kot v državnem vrtcu. Sprejemamo prijave za oddelek od 2 do 3 let in naprej. Potekal bo tudi veljaven program pripravljanja otrok na šolo (mala šola).
Torej očka, mamica, če si želita pomoč pri verski vzgoji vašega otroka, čimprej sporočita.
INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA VRTCA
NA VRHNIKI SDK VRHNIKA
I. G.
SPOŠTOVANI KMETJE - MLADI GOSPODARJI IN NASLEDNIKI NA KMETIJI
To zimo smo za vas pripravili izobraževalni program, ki bo potekal vsak torek zvečer ob 19. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na ta predavanja ste vabljeni vsi mladi, ki nameravate v bodoče prevzeti glavno breme na kmetiji, oziroma ste bodoči prevzemniki, na kmetiji ali pa ste že postali lastniki kmetije.
Naj navedemo le nekaj najvažnejših vzrokov za naše ravnanje:
• mladi gospodarji oziroma nasledniki se med seboj slabo poznate
• znanje, oziroma izmenjava praktičnih izkušenj je vedno dobrodošlo
• ocenjujemo, da je pred nami zamenjava generacij gospodarjev, ki so kljub težkim gospodarskih razmeram zadnjih 30 let kmetijo razvili do te stopnje, da bo potrebno za ohranitev obstoječega precej prednosti, znanja ter izkušenj z delom na kmetiji
• novih tehnologij, ki nadaljnjega razvoja kmetije ne bo brez mladih za delo sposobnih ljudi.
Torej VSAK TOREK ZVEČER SE DOBIMO V MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI.
Medse bomo povabili priznane strokovnjake kmetijske stroke, ki bodo uvodno predstavili temo, s katero se sicer najintenzivneje ukvarjajo. Predavanja bodo spremljana z diapozitivi oziroma video filmi. Predavanju bo sledil razgovor, tako da boste lahko postavljali vprašanja, ki vas tarejo ob vsakodnevnem delu.
Za zaključek izobraževalnega ciklusa imamo organizirano 3-dnevno strokovno ekskurzijo po Avstriji in Nemčiji.
Izkoriščamo to priložnost in vas ponovno vabimo, da se nam pridružite.
SVETOVALNA SLUŽBA
STANJE KMETIJSTVA
Največ živinoreje
Kmetje v vrhniški občini niso pretežno poljedelci, saj gre večina rastlinske proizvodnje, ki jo imajo, za živinsko krmo. Kljub temu pa je Kmetijska zadruga Vrhnika odkupila od svojih članov 18.000 kilogramov pšenice, večina pridelka pa so pridelovalci obdržali doma. Ocenjujejo, da je bilo vsega pridelka kakih 200 ton. Koruze je bilo posejane na približno 600 hektarih, več kot kOolovica za silažo. Drugo, kar raste v večjih količinah, je krompir.
Živinoreja je namreč najpomembnejša panoga kmetijstva v naši občini z dolgoletno tradicijo reje plemenske govedi ter predelave mleka v sir ementa-lec. Proizvodnja mleka in mesa predstavlja z našega kmeta glavni vir dohodka na kmetiji. Pomembno je, da v občini zagotovimo odkup ter kvalitetno predelavo obeh proizvodov in na ta način zagotovimo obstoj kmetijstva. Danes so vsi kmetje združeni v enotno KZ Vrhniko, ki bo po novem zakonu o zadrugah sicer verjetno doživela določene spremembe, v bistvu pa bo ohranila jedro, ki ga predstavlja osnovna proizvodnja s predelavo (mlekarna in klavnica) ter trgovina.
Doseženi rezultati v letu
1989 pri kravah rjave in lisaste pasme so približno enaki rezultatom iz prejšnjih let. Vse kontrolirane krave (725) so v povprečju dale 3.965 kg mleka s 3,85% tolšče, vse kontrolirane prevesnice (176) pa so dale 3.584kg mleka s 3,87% tolšče. Ti rezultati uvrščajo kmete iz našega območja med prvih 10 organizacij v republiki, vendar z njimi tako kmetje, kot tudi strokovna služba ne moremo biti zadovoljni. Ti rezultati so v sosednjih deželah (Avstrija, Italija) višji za približno 1.000 kg. Kmetje bodo morali spoznati, da je višja proizvodnja mleka po kravi v končnem izračunu tudi najcenejša. Povsod po svetu temelji proizvodnja mleka tudi na dokupljeni močni krmi.
Zato je zmotno misliti, da bomo samo z dobro doma pridelano krmo dosegli tudi najboljše ekonomske rezultate pri proizvodnji mleka in mesa.
M-Ljubljanske mlekarne, Sektor kmetijstvo ima v občini Vrhnika ca. 600 ha kmetijskih zemljišč, od katerih jih ca. 290 ha obdeluje privatni sektor, 310 ha pa predstavlja kompleks, ki je v upravljanju centra za vzrejo plemenskih telic Bistra. Po melioracijskih posegih na delu teh zemljišč v letu 89 in 90,  ta predstavljajo krmno
bazo, ki omogoča rejo ca. 500 plemenskih telic. Za tako povečanje staleža je bilo potrebno povečati obseg in kakovost pridelovanja krme.
Cilj je, da postane posestvo Bistra zgleden, ekonomsko učinkovit in ekološko urejen vzrejni center za plemenski material vrhunske kvalitete, ki bo tudi komercialno zanimiv.
Konec leta 1989 in v začetku leta 1990 je bila izvršena reorganizacija kmetijske zemljiške službe, saj so bile z ustavnim zakonom ukinjene kmetijske zemljiške skupnosti. Naloge kmetijskih zemljiških skupnosti naj bi po zakonu prevzeli tako imenovani odbori za spremljanje uresničevanja dogovorjene kmetijske zemljiške politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov na področju kmetijske zemljiške politike. Na 4. seji skupščine bivše Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika, dne 26.12. 1989 je bil izvoljen 9-članski Odbor za spremljanje uresničevanja dogovorjene kmetijske zemljiške politike, kateri v celoti prevzema naloge bivše skupščine. Mandat tako izvoljenega odbora bo trajal do sprejema nove zakonodaje na tem področju. Predvideva se, da bodo po novem, podobno kot kmetijske pospeševalne službe, organizirane tudi kmetijske zemljiške službe kot javne službe pod upravo sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
V zadnjih fetih je v naši občini zastalo delo na izvajanju hidromelioracij kmetijskih zemljišč, saj je v republiškem me-
rilu bistveno zmanjšano financiranje te dejavnosti. Delno je kriva tudi poostrena in zakom-plicirana zakonodaja za pripravo ustreznih dovoljenj in za uskladitev vseh interesov v prostoru. Če vemo, da imamo v dolgoročnem občinskem planu ugotovljene velike potrebe za urejanje kmetijskih zemljišč, potem je gornje dejstvo velika škoda za kmetijstvo v občini. Kljub problemom je bila v letošnjem letu uspešno izvedena ureditev skupnih pašnikov Zabočevo in Prista-va-Lašče v skupni površini 34 ha. Investicija je bila v celoti financirana iz republiških sredstev. Iz občinskih sredstev so bile v spomladanskih mesecih izvajane male melioracije po posameznih kmetijah. Tak način urejanja zemljišč se kaže kot zelo uspešen, tako iz vidika cenenosti kot iz naravovarstvenega vidika, zato sta Odbor za kmetijstvo in blagovne rezerve in Odbor za spremljanje uresničevanja dogovorjene kmetijske zemljiške politike razpisaja v oktobru natečaj za nadaljevanje sofinanciranja malih melioracij.
Poleg navedenega v letošnjem letu pričakujemo še republiška sredstva za že izdelan program agromelioracije Za-plana-Smrečja III. (75 ha), v delu sta ureditvena načrta hidormelioracij Sinja gorica--Blatna Brezovica in Verd-Bi-stra ter podpisana in avansi-rana je pogodba za projektno dokumentacijo hidro in agromelioracije Zabočevo-Brezo-vica.
V letošnjem letu je bil v repu-
bliškem merilu pripravljen srednjeročni plan urejanja kmetijskih zemljišč za obdobje 1991-1995, v katerem je naša občina udeležena s 1.175 ha hidromelioracij, 497ha agromelioracij, 840 ha komasacij in 28 ha namakanja.
Kar se tiče rednega vzdrževanja že melioriranih zemljišč je stanje dobro. Problem za-raščenosti melioracijsksih jarkov na hidromelioraciji Bevke je bil v tem letu odpravljen. Redna košnja brežin jarkov zadržuje zarast in s tem omogoča uspešno odvodnjavanje s kmetijskih površin. Na posameznih mestih, zlasti glavnih melioracijskih jarkov so se pojavili vdori brežin in s tem tudi zamuljenost izlivk drenažnih cevi. Ker so ti jarki v upravljanju Republiške vodne uprave, izpostave Ljubljanica-Sava, mora Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana v prihodnjem letu vključiti v program rednega vzdrževanja in posamezne jarke očistiti.
V tem letu je postala pravnomočna nova razdelitev kmetijskih zemljišč komasacije Pod-lipska dolina-Bevke (91 ha), kar pomeni, da so rešene in usklajene vse pritožbe. V postopku pa je še reševanje in usklajevanje pritožb komasacije Podlipska dolina II. in Pod-lipska dolina III. v skupni površini 260 ha.
Po odloku o določitvi nalog, ki jih od 1. januarja 1990 začasno opravljajo organi SIS, opravlja naloge SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Vrhnika Odbor za
kmetijstvo in blagovne rezerve. Naveden odbor je v okviru Oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika.
Naloga odbora je usmerjati razpoložljiva družbena sredstva tako, da bodo kar najbolj učinkovito prispevala k večji pridelavi hrane.
Sredstva za izvajanje programa odbora za kmetijstvo in blagovne rezerve so se od 1. 1. do 31. 7. zbirala po zbirni prispevni stopnji 0,66% - za program pospeševanje proizvodnje hrane 0,46%, za program občinskih blagovnih rezerv - 0,20%. Od 1. 8. 1990 pa se je prispevna stopnja znižala za 41% oz. na 0,39%, s tem, da za blagovne rezerve prispevka ni več. Zaradi refundacije sredstev bo potrebno za že realiziran program blagovnih rezerv zagotoviti sredstva.
Največji del sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane je v letu 1990 odpadlo na vse vrste regresiranja. Po občinskem programu namenjamo sredstva za regresiranje mineralnih gnojil, semenske koruze in krmil, za izvajanje agromelioracij, kopanje in čiščenje jarkov in izvedbo malih melioracij, regresiranje veterinarskih storitev in sofinanciranje pospeševalne službe. V okviru programa blagovnih rezerv pa so bila sredstva namenjena za nabavo mesa in stroške skladiščenja in obnavljanja blagovnih rezerv in sicer po srednjeročnem programu oblikovanja blagovnih rezerv v občini.
LIKO V PROCESU PRESTRUKTURIRANJA
Nov način vodenja ir» upravljanja
v preteklem letu in tudi nekaj mesecev pred tem so se tako v širši družbi kakor tudi v občini dogajale skorajda nepričakovane temeljene spremembe, ki so presenetile tudi najbolj liberalne in demokratične posameznike pa tudi vse ostale. Te spremembe niso obšle LIKO in to predvsem na področju pdojetniške in delov-nopravne zakonodaje, čeprav tudi drugi zakoni niso zaobšli gospodarskih organizacij in se temeljito zajedajo v njihovo poslovanje in organizacijo. Na podlagi tega se je v marsičem spremenil tudi status zaposlenih, njihovih pristojnosti in odgovornosti in seveda s tem v zvezi tudi njihovih življenjskih razmer in odnosov v proizvodnih procesih.
LIKO, kot organizacija z dolgoletnimi izkušnjami na področju mednarodnega podjetniškega poslovanja, se je kot ena med prvimi organizacijami odločila za prestrukturiranje v skladu z Zakonom o podjetjih. S tujimi in domačimi partnerji ter z lastnimi sredstvi dotedanje organizacije in zaposlenih so bila ustanoovljena nova podjetja v mešani lastnini doma in v tujini. To pa ni bila le reorganizacija na papirju, temveč smo v istem trenutku spremenili tudi način vodenja in upravljanja, ki ga za uspešno sodelovanje od nas zahteva zahodnoevropski in ameriški trg, s katerim kot pretežni konvertibilni izvoznik tudi največ sodelujemo.
Zelo dobro se zavedamo, da nova organiziranost in nova delovnopravna razmerja še niso v celoti zasidrana v glavah ne samo delavcev, temveč tudi drugih, tako v sistemu LIKO kot tudi izven njega. To nam povzroča vrsto problemov in to predvsem z ljudmi, ki bi po eni strani radi delali po starem preživetem real-sociali-stičnem modelu in se še naprej obnašali kot kvazi-samouprav-Ijalci na drugi strani pa stoje nekateri, ki menijo, da lahko sedaj počno pri vodenju vse kar se jim zahoče.
Niti trenutka nismo v dilemi, kaj storiti, da bi te negativne stranske pojave čimprej presegli. Naša organiziranost je že
pokazala prve pozitivne rezultate, ki nas od makroorganiza-cije vodijo k doslednejši in eko-nomičnejši organiziranosti pro-fitnih in proizvodnih centrov, oddelkov in skupin. Vse bolj se približujemo organiziranosti in delu vsakega posameznika v funkciji njegove produktivne zaposlenosti. Le s preseganjem podzaposlenosti vsakega posameznika, od direktorja do vseh ostalih in z njihovo odgovornostjo za svoje lastno delo, ne pa za delo drugih, bomo uspešno konkurirali na zahtevnem zahodnem in ameriškem trgu.
Posameznik odgovoren za svoje delo
Ravno odgovornost posameznika za svoje lastno delo v družbi je bistven pogoj za uspešno delovanje podjetja in sistema LIKO kot celote. Marsikomu je težko razumeti, da je prvenstveno odgovoren za svoje delo in da to delo vseskozi izboljšuje in posodablja od česar je odvisno tudi napredovanje in nagrajevanje. Od-delkovodje, mojstri in ostali nižji in srednjestrokovni delavci so odgovorni za delo svojih delavcev direktorju podjetja, katerega delo nadzira upravni odbor družbe.
V skupščine in upravne odbore družb smo pritegnili najuglednejše notranje in zunanje strokovnjake s področja lesarstva, vodenja organizacije, financ, ... To nam zagotavlja, da v družbah lahko vodimo uspešno in premišljeno dolgoročno poslovno politiko, ki nam zagotavlja ne le obstoj, temveč tudi stalen razvoj. Njim direktor za svoje delo neposredno odgovarja, njegovo delo in poslovanje podjetja pa se kvartalno in letno preverja. Delo direktorja je tako pod ostro kontrolo in ne dopušča odstopanj od dogovorjene poslovne politike podjetja in sistema LIKO kot celote. Da bi ne prišlo do odstopanj in prekoračitve pooblastil se direktorja in delavce s posebnimi pooblastili zavezuje z dokaj ostro pogodbo o zaposlitvi, ki jo je dolžan podpisati z upravnim odborom družbe in ki za neizvrševanje
nalog in odstopanja od njih predvideva poleg konkurenčnih klavzul tudi visoke pogodbene kazni in tudi razrešitev.
Iz vsega tega izhaja, da je poslovanje družbe v pristojnosti upravnega odbora in direktorja družbe, za kar so tudi odgovorni skupščini družbe kot lastniku kapitala, ki od njih zahteva dobro in uspešno poslovanje in bistven cilj - DOBIČEK. Torej je nesmiselno vmešavanje v odločitve teh organov, ki sigurno najbolj poznajo rešitve za izhod iz sedaj ne preveč rožnate situacije. Seveda ne gre brez sodelovanja z družbenopolitičnimi skupnostmi in z drugimi podjetji, družbami in organizacijami, zato smo z njimi v stalnih stikih in vedno pripravljeni na sodelovanje in dogovarjanje, pri čemer ima sindikat delavcev pomembno vlogo.
S sindikatom KNSS Neodvisnost, ki je v LIKO, žal edini ustrezno organiziran, po začetnih nesoglasjih, sedaj, po mojem mnenju, zgledno sodelujemo in naj iskoristim to priložnost, da izpolnim zadolžitev sindikata, da problematiko v LIKO tudi širše predstavim.
Odpravljanje podzaposlenosti
Že iz predhodnega pisanja je razvidno, da je ena od osnovnih nalog poslovodnih delavcev v sistemu LIKO poiskati in izkoristiti vse notranje rezerve. Med temi je najbolj pereč problem opuščanje nepro-fitnih programov in zelo slabo zaposlitev oz. podzaposlenost in k temu smo ob ostalih pristopili takoj. To je delavce, sindikat in ne nazadnje tudi poslovodstvo najbolj prizadelo, saj je to pomenilo razporeditev delavcev med začasne tehnološke viške. To je za prizadete delavce gotovo hud udarec, vendar pa z gotovostjo lahko trdimo, da bodo novi programi nudili večini delovno mesto, čeprav pa ne vsem. Že sedaj smo dosledno upoštevali kolektivno pogodbo pri določanju presežkov, naša skupna skrb pa bo, da se med trajnimi presežki ne bodo pojavili dobri de-lavaci, slabe pa bo kolektiv, glede na zakonitosti, ki delujejo tudi na trgu delovne sile, sčasoma sam izločil.
Ne samo LIKO, temveč gospodarstvo v celoti bije bitko za preživetje in uspeli bodo le tisti, ki bodo znali razlikovati dobro delo od slabega. Podrobne analize kažejo, a se že kažejo pozitivni premiki, saj po uvedbi enoizmenskega dela naredimo skoraj toliko kot prej v obeh izmenah, fiksni stroški (energija, ogrevanje, voda,...),
SOCIALDEMOKRATI SPRAŠUJEJO
Ali res honda commerce
Naše (socialdemokratske) napovedi se uresničujejo! V občini se razvija novi »TREND«.
V LIKU so na »leasing« oziroma na »krading«, ali, drugače povedano, z »zakonitim« ropanjem delavcev kupili avtomobile znamke Honda, za vodilne »delavce«. Direktor Lika g. Friderik Kovač je na seji skupščine občine Vrhnika razložil, da naj bi te avtomobile uporabljali za službene in privatne namene, izplačali naj bi jih sami na obroke, kilometrino za službeno vožnjo pa bo plačevalo podjetje.
Nedolgo tega pa je g. Kovač prosil IS za denarno pomoč, ker v Liku »škriplje«. Socialdemokrati smo nad vsem tem zgroženi! Kako je mogoče, da je za nakup avtomobilov dovolj denarja, za delavce pa ga ni? Lastniki Hond bodo samo s kilometrino najkasneje v petih letih izplačali avtomobile in
bodo do njih prišli takorekoč zastonj. Iz vsega tega socialdemokrati sklepamo, da so vodilnim tudi zagotovljena delovna mesta in dober osebni dohoaeK. Kai\u naj ui sicer izplačali avtomobile?
Kaj pa delavci, katerih odpuščanje že pripravljajo? Ti že sedaj komaj zvozijo iz meseca v mesec, pa jim bodo pobrali še to skromno plačko! Tudi nam je jasno, da bo potrebno odpustiti nekaj zaposlenih, toda tega ne sme nihče početi brez predstavnikov obeh sindikatov, pri tem pa je zelo važno, po kakšnem kriteriju koga odpustiti. Socialdemokrati menimo, da direktorji, ki so sokrivci za katastrofalno gospodarsko stanje v podjetjih, nimajo pravice odpuščati delavcev po svoji presoji. Nasprotno! Marsikateri bi moral oditi in prepustiti svoje mesto sposobnejšim. Vemo, da niso vsi vodilni slabi, kot tudi niso
vsi delavci dobri, vseeno pa velja pregovor, da se stopnice pometa od vrha navzdol. Pri vrhu je tudi največ nepotrebnih in tudi nesposobnih in čistiti je potrebno začeti prav pri njih, od najvišjih, do najnižjih. Če sta v istem podjetju zaposlena oba delavca (zakonca), pa nikakor ne smeta biti odpuščena oba. Če bodo imeli glavno besedo pri odpuščanju samo vodilni, potem bo šlo vse po starem. Ostali bodo njim lojalni (kimavci), odpuščeni pa bodo tisti, ki jih upravičeno kritizirajo.
Socialdemokrti kritiziramo tudi delavce zaradi njihove pasivnosti in prestrašenosti. Samo čakajo, da jim bo kdo serviral njihove pravice, ničesar pa si ne upajo storiti sami. Vedite, da bo, ko boste dobili delovne knjižice, že skoraj prepozno!
Naše kritike pa je deležna tudi občinska oblast, ki pozna gospodarske probleme, pa v tej smeri ni naredila še nič konkretnega, kljub stalnim opozorilom socialdemokratov.
P S.: V Fenolitu je na prisilnem dopustu spet le proizvodnja, administracija pa »dela«. Sramota«
Predsedstvo občinske
socialdemokratske stranke
pa so se močno zmanjšali. Seveda se ukrepi izvajajo glede na specifičnosti v posameznih družbah, učinkujejo pa na sistem LIKO v celoti podobno, zato se vodijo in načrtujejo skupno in usklajeno.
Novi programi bodo tehnološko bolj zahtevni in bodo zato zahtevali boljšo izobrazbeno strukturo, ki jo bomo zagotavljali s še bolj aktivno politiko štipendiranja in funkcionalnega izobraževanja ob oplaja-nju z znanji in izkušnjami, ki jih imajo naši delavci, ki bodo dolgoletno tradicijo znanja in kvalitete v LIKO prenašali na mlajše.
Kako so kupljeni avtomobili?
Ob vprašanju tehnoloških viškov (dosedaj še nobenemu delavacu ni brez ustrezne sporazumne rešitve prenehalo delovno razmerje), se pogosto sliši, kako lahko v taki situaciji direktorjem kupujemo avtomobile. Seveda bi bilo vprašanje vmestno, če bi to ne bila dokaj modra poslovna poteza, o kateri je sprejeti pravilnik, po pretehtani razpravi na upravnih
odborih. Ugotovljeno je bilo, da so bili storški za službene avtomobile zelo visoki, povzročitelj pa ponavadi težko ugotovljiv. Poleg tega je bil stalen problem vzdrževanje in obnavljanje in na podlagi tega, kdo bo vozni park obnavljal. Sedaj, ko smo te avtomobile odprodali teh problemov in stroškov ni več. Sklenili smo, da delavcem, ki za svoje delo potrebujejo varno vozilo za opravljanje službenih dolžnosti le tega zagotovimo na podlagi pogodbe o leasingu. Ta oblika je za družbo sigurno najcenejša, saj ga je delavec dolžan v dogovorjenem roku v celoti odplačati, vse dotedaj pa je vozilo last družbe. Poleg tega je upravičenost do pridobitve vozila za vsak posamezen primer preverjena na poslovodnem odboru sistema LIKO in upravnem odboru družbe. Vozila morajo spadati v spodnji del srednjega cenovnega razreda, obenem pa so varni in ekonomični. Najemnik vozila pa ga je dolžan oskrbovati in skrbeti za njegovo stalno obratovalno sposobnost, kar pomeni, da nosi vse obratovalne stroške in stroške tekočega vzdrževanja.
Naj ta svoj prispevek zaključim z mislijo, ki veje iz vse njegove vsebine in katerega bi se morali zavedati ob vsakem času in ob vsaki razpravi ali razmišljanju. LIKO sistem z vsemi svojimi družbami in partnerji pomeni trden in zanesljiv kolektiv, ki v preteklem letu, kljub vsem težavam s katerimi se je srečevalo gospodarstvo ni omagal, temveč je nasprotno, pravočasno pristopil k ugotavljanju in razreševanju svojih težav pri tem pa nismo pozabili tudi na težave drugih. Delavci so pravočasno in redno dobivali svoje osebne dohodke, ki bodo v tem letu upajmo lahko nekaj boljši, kar pa bomo dosegli, če bomo bolje in kvalitetneje opravljali vsak svoje delo, če si bomo medsebojno zaupali in dejansko prepuščali strokovne odločitve le strokovnjakom na področjih, ki jih najbolj poznajo, kajti le tako bomo lahko našli tudi krivca za morebitne napake in odstopanja od dogovorjenega in tudi zahtevali njegovo odgovornost za delo, ki ga opravlja.
Zdravko Zrimšek, dipl. soc. Direktor SKS LIKO d.o.o.
INFORMACIJA O RAZVOJU TELEFONSKEGA OMREŽJA
1. Obnstoječe stanje:
Na območju občine Vrhnika obratuje šest končnih avtomatskih central. VATC Vrhnika je vključena na mednarodno, tranzitno in glavno centralo Ljubljana, preko te povezave se odvija omrežnoskupinski, medkrajevni in mednarodni promet.
Obstoječe stanje kapacitet vozlišča Vrhnika:
VATC Vrhnika (lokal) 1500
KATC Logatec 1000 občina Logatec
KATC Horjul 200 občina Ljubljana Vič-Rudnik
KATC Preserje 200 občina Ljubljana Vič-Rudnik
KATC Rovte 300 občina Logatec
KATC Hotedršica 160 občina Logatec
KATC Borovnica 600 občina Vrhnika
Vse navedene ATC so prometno in naročniško izkoriščene. Grajene so v analogni tehnologiji, katere proizvodnja se opušča, tako da razširitev v tej tehnologiji praktično ne izvajamo več.
2. Razvoj v obdobju 1986/90 In srednjeročni plan PTT podjetja LJubljana za obdobje 1991/95
V srednjeročnem obdobju 1986/90 smo planirali povečavo VATC Vrhnika za 2500 priključkov, izgradnjo KATC Log (1000 priključkov), povečavo KATC Horjul za 600 priključkov, razširitev KATC Preserje za 800 priključkov in razširitev KATC Logatec za 1000 priključkov. Zaradi neza-gotovitve finančnih sredstev je ostala nerealizirana večina planiranih investicij, razen povečave telefonskih kapacitet v Logu, ki jih je prevzela KATC Brezovica in razširitve KATC Preserje, ki bo zajela tudi območje krajev Breg in Pako (območje občine Vrhnika).
Občina Vrhnika:
Po osnutku srednjeročnega plana PTT podjetja Ljubljana za obdobje 1991/95 je predvidena razširitev VATC Vrhnika za 3000 priključkov, povečava KATC Borovnica (za 600 priključkov) in izgradnja RDLU Dragomer (900 priključkov). Gradnja vseh naštetih ATC je predvidena v digitalni tehnologiji. Plansko so zajete tudi povečave pripadajočih krajevnih kabelskih omrežij in prenosnih medijev in sistemov za povezavo z nadrejenimi ATC. Predvidena je tudi izgradnja digitalnega RR sistema 34 Mbit/s Ljubljana-Vrhnika s pripadajočo multipleksno opremo ter izgradnjo prenosnega medija (optičnega kabla) na relaciji Vrhnika-Logatec. Z izgradnjo povečave VATC Vrhnika v digitalni tehnologiji in prenosnega sistema do Ljubljane je pogojen ves razvoj telefonskega omrežja na območju VATC Vrhnika in pripadajočih končnih telefonskih central.
Planirana vključitev digitalne VATC Vrhnika je v letu 1991, razširitev KATC Borovnica v letu 1991, RDLU Dragomer pa 1993.
3. Plan investicij za leto 1991
Predvidena je razširitev telefonskih kapacitet v Vrhniki in Borovnici po izhodiščnih podatkih osnutka srednjeročnega plana. Realizacija investicije povečave telefonskih kapacitet na Vrhniki:
1. Dokumentacija:
- izdelana je Novelacija perspektivnega programa razvoja PTT prometa na območju Občine Vrhnika in Logatec in je v takšni fazi izdelave, da opredeljeni tehnološki para-
metri že omogočajo izdelavo idejnih projektov oz. sklepanje pogodb za nekatere segmente kompleksne investicije. Opravljena je predstavitev parametrov programa predstav,
občin,
- izdelana je projektivna naloga za izdelavo idejnega projekta za povečavo VATC Vrhnika v digitalni tehnologiji EWSD za 3000 priključkov, ki vključuje tudi spojne kapacitete centrale za pokritje razvoja celotnega vozlišča Vrhnika do leta 1997,
- naročen je idejni projekt za telefonsko centralo,
- naročen je PGD in PZI za radiorelejni sistem Ljubljana-Vrhnika (rok izdelave II. kvartal 1991),
- podpisana je pogodba za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja in razvodnega naročniškega omrežja Vrhnika s skupnim rokom izdelave do konca junija 1991 pod pogojem, da se izdela lokacijska dokumentacija in izda lokacijsko dovoljenja v februarju in marcu 1991.
2. Dobava opreme:
- podpisana pogodba za dobavo in montažo VATC Vrhnika - sistem EWSD - kapacitete 3000 priključkov ISKRA zagotavlja zaključek montaže do konca leta 1991,
- digitalni radiorelejni sistem Ljubljana-Vrhnika proizvajalca ISKRA Elektrozveze (prvotno namenjena za povezavo Ljubljana-Kamnik) je dobavljen. Montažo sistema planiramo v začetku leta 1991, tako da bodo zveze nared v drugem kvartalu 1991. Možni so zapleti v zvezi z uporabnostjo obstoječega repetitorja na Vrhniki, kar lahko podaljša vzpostavitev zveze za en kvartal. Potreben je še podpis pogodbe za dobavo in montažo multipleksne opreme (Ljubljana, Vrhnika) in D/A konverzijo (Vrhnika). V teku je pridobivanje pogodbe za dokumentacijo za prilagoditve obstoječe opreme VATC I 58 za medsebojno obratovanje z digitalno VATC EWSD.
- na osnovi predloga projektanta (trase krajevnega in razvodnega omrežja) pričakujemo pospešeno izdelavo lokacijske dokumentacije s strani Zavoda za načrtovanje Vrhnika in hkrati aktivnosti v Krajevnih skupnostih pri prido-biv anju soglasij privatnih lastnikov zemljišč. Na osnovi pridobljenega lokacijskega dovoljenja in zagotovljenih finančnih sredstev ter izbranega najugodnejšega izvajalca del, ko bo možno pričeti z gradnjo omrežje v drugi polovici leta 1991.
Ljubljana 22. 1. 1991
V tej številki vam kljub našim prizadevanjim ne moremo dati dokončne informacije o zbiranju sredstev od naročnikov. Ta mesec smo želeli pristopiti k podpisovanju kreditnih pogodb med občino Vrhnika in naročniki telefonskih priključkov, ter z obročnim zbiranjem prispevkov. To informacijo odlagamo na drugi mesec, do takrat naj bi bilo jasno, kako si PTT to zamišlja - in to dokončno. Želimo, da PTT določi enotne pogoje financiranja za celo območje Slovenije. Obrazec za prijavo pa velja za tiste, ki se še niso uspeli prijaviti. Oddajte ga na sedežu vaše krajevne skupnosti. Želimo, da s prijavami pohitite, da bomo dokončno vedeli s koliko naročniki lahko računamo.
Zvone Škof
ZAHTEVA
ZA SKLENITEV TELEFONSKEGA NAROČNIŠKEGA RAZMERJA
Priimek in ime oziroma naziv vlagatelja zahteve		
Matična številka občana		i 1 i i i 1 1 1 1 1 1 1 1
Poklic oziroma dejavnost vlagatelja zahteve		II    1    1    1    1    1    1    1    II    1    1    1    1    M    1    1    1    1    1    1    1    1    1    1    1    1 1
Bivališče	Ulica In hišna številka	
	Kraj In postna številka	
Točen naslov ktaja kjer bo priključena naročniška telefonska naprava	Ulica In hiena številka	
	Kraj In poštna številka	
	Krajevna skupnost, občina	
Vrsta naprave in število naročnjskih priključkov		
Prostor priključitve (stanovanje, poslovni prostori)		
Številka gradbenega dovoljenja (samo za zasebno novogradnjo)		
Pripombe vlagatelja zahteve (vpisati klicno številko telefona pred preselitvijo)		
NAŠ ČASOPIS
JANUAR 1991
RAZGLASITEV SLOVENCA LETA
Prišel naravnost iz Beograda
Letošnja proglasitev »NAJ« Slovenca je bila zopet pri nas na Vrhniki, v četrtek 11. januarja. Pod pokroviteljstvom IUV Vrhnika in Stenplasta - Strži-nar je akcijo vodil Nedeljski dnevnik. Na proglasitev je bilo vabljenih prvih deset uvrščenih. Vendar pa so zaradi opravičenih prišli le štirje, Ivan Kramberger, Jože Školč, Miša Molk in direktno iz Beograda Slovenec leta Milan Kučan.
Mešani pevski zbor iz Dra-gomerja je začel prireditev z Zdravico. Za glasbeno razpoloženje so poskrbeli domači čuki s pevcem Črtom Kanoni-jem in ansambel Slovenija. Brez Moped Show kvarteta tudi ni šlo, nastop je popestril še lovec Franc Košir z Gorenjskega. Prireditev je povezoval Rado Časi.
Po zdravici je vse navzoče pozdravil predsednik Skupščine občine Vrhnika dipl. inž. Franc Kvaternik ter vsem zaželel veliko zabave, vsem štirim navzočim izbrancem, posebno Milanu Kučanu, pa is-
kreno čestital.
Nagrajenci so dobili posebna priznanja za uvrstitev med 10 najbolj popularnih Slovencev, Milan Kučan pa kot najbolj priljubljeni še kip bar-janca, ki ga je ustvaril naš znanec, akademski kipar Tone La-pajne. Vsak nagrajenec je bil povabljen pred mikrofon, kjer je odgovarjal na zanimiva vprašanja Rada Časla.
Ivan Kramberger se je takoj pohvalil, da bo ob naslednjih volitvah zanesljivo zmagal. V svojo vlado pa da bo potegnil Kučana in Drnovška; Pučnika bo imel za šoferja, ker ima nemški šoferski izpit.
Jožefa Školča je Rado Časi napovedal kot domačina, saj je pred leti služil vojaški rok v vrhniški kasarni. Povedal je, da je bil vedno v vojaški obleki, saj je imel Ljubljano zelo blizu.
Na vprašanje, ali bi se Miša Molk ukvarjala s politiko, je odgovorila, da je vse mogoče, sedaj pa kot novinarka ni v nobeni stranki. Najbolj pa je seveda završalo, ko je na oder
SISTEM LIKO
Črt Kanoni je pel z domačimi čuki
Publika in slavljenci
prišel Milan Kučan. Izdali so tudi skrivnost, da se srečuje z abrahamom. Simona Vodo-pivec mu je za rojstni dan voščila in vprašala, kako se počuti štiri dni pred petdesetletnico. Kar hitro se je znašel in odgo-
voril, da ga bolj zanima, kako bo prve dni po petdesetem letu.
Po končani predstavi je bil za vse goste sprejem v prodajnem salonu IUV Vrhnika.
S. S.
ZAŠČITA PITNE VODE
Kanalizacija v Borovnici
V mesecu oktobru in novembru 1990 je bil s sklepom Izvršnega sveta razgrinjen osnutek lokacijskega načrta kanalov S in Š1 v Borovnici. V skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je bil dokument tudi obravnavan na delnih zborih v KS Borovnica, krajane pa smo z vsebino seznanili tudi v glasilu Naš časopis.
Z zbora krajanov naselij Breg in Pako smo dobili vrsto pripomb, ki so bile objavljene tudi v novembrski številki glasila Naš časopis in so se nanašale tako na traso predvidenih kanalov kot na lokacijo začasne čistilne naprave. Pripombe so temeljile predvsem na domnevah in načrtovanih posegih, za katere pa je bila na podlagi strokovnih presoj, določena opustitev.
Organizirali smo usklajeval™ sestanek, na katerem so se srečali pripravljalci strokovnih osnov za izdelavo lokacijskega načrta, izdelovalec projektne dokumentacije, urbanistični načrtovalci in predstavnika KS Borovnica ter skupno pregledali sporne točke dokumenta. Vsi dvomi v ustreznost vsebine lokacijskega načrta so
bili odpravljeni in sicer na podlagi obstoječih strokovnih gradiv in že znane recenzirane generalne rešitve (hidrogeolo-gija, dokazana kvaliteta funkcioniranja biodiska, planska razvrstitev zemljišč ipd.).
Odgovori na posamezna vprašanja iz razprave so naslednji:
1. Trajnost salonitnih cevi in vodotesnost je razvidna iz podatkov proizvajalca, ki ima svoje proizvode testirane pri pooblaščeni strokovni instituciji.
Komunalno podjetje Vrhnika, kot upravljalec javne kanalizacije na področju Vrhnike, je novembra 1990 dalo v preizkus kanalsko cev profila 800 iz razreda KC-L, ki je bila izpostavljena dejanskim obremenitvam več kot 10 let. Poizkusi so pokazali, da kvaliteta ustreza predpisanim zahtevam, navedenim v JUS, glede na temensko trdnost in pro-storninsko maso. Ti podatki so razvidni iz poročila o preiskavi, ki ga hrani upravljalec kanalizacije. Premeri cevi so določeni na osnovi hidravljičnega računa, upoštevajoč intenzivnost poselitve, intenzivnost padavin in stopnjo vpojnosti zem-
ljišča. Upoštevan je tudi prog-noziran porast poselitve KS Borovnica.
2. Čistilna naprava je v predloženem lokacijskem načrtu locirana v 3b varovalnem območju, ki spada v širši varstveni pas varovalnega režima na območju vodnih virov Borovniškega vršaja. Predlagana lokacija je tudi izven območja vodotoka Borovniščica, toda v neposredni bližini sotočja zbirnega kanala za Borovnico, Dražico, Brezovico in zbirnega kanala za naselji Dol--Laze.
3. Krajani Brezovice zahtevajo, da se jim omogoči izvedbo priključkov na kanalizacijo. Pri lociranju in dimenzioniranju zbirnega kanala »S« je upoštevan odvod odpadnih vod tudi iz naselij Dražica in Brezovica. Načrti priključkov niso predmet obravnavanega lokacijskega načrta.
4. Način pridobivanja vode za potrebe Vrhnike in ostalih naselij je obdelan v elaboratu za izvedbo črpališč VB1 in VB3. Podlaga za izvedbo črpališč so bile hidrogeološke raziskave in poročilo o rezultatih črpalnega preizkusa na vodnjakih VB3 in VB4, ki jih je v letu 1981 izdelal Geološki zavod Ljubljana. Eventualno dodatno napajanje Borovniškega vršaja z vodo iz Bistre ni predvideno, ker je v tej vodi dokazana prevelika vsebnost kovin. Zato je tudi opuščena zamisel o gradnji »bazena brez dna« v bližini Cegunce.
5. Oddaljenost predlagane lokacije čistilne naprave od stanovanjskih hiš je ustrezna,
PARKIRIŠČE NA IGRIŠČU - Krajani Loga prav gotovo poznajo zgornjo sliko. Saj smo v uredništvu Našega časopisa prejeli precej pripomb na račun brezvestnih voznikov kamionov in avtobusov, ki parkirajo na prostoru, namenjenemu za igrišče, za razvedrilo in rekreacijo. Tu je obveljalo pravilo močnejšega in težjega, ki predvsem ob vikendih zasedajo prostore, namenjene drugim dejavnostim. Izvedeli smo celo, da so bile obveščene tudi inšpekcijske službe, vendar brez uspehov. Tja je šlo celo 50 podpisov ogorčenih ljudi, ki se s tem »parkiriščem« ne strinjajo.
Slika naj torej spodbudi poklicane, da zadevo razrešijo čimbolj ugodno za nejevoljne krajane. Igrišča morajo služiti svojemu namenu, saj niso mesta za parkiranje težkih tovornjakov. Ali pa sodijo, da je tudi tovornjak športni rekvizit?
saj je od najbližjih hiš oddaljena več kot 150m. Dovoljena oddaljenost od stanovanjskih hiš do čistilne naprave vrste BIO DISK je 50 m. Take čistilne naprave z minimalnim odmikom od stanovanjskih hiš v Sloveniji že obratujejo.
Učinki čiščenja odpadne vode iz naselbin so pri teh napravah 90 do 95%, kar daje na iztoku manj kot 20 mg BPK 5/ 1. To je boljše od veljavne zakonodaje, ki predpisuje 30 mg BPK 5/1. Iz tega je razvidno, da bo v Borovniščico iz čistilne naprave pritekala dovolj očiščena odpadna voda. V obravnavano kanalizacijo pa se bodo smele priključevati odpadne vode iz proizvodnih obratov, ki bodo predhodno očistiti do take mere, kot jih zahevajo predpisi o varstvu voda. Taki obrati so sedaj Fe-nolit, LIKO in farma JLA.
6. Prestavitev čistilne naprave z levega brega Borov-niščice, kot je predlagana v lokacijskem načrtu, na desni breg, kot jo predlagajo krajani Brega, pomeni postavitev čistilne naprave v zahtevnejši varovalni pas in sicer iz širšega (3b) v ožji pas (2).
S predlagano lokacijo čistilne naprave v lokacijskem načrtu se je strinjal tudi Geološki zavod, ki je avtor varovalnih pasov zajetja Borovniški vršaj.
Prečkanje kanala z Borovniščico zahteva poglobitev kanalizacije, kar gradnjo podraži, zahteva pa tudi prečrpavanje.
Očitek, da lokalni zbirni kanali za naselji Breg in Pako (nad cesto) v lokacijskem načrtu niso predvideni, je utemeljen, žal pa jih sočasno s predlaganima kanaloma, zaradi ne-zagotovljenih sredstev, ni mogoče realizirati in bodo predmet naslednjega planskega obdobja. Investicijo bo namreč morala pomagati realizirati širša skupnost v okviru obvezne zaščite vodovoda Borovniški vršaj. Program že zaključenega samoprispevka pa te investicije ni vključeval, čeprav je sicer z generalno rešitvijo kanalizacije v Borovnici, predvidena.
Po uskladitvi torej ostaja celotna trasa nespremenjena, z izjemo kratkega odseka, kjer bo kanal preusmerjen tik pred določeno lokacijo ČN in sicer preko zemljišč pare. št. 730, 681 do pare. št. 680 - Ce-gunca (ČN - bio disk), ki je DL - pravica uporabe občina Vrhnika.
ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE
Kljub težavam med prvimi v branži
Čeprav se zaključne bilance o poslovanju za leto 1990 prav sedaj pospešeno pripravljajo, že lahko ocenimo poslovanje za leto, ki se je izteklo, tako po posameznih družbah, kot za celotni sistem LIKO.
Preteklo leto je bilo za celotno gospodarstvo zelo težko in velika preizkušnja. Mnoge spremembe v gospodarskem in političnem življenju doma in v svetu so zahtevale hitro prilagajanje gospodarskih subjektov tem pogojem, še zlasti so bili tem spremembam izpostavljeni izvozniki.
LIKO Vrhnika se je zaradi lažjega prilagajanja potrebam trga, boljše obvladljivosti proiz-vodnjih procesov in na podlagi Zakona o podjetjih s 1.1.1990 reorganiziral iz enovite DO v 6 družb z omejeno odgovornostjo in mešanim kapitalom. To so:
LIKO d.o.o., kot matično podjetje, LIKO POHIŠTVO d.o.o., LIKO VRATA d.o.o. LIKO STROJI d.o.o., LIKO PRIS d.o.o., LIKO SERVIS d.o.o., s 1.7. 1990 pa še LIKO MODUS d.o.o.
Poleg pohištvene in lesnopredelovalne industrije uvajamo tudi nove programe in dejavnosti, ki pomenijo širjenje področja dela tudi na področja, ki so tržno zanimiva in dobič-kanosna, s čimer si v okviru sistema ne zapiramo poti na konvertibilne trge le z ozkim specializiranim lesnim programom.
To se je pokazalo kot pretehtana poslovna odločitev, saj sta v preteklem letu imeli pri poslovanju največje težave ravno družbi LIKO POHIŠTVO in LIKO VRATA, ki sta pretežni izvoznici. LIKO POHIŠTVO je izvozilo 96% svoje proizvodnje na konvertibilni trg, kar je za 17% več kot leto prej, LIKO VRATA pa 33% svoje proizvodnje. Skoraj 80% celotnega izvoza je bilo v čezmorske dežele t.j. Ameriko, Kanado in Avstralijo.
Ugotovimo lahko, da je fizičen obseg izvoza dober, kar pa žal ne moremo trditi za do-hodkovnost tega. Cenovna neskladja, ki so nastala že v začetku leta, so se kasneje le še poslabšala. Vrednost dolarja, ki je bila določena na 12,00 din, je dosegla celo 10,30 dinarja oz. 10,50 pred zadnjo spremembo tečaja konec leta. Nasprotno so se cene vhodnih materialov in drugi stroški močno povzpeli že konec leta 1989, zaradi cesarje bil že prenos cen v leto 1990 precejšen. Cene so še nadalje rasle in tako so po podatkih cene industrijskih proizvodov porasle za 68%, cene na drobno pa celo za 120%. V takih razmerah izvozna proizvodnja, kljub vsem naporom, ni mogla biti uspešna.
Prodaja na domačem trgu je bila pod vplivom manjšega povpraševanja in bistveno slabših prodajnih pogojev. Na to je vplivala manjša kupna moč, upočasnjena stanovanjska gradnja in srbska blokada ter slabšanje plačilne sposobnosti celotnega gospodarstva. Splošna nelikvidnost, kot odraz kritičnega stanja slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva je kot začaran krog, ki se mu občasno pridružujejo tudi banke. Zahvaljujoč dejstvu, da je LIKO imel visok delež lastnega kapitala, tako našega sistema nelikvidnost ni prizadela v taki meri, da ne bi poravnali obveznosti do doba-
viteljev, izplačil osebnih dohodkov in drugih obveznosti.
Visoke cene materialov, velike terjatve do kupcev doma in v tujini, plačevanje visokih obresti za najete kredite, ter na drugi strani neustrezne prodajne cene so glavni vzroki za slabše podzaposlenosti, tako v režiji kot tudi v proizvodnji, organizacija proizvodnje, koriščenje delovnega časa do povečanih skorajda nenormalnih bolniških izostankov.
Tako smo že ob obravnavi 9-mesečnega poslovanja, ko je bila ugotovljena izguba v treh družbah, sprejeli ukrepe za odpravo vzrokov. Med najpomembnejše lahko štejemo:
• optimiziranje zalog surovin, repromaterialov ter kontrola cen vhodnih materialov, zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, nadomeščanje drugih vhodnih materialov, zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, nadomeščanje dragih vhodnih materialov s cenejšimi z zadovoljivo kvaliteto,
• selekcija proizvodnih programov glede na pokrivanje stroškov proizvodnje,
• uvedba enoizmenskega dela ob racionalizaciji vseh stroškov. Za zmanjševanje stroškov so bili sprejeti konkretni ukrepi z določenimi nosilci,
• uvajanje novih proizvodnih programov, ki jih omogoča naša tehnološka opremljenost.
Izvajanje teh ukrepov se postopoma odraža v bistveno boljših rezultatih poslovanja, seveda pa na poslovanje bistveno vplivajo tudi že našteti negativni faktorji, na katere znotraj gospodarstva nimamo vpliva. To je predvsem ustrezna tečajna politika oz. stimulacije izvoznega gospodarstva. Smatramo namreč, da je izvoz kljub opisanim pogojem in ekonomski politiki za sistem LIKO, kot tudi za celotno Slovenijo gospodarska nujnost.
Glede na navedeno ocenjujemo, da se izguba v zadnjem trimesečju ni povečevala v takem obsegu, kot v prvih devetih mesecih.
Sprejete ukrepe ter uvajanje novih programov in izdelkov smo tako upoštevali tudi pri pripravi plana za leto 1991. Tu naj omenimo le, da je to predvsem proizvodnja izdelkov za evropski trg, kamor moramo prodajo bistveno povečati. To je proizvodnja izdelkov, ki bodo poleg že obstoječih programov masivnega pohištva tvorili celotni bivalni ambient. To so kredence, mize ter ustrezni stoli. Z nakupom deleža v firmi IWP je omogočen predvsem prodor na nemški in tudi na druge evropske trge. Tako je že izdelan vzorec omare za dnevne sobe. S proizvodnjo te bomo začeli v marcu na lokaciji Borovnica. To bo proizvodnja do prve faze površinske obdelave, nadaljevala pa se bo pri partnerju v Nemčiji. V tem mesecu je razstavljen vzorec nove kredence za angleški trg na sejmu pohištva v Birminghamu, od česar si obetamo večjo prodajo na tem področju.
Glede na navedeno ocenjujemo in pričakujemo, da bomo z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov znotraj naših družb in v pričakovanju, da bo republika Slovenija vodila ustrezno gospodarsko politiko, v letu 1991 dosegli boljše poslovne rezultate.
LIKO
JANUAR 1991
NAŠ ČASOPIS
IZLET NA PRIMORSKO
Veselo
prijateljsko
srečanje
»Naš časopis« in poslovalnica »GOLFTURIST« na Vrhniki, sta se skupno odločila, da ponudita in popestrita turistično ponudbo Vrhničanom.
Prvo »Prijateljsko srečanje« je bilo v soboto, 19. januarja, in
sicer po Primorski.
Že ob zbiranju prijav v vrhniški poslovanici je bilo kar nekaj bojazni, koliko Vrhničanov se bo prijavilo. Vendar je bil dogovor, če jih bo samo dvajset, izlet bo.
Pogled na veselo družbo pred pršutarno v Kobjeglavi
Optimizem se je le splačal. V soboto je bil avtobus poln in še prelepo sončno vreme je spremljalo veselo družbo po vsej poti. Dva vodiča sta že na Vrhniki predstavila program ter nato izmenjaje zanimivo opisovala znamenitosti krajev ob poti.
Po avtocesti smo se peljali do Razdrtega v Vipavsko dolino. Pred Vipavo smo zavili proti Štanjelu, kjer je bila postaja Kobjeglava. V domači gostilni »Grčar« je bila pokuš-nja pršuta in obveznega terana. Sledil je ogled ene največjih MlP-ovih pršutaren, tu so vse hiše v vasi preurejene v sušilnice pršuta. Od visečih in dišečih pršutov smo se kar hitro poslovili ter se preko Branika in Šempetra odpeljali v Novo Gorico. Tu smo si ogledali novo moderno cerkev, katera je delo našega predsednika skupščine g. Franca Kva-ternika.
Po ogledu nas je strma pot (tudi do 30% vzpon) peljala na Skalnico (Sveta gora). Tu je lep razgled na obe Gorici, prav do morja ter na Goriška Brda. Skalnica je znana tudi kot božja pot, saj so v letu 1990 praznovali 450 letnico. Ogledali smo si frančiškansko cerkev, kjer je najtežji bronasti zvon (preko 4 tone) ter muzej bitke na Soški fronti.
Čas nas je kar hitro priganjal in že smo se vračali v Novo Gorico točno v Kostanjevico. Sledil je ogled Frančiškanskega samostana in grobnice znane kraljevske družine Bo-urbonov.
Po programu smo se nato pri Novi Gorici ustavili v domači gostilni na dobrem in okusnem kosilu.
Vso pot je za veselo vzdušje skrbel harmonikar ter seveda vsi skupaj s pesmijo.
V gostilni so predstavniki Golfturista pripravili presenečenje za vse udeležence izleta: izvedli so žrebanje štirih, ki bodo v enem naslednjih izletov imeli poput (15%, 25%, 35%in 45%). Seveda je zopet zaigrala harmonika in veselje so izkazali tudi plesalci. Kar hitro je minila večerna ura in povratek na Vrhniko je bil neizbežen. Vsi udeleženci so bili resnično dobre in vesele volje, saj je »Prijateljsko srečanje« popolnoma uspelo, pa še vreme je bilo zares naklonjeno.
Ob snidenju so predstavniki Golfturista predlagali tradicionalna »Prijateljska srečanja«, kjer bi se lahko čimveč Vrhničanov udeleževalo teh izletov, se bolje spoznavali med seboj ter vsaj delno pozabili vsakdanje tegobe današnjega časa.
Zato vsi udeleženci in pri-
Vhod v novogoriško cerkev, katero je projektiral naš župan
pravljalcl prvega srečanja, pozivajo še ostale občane in občanke, pridružite se naslednjim srečanjem, ki bodo izve-
deni in objavljeni v Našem časopisu. Poskrbeli bomo tudi za razna nova presenečenja.
S. S.
ZDAJ PREPOVEDANO
Prodaja barjanske zemlje
Izvršna sveta vrhniške in viške občine bosta morala očitno čimprej dokončno uskladiti in sprejeti odlok o raz-
flasitvi delov Ljubljanskega arja za naravno znamenitost ter kulturni in zgodovinski spomenik - o predlogu besedila so se začeli dogovarjati že
aprila lani - sicer se kaj kmalu lahko zgodi, da na njem ne bo ostalo nič, kar bi bilo še potrebno varovati z zakonom. Na to so nas opozorili domačini iz Bevk, ki so ogorčeni, ker nekaj kmetov iz njihove vasi že nekaj let na debelo prodaja barjansko šoto, pomešano s črnico.
NAŠ ČASOPIS
@®[LOTOiäO
PTUJSKA GORA, PTUJ, KURENTI IN TOPLICE
Ptuj, utrjeni rimski Petovio je s svojim jedrom stisnjenim med Dravo in Grajski hrib ohranil nenavadno starožiten obraz. Ptuj je mesto spomenik, zato smo se tja v njegovo okolico namenili tudi mi. Odpravili se bomo 10. februarja ob 6.30 uri izpred hotela Mantova na Vrhniki in se preko Trojan odpeljali do Ptujske gore, kjer si bomo ogledali gotsko cerkev sv. Marije, ki je nastala na prelomu 14. v 15. stoletje s prelepo reliefno upodobitvijo Marije zavetnice v nastavku glavnega oltarja.
Ko si bomo napasli oči na teh lepotah, se bomo odpravili še na ogled ptujskega gradu, v katerem je pokrajinski muzej, in samega mesta Ptuja. Izkušen vodič nam bo pokazal večino tistega, česar nikakor ne smemo izpustiti.
Taki ogledi so lahko zelo naporni, zato se bomo odpravili preko Drave v Ptujske toplice, kjer nam bodo postregli z okusnim kosilom.
Ker je to pustna nedelja, smo se namenili okusiti tudi delček pustnega karnevala z značilnimi kurenti, znanilci pomladi. Tisti, ki jim bučnost takih prireditev ne ustreza, pa se bodo lahko sprostili s plavanjem v toplicah, ki so dobrodejne predvsem za revmatične bolnike, zato ne pozabite pribora za kopanje v bazenu s termalno vodo, ki ima do 40 stopinj. Ponovno se bomo zbrali okoli 17.00 ure, ko nam bodo prijazni gostinci v Ptujskih toplicah še enkrat postregli, tokrat z malico. Na poti domov se bomo na vašo željo lahko ustavili še na Trojanah in kupili nekaj pustnih krofov tudi za tiste, ki ne bodo šli z nami.
Cena izleta znaša 390,00 din in vključuje organizacijo in vodenje, prevoz, vstopnine in gostinske storitve po programu. Prijave sprejemamo do vključno 05. februarja 1991.
Pridružite se nam in povabite še koga s seboj. Imeli se bomo lepo, čaka pa vas tudi presenečenje Golfturista.
GOLFTURIST VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5, 61360 VRHNIKA; telefon 751-084
PRIJAVNICA
Podpisani-----,----
se prijavljam na izlet z Golfturistom dne 10. 2. 1991.
Ob sebi prijavljam še_________________oseb.
S tem kuponom uveljavljam 10% popust na objavljeno ceno.
Kot so povedali, se s tem, dokaj lagodnim in donosnim poslom ukvarjajo trije gospodarji, ki zemljo odvažajo s svojih njiv, nekaj pa so jih v ta namen tudi najeli.
Neobdavčena trgovina bi verjetno cvetela do dokončne razprodaje, če ne bi zaradi vedno bolj uničene lokalne ceste, da o popolnoma razritih bližnjih kolovozih sploh ne govorimo, in zastojev, ki jih povzročajo tovornjaki, ki zemljo odvažajo, domačinom prekipelo. Brezvestne In pohlepne kmete so prijavili občinskim organom in medobčinskemu inšpektoratu. Slednji je zaradi nedorečene zakonodaje, ki izkoriščanja šote izrecno ne prepoveduje, dovoljuje pa tudi ne, zadevo predal republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavni republiški kmetijski inšpektor Jože Šavor, ki smo ga povprašali za mnenje, si je v začetku letošnjega januarja že ogledal prizadeta zemljišča. Povedal nam je, da so zemljo pobirali in
odvažali s kmetijskih zemljišč prve in druge kategorije, in sicer zgornje, rodovitne plasti. Tako so uničili več hektarov parcel, na katerih nikoli več ne bo mogoče pridelovati hrane. Ponovna oživitev te zemlje prav tako ni možna, ker ustreznega materiala, s katerim bi nasuli in pokrili barjansko podlago, ni. Povzročili pa so tudi ekološko škodo, saj se na tistih delih, ki so zdaj nižji, zbira voda, ki se lahko usmradi in postane leglo mrčesa.
Povedal je tudi, da so se inšpekcijske službe prvič v svoji praksi srečale s tako zlorabo rodovitne zemlje in da so nad takim ravnanjem presenečeni. V skladu s sedaj veljavno zakonodajo bodo skupaj s kmetijsko službo izdali odločbo o popolni prepovedi od-važanja zemlje s tega območja (ko to berete, je dokument najverjetneje že v veljavi), krivce za nastalo škodo pa ovadili sodniku za prekrške.
Mojca Šajn
V SINJI GORICI
Dom gasilcev in krajanov
Večletna želja krajanov Sinje gorice je bila, da bi imeli svoje lastne prostore. Vendar pa so vedno nastopile subjektivne in objektivne težave. Prav v zadnjih letih pa je bil največji problem odkup ali zamenjava zemljišča, kjer je sedaj stal začasen dom krajanov.
To je bila montažna baraka, ki je bilo odkupljena od graditeljev avtqceste.
Ob ustanovitvi krajevnega gasilskega društva leta 1982 pa se je potreba po lastnih prostorih še povečala, saj imajo
vso gasilsko opremo shranjeno v dveh privatnih hišah. Tako je zaradi neurejenosti tudi učinkovitost gasilcev bila včasih vprašljiva.
Ravno pobuda gasilcev in nenazadnje tudi ostalih krajanov je konec leta 1989 vse skupaj pripeljala do skupnega dogovora o izgradnji lastnega doma. Imenovali so skupen gradbeni odbor, ki je skrbel in organiziral vse aktivnosti okoli začetka gradnje.
Najprej je bilo treba zbrati sredstva. Vsi krajani so se
V preteklosti je šlo veliko družbenih sredstev za ureditev zelenic in otroških Igrišč pri blokih na Gradišču. Vendar se marsikateri tamkajšnji prebivalec za to ne zmeni in na travi parkira svoj avto. Prometni znak mu to prepoveduje, vendar kaj, ko je zanj slep. Verjetno je prepričan, da bolj velja tista stara pesem (kje so tiste stezice, ki so včasih bile, ko je bilo okrog bloka zaradi zidarjev vse pusto in prazno. Ali pa se ravnajo po tem, da tudi jekleni konj (tako kot pravi) sodi na travo.
Datum:
Podpis:.
GOLFTURIST VRHNIKA, Cankarjev trg 5, 61360 VRHNIKA; telefon 751-084.
my
Kako so gradili dom
gorici* najprej Of
...dom stoji
vključili v akcijo in prispevali prostovoljna sredstva, ko so ob novem letu aktivisti razna-šali koledarje. Nekaj denarja so zaslužili gasilci, ko so ob suši vozili vodo s svojo lastno cisterno. Dobili so tudi kredit zavarovalnice (150.000,00), katerega sedaj odplačuje občina. Za izgradnjo pa so namenili tudi vsa sredstva, ki so jih imeli za delovanje svoje krajevne skupnosti.
Z deli so pričeli 25. maja 1990 ter že 24. oktobra imeli zgradbo pod streho, kar je velik delovni uspeh vseh gasilcev in krajanov. Največ je bilo do sedaj opravljenega prostovoljnega dela in to fizičnega (5.283 ur) ter 584 ur raznega strojnega dela (prevozi z viličarji, s traktorji...).
Skupno je tako sodelovalo in delalo 125 krajanov. Poudariti je potrebno, da so ves les darovali sami krajani in delno tudi krajani Zaplane, za kar so jim zelo hvaležni in se jim na tem mestu tudi iskreno zahvaljujejo.
Tako je dom narejen do 3. faze, porabili pa so 320.000,00 din sredstev.
Ko bo DOM popolnoma zgrajen bo imel večnamensko dvorano za razne prireditve,
gasilsko garažo in shrambe za vso gasilsko opremo. Prostori bodo tudi za delovanje krajevne skupnosti in ostalih organizacij v Sinji gorici.
Želja gradbenega odbora je, da bi leta 1991 dokončali predvsem gasilski del, ker so najbolj potrebni svojih lastnih skupnih prostorov. Za leto 1992, ko bo 10-letnica delovanja gasilcev, pa računajo na dokončno otvoritev vseh prostorov v »Domu gasilcev in krajanov«, kakor naj bi dom imenovali.
Ob razgovoru so nam povedali, da je še zmeraj nerešeno vprašanje zemljišča, vendar upajo, da se bo tudi to čim hitreje razrešilo v dobro vseh zainteresiranih strank. Obenem se zahvaljujejo vsem krajanom Sinje gorice za sedanjo pomoč pri izgradnji doma ter jih pozivajo še na nadaljno enotnost in složno pomoč pri dokončanju DOMA, saj bo to ponos vseh krajanov Sinje gorice.
Zahvaljujemo pa se tudi delovnim organizacijam IGRAD, Komunalnemu podjetju, LIKU Verd in Kamnolomu za vse opravljene usluge in pomoč z materialom.
S. S.
NAŠ ČASOPIS
JANUAR 1991
POVABILO NA KONCERT
CANKARJEV KLANEC
Cankarjev klanec je gosto naseljen z hišicami, ki sodijo pod spomeniško varstvo. Cesta, ki vodi čez Klanec bi človek sodil, da ne sodi samo pod spomeniško varstvo, ampak celo pod zgodovinsko varstvo. Kako bi bil Klanec lahko lepši in varnejši, če bi bil tlakovan. Vsi prebivalci smo pripravljeni prispevati za lepše in varnejše okolje.
Da o razsvetljavi na Klancu sploh ne govorimo, saj ko nastane mrak je na Klancu peklenska
tema, če ponoči nimaš baterije se lahko ubiješ.
Da ne govorimo kako slab vtis naredi Klanec turistom, ki ga vidijo kakšen siromak je.
Smo v 20. stoletju in Klanec je ostal ne vemo po kateri krivdi še vedno »Klanec siromakov« kot je napisal že pred davnimi leti naš veliki slovenski pisatelj in pesnik Ivan Cankar.
Ali nam lahko poveste na kateri naslov ali telefonsko številko se obrnemo, da se bodo tudi nam prebivalcem Klanca uresničile dolgoletne želje.
Prizadeti prebivalci Klanca
LIKOVNA KOLONIJA BISTRA 90
Nove rešitve jo pomlajujejo
Likovna kolonija kot oblika dela se je razmahnila v času plenerizma in predvsem med francoskimi slikarji barbizon-ske šole, torej impresionisti, ki so želeli slikati v dnevni svetlobi francoske Provanse. Slikarji, kot Anglež Constable ali Francoz Millet, se niso več zadovoljili s slikanjem v zračnih prostorih. Zaželeli so si razlite nebesne svetlobe, polne barve in sonca. Svetloba in barve so tedanjemu slikarstvu bile izziv, katerega je bilo moč najbolj doživeti v južni francoski krajini.
Vse to in potreba po izmenjavi izkušenj o slikarstvu je spontano družilo slikarje v kolonije. Iz *e spontane oblike se je kasneje razvila organizirana oblika kolonije, ki jo poznamo še danes.
V našem prostoru se je pojavilo večje število kolonij po drugi svetovni vojni. Malodane vsak kulturno važnejši kraj si je prizadeval organizirati svojo likovno kolonijo, s takim ali drugačnim programom. Stvari so postale absurdne do te mere, da so zaradi neaktualnosti prvotne zamisli o koloniji - slikarstvo se je medtem ponovno
preselilo v atelje in delavnice - začele kolonije druga za drugo umirati.
Podobno usodo bi verjetno doživela tudi kolonija Bistra na Vrhniki. V iskanju rešitev so se organizatorji spomnili tudi znanega dejstva, da so rešitve vedno in za vse - mladi ljudje.
Terensko delo študentov, ki se pravkar ukinja kot praksa, je za vsakega ustvarjalca nujno še po študiju, kaj šele med študijem. Tako smo organizatorji kolonije in učitelji Pedagoške akademije združili potrebo študentov in željo organizatorjev v novo obliko kolonije, ki je rodila dobre rezultate. Ponovno je vzpostavljen interes po študiju v naravi. Vrhniška kolonija BISTRA '90 nam kaže, da imajo kolonije prihodnost le tedaj, če znajo upostaviti trikotnik ustvarjalec - naravno okolje - organizator. Na Vrhniki so to znali! Nastalo je večje število likovnih del, ki imajo sicer študijski karakter, kar je bil končno tudi namen.
Razstavo si lahko ogledate v drugi polovici februarja v mali dvorani Cankarjevega doma. HERMAN GVARDJANČIČ akademski slikar
Cerkniška godba
Že davno so slovenske godbe, kljub raznim težavam prerasle raven, ki je veljala za nekdanje klasične godbe, ki so običajno delovale pri gasilskih društvih. Iz teh in takih godb je vzniknilo kulturno dozorelo in umetniško izpolnjeno izvajanje tudi zahtevnejših glasbenih zvrsti. Da je tak napredek posledica velikega entuziazma in ustvarjalnega zanosa posameznikov in vseh, ki delujejo v orkestrih, ni treba posebej poudarjati. Je pa to tudi tista gonilna sila, brez katere verjetno ne bi bili uspehi tako iskreno doživeti in vliti v strugo življenja slehernega posameznika v orkestru.
Začetki cerkniške godbe segajo daleč v leto 1924, ko so prvič zaigrali kot odsek godbe pri gasilskem društvu. Danes šteje godba 48 članov vseh poklicev in starosti. Po letih prevladujejo mladi. Vse več je vključenih tudi deklet.
Druži jih ljubezen do glasbe, ki jo uspešno in s prefinjenim čutom za delo z orkestrom, predvsem pa na visokem strokovnem nivoju, usmerja in vodi dirigent MILAN MATICIČ.
Cerkniški pihalni orkester je s svojimi nastopi poznan. Poleg teh tradicionalno godbenih dejavnostih pa zlasti v zadnjem desetletju godbe teži tudi k višjim ciljem. Pomladili so se, povečali in kakovostno dopolnili. In zdaj tudi tekmujejo.
Uspešno. Zato je v njihovem programu poleg koračnic in drugih godbenih skladb in zvrsti vse več zabavne pa tudi sodobne in klasične glasbe. Zahtevne glasbe. Ukvarjanje z glasbo je sicer res ljubiteljsko, želje in cilji pa so postavljeni višje. S koncertom na Vrhniki želijo to potrditi. Sami pravijo: »Res je, da smo Notranjci zadrti in trdi, vendar pa glasba, ki jo posredujemo kaže, da smo tudi drugačni. Kmetje, delavci in tudi pesniki.«
V zadnjih letih se udeležujejo tudi tekmovanj. Iz tretje težavnostne skupine so se preko druge, kjer so bili najboljši, lani uvrstili v prvo težavnostno skupino. Zaradi pomanjkanja denarja pa se tekmovanja niso udeležili. Pripravljali in pripravili pa so se vseeno.
Cerkniški godbeniki so z lanskim uspehom naredili skokovit vzpon v kakovosti. To dokazuje tudi repertoar njihovega koncerta, ki obsega različne skladbe. Na programu imajo skladatelje: F. Suppeja, B. Adamiča, J. Fučika, C. Giova-nina in Teda Huggensa ter njegovo skladbo Sinfonia clas-sica, ki je bila obvezna skladba prve tekmovalne skupine.
Vse, ki imate radi dobro glasbo, vabimo, da preživite s cerkniškim orkestrom prijeten konec tedna, v petek 1. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki.
V CANKARJEVEM DOMU
Uspešen
novoletni koncert
V prvem tednu novega leta so obiskovalci novoletnega koncerta uživali ob poslušanju narodnih in umetnih pesmi, opernih in zabavnih melodij v izvedbi ženskega pevskega zbora »Concinite«, moškega PZ Liko-Vrhnika in Komornega orkestra.
Dogodek je vreden pozor-noti, saj je povezal vokalne in instrumentalne ustvarjalce v novo obliko sodelovanja in tako vnesel pravo osvežitev v glasbeno življenje na Vrhniki, kar dokazuje polna dvorana obiskovalcev Cankarjevega doma, ki so odhajali z lepimi občutki, nekateri pa tudi z nostalgijo na Tamburaški orkester, Plesni orkester in Harmo-nikarski orkester, ki jih je Vrhnika pred nekaj desetletji tudi že imela.
Koncert sta povezovala Marinka Matic in Matjaž Žirovnik, solista sta bila Judita Caser-man in Janez Lenarčič, na klavirju pa je spremljala program Renata Bauer, Dejan Mesec pa na klaviaturah.
Komornemu orkestru je vrnil uslugo domžalski orkester, zato smo med člani orkestra videli profesorja Tomaža Ha-beta, tri člane domžalskega or-
kestra in gosta, ki je igral na citre - Tomaža Plahutnika. Sodelovanje je nedvomno lepa poteza, ki lahko obeta še več podobnih prijetnih dogodkov.
Novoletni koncert, kot smo ga imeli priložnost slišati in videti na Vrhniki, je nedvomno zahteval veliko strokovnega dela in organizacijskih obveznosti, ustvarjalnega zanosa in odgovornosti; zato so bili ob koncu uspešnega večera, poleg pevk, pevcev in članov orkestra, najbolj zadovoljni tisti, ki so nosili največje breme: zborovodkinja ZPZ »Concinite« Darinka Fabiani, dirigent orkestra Marko Fabiani, ki je napisal tudi priredbe posameznih skladb in Mitja Drašler, zborovodja MPZ »Liko« ter vsi tisti, ki so sodelovali pri organizaciji večera.
Po koncertu so na srečanju v Mali dvorani izrekli zahvalo vsem sodelavcem: Jožetu Ro-detu, avtorju veznega besedila, Igorju Pirmanu za sceno, članom domžalskega orkestra in profesorju Habetu, Dejanu Mescu in Anžetu Stržinarju za sceno. Lep večer tudi za vse, ki so veliko svojega časa posvetili 3. novoletnem koncertu na začetku leta 1991.    M. R.
Marsikateri Vrhničan se sprašuje, kaj že več mesecev gradijo za vrhniško bencinsko črpalko. Zvedeli smo, da gradijo pretočni bazen za vse meteorne vode, ki se zbirajo s Tržaške ceste, Stare ceste in Robove ceste. Od tu bodo prečrpavali vso vodo v kanal S, ki gre proti čistilni napravi. S stem bo začela delovati tudi čistilna naprava na Tojnicah. investitor del je Komunalno podjetje Vrhnika, izvajalec Gradišče iz Cerknice pod nadzorom Zavoda za načrtovanje.
OBNOVLJENA HIŠA NA DOLU
Središče za dobro vzdušje
Marsikateri krajan DOLA - LAZ in Borovnice se še spominja gostilne in trgovine pri Drašlerjevih na Dolu 19. Po štiridesetih letih je ta dejavnost v tej hiši ponovno zaživela.
Dva mlada ambiciozna fanta Marjan NOVAK in Andrej PO-
pomemben portal vhodnih vrat, ki ima letnico 1870.
Oba lastnika trgovine in bi-stroja sta ustanovila kar podjetje EMAK d. o. o. in sta polna načrtov, da nekako tudi poživita vzdušje in življenje samih ljudi na Dolu in Lazah,
TOČAR sta hišo vzela v najem ter v spodnjih prostorih uredila trgovino in bistro ŠKORPIJON. Sama hiša je pod spomeniškim varstvom, tako da sta preuredila samo notranje prostore v dva lepa lokala.
V razgovoru z njima smo izvedeli, da nameravata obnoviti tudi fasado, ki naj bi bila prvotnega videza. Prav gotovo je zelo zanimiv in zgodovinsko
predvsem mladine. V prostofih bosta prirejala šahovske in bi-Ijardne turnirje ter nud/Rji vso gostoljubnost ob raznih svečanostih in praznikih.
Tudi tak način reševanja propadanja pomembnih starih hiš je lahko vzgled marsikateremu posamezniku ali podjetju, da zagotovi ohranitev stare kulture.
S. S.
»Spet se prekopava Vrhnika«, bo rekel marsikateri krajan. Res je. Do tovarne IUV - Usnjarna bo potegnjen plinovod. Investitor tega projekta pa je PETROL. Tako bo tudi Vrhnika imela priključek industrijskega plina.
KOLEDAR KULTURNIH DOGODKOV do septembra 1991
februar:
- Koncert PIHALNEGA ORKESTRA CERKNICA, GOST VEČERA BO MARJAN KRALJ, 1. 2. 91
- Koncert vokalne skupine »ADVENT«, 11. 2. 91,
- TOMO ČESEN, predstavitev alpinističnih dosežkov, 15. 2. 91,
- Koncert pianista ALEŠA VESELA z Vrhnike, 22. 2. 91,
- Razstava udeležencev 11. likovne kolonije Bistra '90,
marec:
- Koncert Komornega orkestra iz Domžal pod vodstvom profesorja Tomaža Boleta,
- »Idealna družina«, F. Svoboda, veseloigra v izvedbi dramske skupine Vrh Sv. Trije kralji, 8. 3. 91,
- Spominska obletnica rojstva slikarja J. Petkovška: Razstava ak. kiparja Viktorja Plestenjaka,
- Slov. krščanski demokrati, Občinski odbor Vrhnika: Razstava pirhov, vezenin in razglednic,
- Zborovski koncert,
- »Maraton«, C. Confortes, gledališka predstava z znanimi igralci: J. Hočevar-Rifle, Slavko Cerjak, Branko Šturbej, poje Marjetka Falk,
- Okrogla miza: Pogovor o kulturi,
april:
- Spominska obletnica pisatelja Karla Grabeljška: LITERARNI VEČER,
- Letni koncert vrhniškega PIHALNEGA ORKESTRA,
- 24. OBČ. REVIJA PEVSKIH ZBOROV, posvečena 400-letnici smrti slov. skladatelja J. Gallusa in 200-ietnici smrti W. A. Mozarta,
- ZBOROVSKI KONCERT,
ST.T '
- Spominska obletnica rojstva (115. obletnica) pisatelja I. Cankarja: Literarni večer.
- Likovna razstava Dušana Muca, ak. slikarja kostumografa,
- 10-letnica Šolskega kulturnega društva OS Log-Dragomer,
julij-avgust:
- Obisk članov meš. pevskega zbora SLOVENSKEGA DRUŠTVA iz Stockholma.
Ker program dogajanja navadno dopolnijo ša številni drugi izvajalci z različnih kulturnih in zabavnih področij, Vas vabimo, da sledite našim obvestilom o dogodkih v Našem časopisu, Delu, Dnevniku in valu 202. Če ste v programu opazili dogodek, ki Vas zanima, Vas vljudno vabimo, da si ga ogledate!
M. R.
i
JANUAR 1991
NAŠ ČASOPIS
Republika Slovenija
OBČINA VRHNIKA ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE
Odbor za raziskovanje
RAZPISUJE
NAGRADE INOVATORJEM IN IZUMITELJEM ZA LET01990
Pozivamo vse delovne organizacije in krajevne skupnosti v občini Vrhnika, da do 28. februarja 1991 prijavijo svoje kandidate za nagrade inovatorjem in izumiteljem za leto 1990.
Predlog naj poleg splošnih podatkov vsebuje še:
1. podroben opis inovacije oziroma izuma
2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe
3. oceno finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma
Prispele predloge bo ocenjeval Odbor za raziskovanje in izbrane predloge, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem, posredoval v potrditev Izvršnemu svetu SO Vrhnika.
Predloge pošljite na naslov: Republika Slovenija, OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Odbor za raziskovanje, Tržaška C. 1, 61360 VRHNIKA.
AVTO ŠOLA
aval
ORGANIZIRA TEČAJE CESTNO PROMETNIH PREDPISOV IN TEČAJE PRVE POMOČI. mITEČAJI SO ORGANIZIRANI CELO LETO. NASLEDNJI TEČAJ JE 4. 2. 1991 V OŠ BOROVNICA.
ZA UDELEŽENCE TEČAJEV IZ DRUGIH KRAJEV JE ORGANIZIRAN PREVOZ PO PREDHODNEM NAROČILU.
PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE NA TEL.:
311-535 DOPOLDNE
746-372 POPOLDNE IN ZVEČER
AVTO ŠOLA AVAL, Moša Pijadejeva 22, Ljubljana
Republika Slovenija
OBČINA VRHNIKA ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE Odbor za raziskovanje
RAZPISUJE
RAZISKOVALNE NALOGE ZA LET01991
Prednostno bomo sofinancirali raziskovalne naloge, ki bodo obravnavale naslednja področja:
- raziskave s področja varstva in sanacije okolja,
- raziskave s področja kmetijstva.
- raziskave s področja turizma,
- raziskave s področja zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine,
- razisave v zvezi s prenovo starih mestnih in vaških jeder,
.- raziskave iz ostalih področij, ki so pomembna za nadaljnji razvoj občine.
Na razpis se lahko prijavijo znanstvenoraziskovalne organizacije, druge delovne organizacije in posamezniki preko institucije. Prijava mora vsebovati:
- naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo
- naslov raziskovalne naloge
- naziv nosilca in izvajalcev ter sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzorja (mentorja)
- izhodišče, cilj in namen naloge
- uporabnost rezultatov
- predvideni pričetek in zaključek naloge
- finančni predračun s sofinancerji
Naloge pošljite do 28. februarja 1991 na naslov: Republika Slovenija, OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Odbor za raziskovanje, Tržaška c. 1, 61360 VRHNIKA.
Ljubljanica v vsej svoji podobi. Vsi govorimo o ekologiji, o zeleni naravi, o čiščenju le-te, vendar pa, če sami krajani ne bomo imeli to v zavesti ter v Ljubljanico metali vse, kar nam je odveč, bo naša reka še vedno umazana, posebno pa bo to in je vidno na bregovih kot kaže slika.
REKA
PRIPOVEDUJE
Fantazijski spis
Ime mi je Ljubljanica. Moja pot ni prijetna. Na Planinskem polju izginem pod zemljo in potujem po temnih poteh. Beli dan ugledam v Retovju in Močilniku. Tu sem res čista in sveža, a kaj, ko se že na Vrhniki zlijejo vame razne odplake. Moja barva postane rjava, ob bregovih me pozdravljajo odplake in to vse do Ljubljane. Tu se izlijem v Savo, ki prav tako kakor jaz ni zadovoljna s seboj.
Blaž Špec
Ime mi je Bistrica. Izviram visoko v gorah. Kopritečem preko skal, se valim proti dolini. V dolini me pričakajo otroci, ki veselo čofotajo po vodi. Tudi ribe in raki me imajo radi, ker lahko plavajo v čisti vodi. Ko pa pridem v mesto, sem razočarana. Ljudje mečejo vame odpadke. Tudi kakšen star avtomobil se znajde v strugi. Jočem in trpim, ker me zapustijo otroci in ribe.
Zelo žalostna se izlijem v morje.
Kati Cafuta Vsi učenci iz 3. d. razreda OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Skupščina oziroma Izvršni svet občine Vrhnika
in
Leila, agencija za kadrovsko svetovanje, d. o. o
vabita vse delavce, ki imajo problem pri zaposlovanju, da se prijavijo k brezplačnemu svetovanju v agenciji Leila, Kidričeva 9 v Ljubljani vsak delovnik od 8. do 11. ure. Posebej vabljeni tisti, ki se želijo kasneje vključiti v seminar za ustanovitev lastnega podjetja. Informacije po telefonu 219-088.
DELOVNI ČAS V OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH
Delovni čas v vseh občinskih upravnih organih in strokovnih službah traja:
- v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure in
- v sredo od 7. do 17. ure.
Uradne ure za poslovanje s strankami so:
- v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 10. ure in od 10.30 do 14.30
- v sredo od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16.30.
Avtosola
H
TRŽAŠKA 15, tel. 272-695 LJUBLJANA
d. o. o. Z DOBRIM IMENOM
S kakovostnim poučevanjem vam v najkrajšem času omogočimo opraviti vozniški izpit. Tečaj CPP za voznike motornih vozil organiziramo 11. 2. 1991 ob 16.30 v prostorih OŠ. I. Cankarja na Vrhniki. Organiziramo tudi tečaj prve pomoči, ki bo takoj po konča-ner.i tečaju CPP. Po uspešno končanem tečaju CPP in z veljavnim zdravniškim spričevalom lahko torej pričnete voziti. Na tečaju CPP vam bodo predavali priznani strokovnajki s tega področja in prometne psihologije.
Lokacija naše pisarne in mesto pričatka praktične vožnje je za Vrhničane zelo primeren. Smo v neposredni bližini avtobusne postaje Vrhničana pri kinu Vič (Tržaška 15).
Prijave in informacije:
pon., sreda od 15.30 do 18. ure.
čet., sobota od 8. do 12. ure
Udeležencem tečaja na Vrhniki nudimo 30% popust pri CPP.
Vrhniška podružnica Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in KZ Vrhnika sta iz Ljubnega prejeli tole pismo:
Dragi prijatelji!
Pregovor pravi, da v nesreči spoznamo prijatelja. Prebivalci Ljubnega smo doživeli poplavo, kakršne se ne spomnijo niti najstarejši prebivalci.
Mirni potoki in reke so se spremenili v blatno, deročo nevarnost, ki je uničevala naše domove.
V trenutku se je zrušil mozaik, ki so ga naši predniki sestavljali dolga leta. Vsak kamenček posebej so vgrajevali z ljubeznijo in željo, da bi živeli prijetnejše življenje. In ko je narava porušila ta neskončni mozaik truda, odrekanja in ljubezni, smo ostali nemi sredi neprijazne doline. Toda niti trenutek nismo stali križem rok. Tudi z vašo pomočjo smo spet začeli sestavljati naš mozaik. Le počasi se življenje zopet vrača v stari tir.
V teh trenutkih smo šele opazili, kaj pomeni velikokrat nemarno izrečena beseda - PRIJATELJ.
Zaživela je med nami, se dotaknila vsakega izmed nas in nam povrnila upanje, da bo spet toplo in prijetno v naših domovih.
Z vašo pomočjo, dragi prijatelji, smo začeli graditi in popravljati naš mozaik.
Neskončno smo hvaležni, da ste nam pri tem zahtevnem delu pomagali.
Iskrena hvala!
Krajani iz Ljubnega in okolice
VRHNIKA PREČUDEN KRAJ... je rekel IVAN CANKAR pred mnogimi leti. Sedaj pa gleda lepo tlakovan in urejen prostor pred seboj. Vendar Vrhničani, ne bi bili Vrhničani, če ne bi tudi tu našli PARKIRNI PROSTOR, čeprav so robovi, korita za okrasno cvetje, pa avto le najde pot tudi tu skozi.
Vsekakor avto spada na PARKIRNI PROSTOR, Cankar pa naj mirno sedi na svojem prestolu in mirno gleda lep prostor pred seboj.
»Vrhničani« spoštujmo vsaj nekaj lepo urejenih kulturnih spominkov. s. S.
POROKE, ROJSTVA
Bralce obveščamo, da lahko za primerno odškodnino (nismo predragi) v Našem čas pisu objavijo fotografije poroke s čestitko mlad' poro-čencema in fotografijo mamice z novorr _ncem kot čestitko srečnim staršem. Oglasite, se nam na uredništvu, Cankarjev trg 8 na Vrhniki ali po tel. 751-325. Dajete lahko tudi druga sporočila.
Uredništvo
Naročnike publikacije »VRHNIKA, PREČUDEN KRAJ. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah« in javnost nasploh morava z obžalovanjem obvestiti, da knjiga kljub preteku s pogodbo določenega roka za izid še ni natisnjena, in to zaradi predvsem nepredvidenih težav s tiskarno. Za nastalo zamudo se opravičujeva in upava, da bo delo vendarle kmalu ugledalo luč sveta, o čemer bova naročnike in javnost takoj obvestila.
Prof. Janez Šumrada Prof. Milan Škrabec
CAJI dobre misli
TEREZIJE NIKOLČ1C
Ul. 6. maja 10 VRHNIKA 613<50 0 061-752-16'i
c? mazila, čajne mešanice c?  zdravilne rastline cr začimbe
NAŠ ČASOPIS
JANUAR 1991
9
pisma uredništvu
ČRNA KRONIKA
Odprto pismo gospodu Škofu, podpredsedniku IS in predsedniku odbora za Telefonijo!
Človek se resnično razveseli ob naslovu »Telefoni bodo zvonili prej«, saj je v današnjem času telefon nuja za vsako hišo, čakamo pa ga že leta in leta. Nestrpno so bila naša pričakovanja usmerjena v leto 92, ko naj bi na Vrhniki po srednjeročnem planu telefoni res množično zazvonili. Pa ste se vrhniški veljaki potrudili in zagrizeno stopili v akcijo »telefoni prej«. Vrh-ničani pa se kot občani »prečud-nega kraja« vaši anketi nismo zadovoljivo odzvali. Čudno? Ali pa tudi ne!?
Ste gospodje takrat, ko ste se dogovarjali s pošto, mislili le na tistih nekaj mesecev prej, da si z njimi postavite spomenik, ali pa ste morda vsaj malo pomislili tudi na občane, ki naj bi kreditirali pošto? 500 DM morda za vas, gospod Škof res ni veliko, za veliko večino mladih družin, delavcev, upokojencev pa pomeni to celoten mesečni dohodek, pa še srečni smo tisti, ki toliko imamo. Zdaj bomo pa vsi navdušeni plačevali »samoprispevek« pošti - brez referenduma.
Šest mesecev po 500 DEM zato, da bomo imeli telefon 6 mesecev prej, kot je v planu PTT! Boste zanikali, da je dobava telefonske centrale po pogodbi za konec leta 91 ? In koliko traja potem še montaža? Vi ste se dogovarjali za denar vseh tistih, ki si telefona želijo ali bolje rečeno potrebujejo. Vi pa ste tudi zadolženi, da nas zaščitite! Kako ste to storili, je razvidno iz dopisa PTT Ljubljana z dne 31. 10. 1990. V njem piše (točemprepis): »V srednjeročnem planu razvoja PTT prometa za obdobje 1991-1995 je bila izgradnja PTT kapacitet na območju Vrhnike planirana v letu 1992. Zaradi obveznosti PTT podjetja Ljubljana po Že podpisanih pogodbah in že sprejetih obveznostih PTT podjetje Ljubljana ne more v letih 1990 in 1991 zagotoviti finančnih sredstev za financiranje telefonske centrale na Vrhniki. V kolikor občina Vrhnika želi zagotoviti dobavo in mon-
tažo opreme telefonske centrale
v letu 1991 bi morala zagotoviti PTT Ljubljana kredit v navedenih tranšah z rokom odplačila v letu 1992 oz. za daljše obdobje.«
Zahtevam, da ta del dogovora pojasnite javno, s tem da odgovor »šest mesecev prej« ne zdrži nobene ekonomske logike. Taka razlaga je potrdilo, da smo vodstvo zaupali nepravim ljudem.
Še vedno pa razmišljam, kako plačati tako drag telefonski priključek. Malo lažje, če se vsak mesec oglasim pri vas in kupim 200 DEM. Čez dobro leto ali še dlje bo to menda tudi dovolj. Seveda, če bom potem telefon sploh dobila, saj vi, gospod Škof, pravite, da se špekulirati ne bo dalo. In če sem prav razumela, je špekulacija za vas to, da nekdo ne bo kreditiral pošte s po 500 DEM mesečno. Razlog pa seveda ni pomemben.
Kje smo še od razvite Evrope, kjer poštni delavci pridejo, priključijo telefon, plačuje se pa potem.
Pa še eno pojasnilo bi rada. Ne razumem od kod pri vseh teh gospodarskih težavah izvršnemu svetu 6 milijonov dinarjev presežka za posojilo pošti (I. obrok 20%). Je bil torej prejšnji izvršni svet tako slab gospodar ali pa ste
vi ta sredstva pobrali (sedaj, ko je možnost) šolstvu, zdravstvu, socialnemu skrbstvu, komunalni dejavnosti itd., ki so bila vplačana za planirano dejavnost v letu 1991. Če teh planov niste izvršili, bi torej morali sredstva vrniti predvsem gospodarstvu, ki jih nujno potrebuje.
Pričakujem vaš javen odgovor, saj vedeti je pravica vsakega občana, kajne?   Minam Suhadolnik
PSI NA POTI K TROJICI
Že zadnjič ste pisali v Našem časopisu o potepuŠkih in napadalnih psih. Strah in trepet je, ko se napotiš na Pot k Trojici. Na vsakem vogalu naletiš na potepuške pse, ki se svobodno sprehajajo, med njimi so pa tudi taki, ki grizejo. Saj je bilo že nekaj primerov ugriza. Zakaj lastniki teh psov nimajo na vrvici, da ne bi ogrožali mimoidočih? Tako bi šel človek brez strahu na Pot k Trojici. Ali v takih primerih lahko inšpektorska služba ukrepa?
Krajani Vrhnike
Glede na bolj skopa policijska poročila je zadnji mesec minulega leta minil relativno mirno. Seveda, če odštejemo kanonado s petardami.
1. 12. se je na magistralni cesti, na odseku med Sinjo gorico in Drenovim gričem, zgodila prometna nesreča, ki ji je botrovala neprimerna hitrost. Na vozilu, ki ga je zaneslo s ceste, je nastalo za 9.000 din materialne škode, voznik pa jo je odnesel brez poškodb.
3. 12. je na magistralki med Logom in Drenovim gričem voznica osebnega avtomobila, ki zaradi neprimerne hitrosti ni mogla pravočasno zavirati, trčila v tovornjak, ki je stal na cesti, in se laže poškodovala.
5. 12. je na prehodu za pešce v križišču na Cankarjevem trgu voznik osebnega avtomobila zbil pešakinjo, ki so jo s poškodbami glave odpeljali v UKC.
Ob 22.30 je v gostilni Turšič nekdo namesto Miklavža obdaroval svojega pivskega so-druga - z modricami. Pretepenega so oskrbeli v urgentnem bloku.
7. 12. sta se v gostilni Trta stepla dva, ki jima je moč dal kralj alkohol. Pred sodnikom za prekrške se bosta morala obnašati nekoliko bolj dostojno.
8. 12. v Ljubljanski banki je občan želel vnovčiti stodolar-ski bankovec, za katerega so ugotovili, da je ponarejen. Lastnik je povedal, da je bankovec kupil v kiosku s sadjem v Ljubljani.
12. 12. Zaradi neprimerne hitrosti je voznik osebnega avtomobila M. T. na magistralki na Drenovem griču povzročil prometno nesrečo z manjšo materialno škodo.
14. 12. Med intervencijo na Logu so možakarju zaplenili pištolo, za katero ni imel dovoljenja. Napisali so tudi predlog sodniku.
16. 12. Ob potoku so našli oskrbovanca doma upokojen-
cev P. F., ki je padel v potok. Odpeljali so ga v UKC, kjer je kasneje umrl.
Postajo milice so sodelavci iz Postojne obvestili, da so opazili avtomobil, iz katerega so streljali. Na avtocesti so s prometniki ustavili dve vozili, v katerih so našli mornariški kolt in plinsko pištolo brez ustreznih dokumentov. Poka-lici so zasegli, lastnike ovadili.
17. 12. Ob 6.55 se je na Dragomerju zaradi nepravilnega prehitevanja zgodila prometna nesreča, v kateri poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša 120 tisočakov. Voznika čaka še obisk pri sodniku za prekrške.
18. 12. Ponovno prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Tokrat jo je zakrivil voznik osebnega avtomobila, ki se je v trčenje na vrhniškem klancu zapletel s tovornjakom in pri tem popolnoma uničil svoje vozilo.
19.12. Dvakrat so intervenirali na domu, kjer so mirili može pod vplivom alkoholnih hlapov in ju napotili k sodniku.
Ob 22. uri so posredovali v gostilni Majolka. Tam so se zaradi prevelike količine zaužitih maliganov gostje sporekli med seboj, zabliskali so se tudi noži. Najbolj vročekrvne so iz lokala odstranili in jih prijavili.
20. 12. Ob 15.30 sta se na Stari Vrhniki na tesno srečala kolesar in voznik avtomobila, ki je nezgodo tudi povzročil. Kolesar je bil laže poškodovan.
Ob 17. uri so posredovali na Padežu. Mož, sicer že stari znanec mož v modrem, je pretepal ženo in ji grozil, da jo bo ubil. Pomirili so ga.
21. 12. pri Gramexu je pod težo alkoholnih hlapov obležal občan. Odpeljali so ga v domačo nego.
22.12. Ob enih po polnoči je mlajši občan pod vplivom alka s tovornim avtomobilom poškodoval  parkiranega yuga.
Ko ga je lastnik slednjega opozoril na škodo, je podivjal in mu avto še bolj uničil. Ob prihodu patrulje se ni lepo obnašal in tudi sicer ni nakazal želje, da se umiri. Obdržali so ga na iztreznitvi, o lepem vedenju pa se bo pogovoril s sodnikom.
23.12. Plebiscitna nedelja je minila mirno
24. 12. Pred gostilno Majolka je voznik zadel parkirno vozilo in s kraja nezgode pobegnil. Izsledili so ga že v Bistri in ga popisali.
25. 12. V Bevkah je ob 7.30 v stanovanjski hiši zagorel požar, ki so ga najverjetneje povzročila oblačila, ki so se vnela na peči. V ognju je umrla starejša ženica.
V stanovanjski hiši na Dolu so našli mrtvo starejšo žensko, ki je umrla naravne smrti.
28. 12. Na Poštni ulici so posegli v razbijanje pohištva. Družinski oče se ni želel umiriti, ampak je hotel s predstavo nadaljevati, zato so ga zapeljali do Povšetove 5 v Ljubljani.
Ob 17.20 je voznik povzročil nezgodo na Cankarjevem trgu in pobegnil. Našli so ga.
V trgovino na Robovi cesti je prišel okajen možak in se pričel prepirati z lastnikom. Duška si je dal s tem, da je ob tla vrgel računalnik. Sodnik mu bo povedal, da je tako početje neprimerno.
Pred bifejem Alo Alo na Logu se je zaradi izsiljevanja prednosti zgodila prometna nesreča, ki se je končala s hudimi telesnimi poškodbami.
29. 12. Na Ulici 6. maja je izbruhnil požar, ki je povzročil za 20.000 dinarjev škode. Verjetno ga je zanetila otroška igra.
30. 12. Patrulja, ki so jo obvestili, da pred trgovino IUV nekdo razbija, je legitimirala občana, ki se je med postopkom neprimerno in nesramno obnašal. Odpeljali so ga domov, ker pa se ni mogel ohladiti, so vožnjo nadaljevali do Povšetove.
Najpogostejši vzrok za prometne nezgode v preteklem mesecu je bila neprimerna ozi-
roma prevelika hitrost. Ker se je zima šele dobro začela in bodo v prihodnjih mesecih na cestah še večkrat neugodne razmere, ni odveč opozorilo na previdno, počasnejšo vožnjo in prilagajanje cestnim razmeram.
Največ razburjenja so povzročile petarde. Čeprav so veliko »municije« zaplenili in lastnike ovadili, ni brez obstreljevanja minila niti božična pol-nočnica.
Pa še obvestilo: na Postaji milice se je nabralo kar nekaj koles. Če morda svojega pogrešate, si zbirko oglejte, preden jih bodo predali na občinsko dražbo. m. Š.
KAKO DO TELEFONA?
To je vprašanje, ki se v vrhniški občini ponavlja že desetletje. Se je že kdo v vrhniški občini vprašal, zakaj že desetletje vrhniški direktor PE PTT Podjetja ni niti s prstom mignil za bolj razvito omrežje? Tudi v planu Izvršnega sveta ne vidimo svetle prihodnosti za razvoj telefonije v vhrniški občini. Moti nas predvsem način, na kakršnega naj bi naročniki prišli do telefona. 3600 DEM niso mačje solze za delavsko plačo 500 DEM, ki je najpogostejša v vrhniški občini. V ceni 3600 DEM so vštete obveznice PTT Podjetja v višini 3000 DEM in pa čista cena telefonskega priključka, ki naj bi znašala 600 DEM. Tudi s prenosom zastarele tehnologije iz ene centrale v drugo se nikakor ne strinjamo, saj je to povezano s stroški montaže in vključitve, ni pa rešen problem nadaljnjega razvoja. Predvsem pa vprašujemo g. Škofa, ali niso naprave prenosne poti, ki naj bi stale nekako 2 mio DEM in naj bi jih dobili iz kontigenta za razvoj telefonije v Kamniku že prvič plačane iz prispevka naročnikov za razširjeno reprodukcijo, drugič iz proračuna za razvoj telefonije v Kamniku in tretjič iz cene za naročniško razmerje novih telefonskih naročnikov v občini Vrhnika. Kdaj in v kolikšni meri pa bo PTT Podjetje, ki je glavni krivec za zastarelo telefonsko omrežje v občini Vrhnika, financiralo razvoj telefonije, pa ni niti z besedico omenjeno v skupščinskem poročilu.
Predsednik SDSS-00 Vrhnika Debevec Tone
Podjetje za proizvodnjo, trženje in storitve
OREL, d. o. o., Sternenova ulica 25, Vrhnika
VAM NUDI:
I V TRGOVINI NA VERDU I   (PRI ČEPON)
prehrambeno blago
- alkoholne in brezalkoholne pijače
- mlevske izdelke (vse vrste mok in krmil)
- vse vrste čistil
§fc    ODPRTO: vsak dan od 8. do 19. ure,
Prodajamo po reklamno nizkih cenah - prepričajte se
razen nedelje
1
prodajo brez prometnega davka gostin-
I"""""
V TRGOVINI PRI ŠTIRNU -IDRIJSKA 11
- vse vrste gradbenega materiala
- izolacijski material
- profilno železo
- gradbeni les
- ter ves ostali material po naročilu Posebna ponudba:
dostava kupljenega materiala na dom ali gradbeni objekt
ODPRTO: od 8. do 16. ure, razen nedelje
^^^^
10
JANUAR 1991
NAŠ ČASOPIS
OBČANI, PODJETJA IN ORGANIZACIJE!
Obveščamo vas, da imamo v upravnih organih občine Vrhnika montirano novo notranjo telefonsko centralo, zato vas ponovno obveščamo o spremenjenih klicnih številkah:
751-021 (N.C. - telefonistka) Direktni št. sta:
751- 157  Predsednik skupščine in Izvršnega
sveta
752- 718 Občinski oddelek za ljudsko obrambo 751-132 TELEFAX
Golfturist
Turizem in rent agencija
PREŽIVITE MRZLE FEBRUARSKE DNI OB MORJU
Ugodne cene, posebni popusti za upokojence in otroke! OPATIJA
hotel Admiral polpenzion 1.950,00 din PULA
hotel Histrija polni penzion        2.130,00 din
hotel Palma polni penzion        1.900,00 din
hotel Belvedere polni penzion 1.870,00 din VRSAR
hotel Pineta polni penzion    od 1.480,00 do
1.600,00 din
NOVIGRAD
hotel Maestral polni penzion 1.760,00 din POREČ
hotel Parentium polni penzion        2.053,00 din
Hoteli imajo pokrite bazene, cene pa veljajo za teden bivanja v dvoposteljnih sobah na osebo.
POSEBNA CENA SAMO ZA UPOKOJENCE!
RABAC
hotel Mimoza/Hedera polni penzion 1.290,00 din
Rezervacije in informacije:
GOLFTURIST VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5, 61360 VRHNIKA; telefon: 751-084
NOVO   NOVO   NOVO   NOVO NOVO
EMAKdo.o,
Trgovina in bistro »ŠKORPIJON» Dol 19, Borovnica
TRGOVINA NUDI:
- delikaterne izdelke;
- mleko in mlečne izdelke;
- sveži kruh;
- čistilna sredstva;
- brezalkoholne in alkoholne pijače po izbiri
Posebna ponudba domači kruh iz pekarne PEČJAK - ŠKOFLJICA
ODPRTO:
vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v nedeljo in praznik pa od 8.30 do 12.30 Cene zelo konkurenčne
BISTRO NUDI:
- domače narezke (pršut z olivami in domača salama),
- sadne kupe,
- razne palačinke,
- ter napitke po izbiri
V mesecu februarju posebna ponudba pusto-vanja in turnirja v biljardu.
ODPRTO:
vsak dan od 8. do 22.
v nedeljo in praznikih pa od 8.30 do 12.30
Prepričajte se o dobri postrežbi, ne bo vam žal.
NOVO   NOVO   NOVO   NOVO NOVO
VELIKONOČNA RAZSTAVA
Od 19. do 27. marca bo v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki RAZSTAVA predmetov, povezanih z velikonočnimi prazniki. Da bi bila čim bogatejša paša za oči in hrana za duha in srce, vas vabimo:
- da pobrskate po omarah za umetelno izvezenimi babičinimi prtički, prti...
- po starih albumih za velikonočnimi razglednicami in spominskimi fotografijami...
- po podstrešjih za ragljami, jerbasi, cekarji...
- da   vzamete   iz   vitrin   vsakovrstne pisanice - pirhe...
- iz knjižnih omar stare revije ali knjige
- da snamete s stene staro sliko, iz kota razpelo... in kar primernega najdete v domači hiši,
ter vse to najkasneje do 15. marca prinesete v vrhniško župnišče, kjer boste dobili potrebne informacije.
NAJLEPŠI EKSPONATI BODO NAGRAJENI.
Prireditelji se zavezujemo, da boste razstavljene predmete dobili nazaj takoj, ko bomo razstavo zaprli.
Vabijo: KRŠČANSKI DEMOKRATI VRHNIKA
OBVESTILO!
Mlečna gostilna na Vrhniki obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za organizacijo ohceti, slavnostnih kosil in večerijza zaključene družbe.
Restavracija sprejme do 100 gostov.
Obenem sporočamo, da imamo še proste kapacitete za pripravo dopoldanskih malic s pestro ponudbo in ugodnimi cenami.
Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete na telefon 751-135.
KZ VRHNIKA Mlečna gostilna
TRGOVINA »GANESH«
CANKARJEV TRG 3, VRHNIKA
- RIŽEV PORCELAN - UVOZ KITAJSKA, POSAMEZNA PRODAJA KROŽNIKOV, SKODELIC, SKLED RAZLIČNIH OBLIK
- NOVOST PA JE GARNITURA POSOD DVOJNO DNO VARNOSTNA POKROVKA UVOZ-KOREJA-cena 3.067,30
NUDIMO VAM ŠIROKO IZBIRO DROBNIH DARIL
DEL. ČAS: 9.-12. ure, 16.-19. ure, SOBOTA 8.-12. ure
POPIS PREBIVALSTVA!
Obveščamo občane, da bo popis prebivalstva v Sloveniji od 1. do 15. aprila. Priporočamo, da za dobro izvedbo popisa občani opremijo stavbe s hišnimi številkami na vidnem mestu in jih tudi obnovijo če so nečitljive.
popisovalci In inštruktorji za popis - POZOR!
Če želite aktivno sodelovati pri popisu prebivalstva sporočite svoje osebne podatke na tel.: 751-021. O nadaljnjem poteku akcije vas bomo obvestili pismeno ali preko »NAŠEGA ČASOPISA«.
ŽUPNIJSKI URAD VRHNIKA
organizira za zaročence pripravo na zakon, s petimi predavanji - srečanji. Prvo predavanje bo 10. februarja ob 19. uri. Nato bodo sledila 10., 16., 17., 23. in 24. februarja. Vsa predavanja bodo v župnijski dvorani na Voljčevi ulici št. 21.
Predavali bodo strokovnjaki za zakonska vprašanja. Vabljeni!
Za župnijski urad Vrhnika - dekan Florjan Božnar
Trgovina »JABOLKO« Pri Lipi 9
Spoštovani kupci! Odprli smo novo trgovino, s sadjem in zelenjavo. Izbirali boste lahko med kvalitetno ponudbo po ugodnih cenah.
Delovni čas: 8-12, 14-20 nedelja, prazniki: 8-13
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA »M« Na Vasi 8
Odprli smo novo samopostrežno trgovino v kateri vam nudimo: živila, kruh, delikatese, mlečne izdelke, pijače, čistila
POLEG JE TUDI »M« BAR KJER VAS BOMO VLJUDNO POSTREGLI.
Delovni čas:
7- 20
nedelja, prazniki:
8- 13 M BAR
9- 22.30 PONEDELJEK, ZAPRTO
NAŠ ČASOPIS
JANUAR 1991
u
TRGOVINA PICO
PICO d.o.o.
PRODAJA CELOTNEGA PROGRAMA INDUPLATI JARŠE: ZAVES, PRTOV, TKANIN ZA NADSTREŠKE IN VRTNE GARNITURE, ŠOTOROV IN PREDPROSTOROV KATALOŠKA PRODAJA TALNIH OBLOG, KARNIS, ELEKTRO IN ELEKTRONSKIH APARATOV IN DRUGE INTERIER OPREME.
Sinja gorica 98, 61360 Vrhnika Tel:061/751-323
Odprlo: PON-PET 8-13 in 15-20 SOB 8-15 uro.
STRANKA DEMOKRATIČNE
PRENOVE VRHNIKA
Vrhnika, Cankarjev trg 8 (I.
nadstropje)
tel.: 751-332
obvešča svoje člane in občane občine Vrhnika, da so prostori odprti:
ponedeljek, torek in četrtek od
8. ure do 13.30
sreda od 13. do 18. ure
ZAHVALA
Ob boleči  izgubi ljubljene hčerke in sestre
Nade Cvelbar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Prisrčna hvala tudi gospodu kaplanu za opravljeni obred, sodelavkam SCTza poslovilne besede in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: mama Terezija, oče Peter in sestra Jožica
ZAHVALA
Na pragu Novega leta nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama in prababica
Frančiška Orešnik
Orešnikova mama z Vrhnike, Kopališka 1/a (Tržaška 18)
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. HeleniDrašler-Rož-manc in g. Joži Makovec za dolgoletno in neseDično pomoč pri mamini težki bolezni, prav tako pa tudi ostalemu osebju Zdravstvenega doma Vrhnika. Hvala tudi g. župniku Božnarju za lep pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za pesmi slovesa.
Vrhnika, januar 1991 Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije Oblak
rojene 1901
se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli ustno sožalje. Hvala za podarjeno cvetje in vence. Iskrena hvala sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen
pogrebni cbred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči domači
|£U"
Poštna 7, Vrhnika
ODPRTO: ponedeljek: 16.00-19.30 torek - petek: 10.00-12.00 16.00-19.30 sobota: 9.00-12.00
<r-|<PTRŽA.c
Izredno velika izbira po zelo ugodnih cenah:
- vse vrste športnih copat (od št. 22 do št.48)
- Jogging trenerke po 33,00 din
- šolski nahrbtniki od 215,00 din naprej
Možnost obročnega odplačevanja pri nakupu nad 1.500,00 din
PRIDITE
POGLEJTE
IZBERITE
»Ko bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila!«
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil skrbni in dobri mož, oče in stari ata
Janez Lenarčič
Iskreno se zahvaljujemo za pomoč in darovano cvetje DO LIKO VERD, ZŠAM, sorodnikom, sosedom in znancem.
Zahvaljujemo se pevskemu zboru LIKO, predstavniku ZŠAM za poslovilni govor in gospodu kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: žena Angela, sin Jani z družino, sin Jože z družino
ZAHVALA
Ob nepričakovani in prerani izgubi dragega sina, brata in strica
Mihaela Ogrina
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, še zlasti se zahvaljujemo gospodu dekanu za lep obred in sošolcem za tople besede ob odprtem grobu.
Njegovi: mama, ata, sestra Marija in brat Janez z družinama
PODJETNIKI - OBRTNIKI
posvetite vso svojo energijo svoji dejavnosti, meni pa zaupajte strokovno, računalniško podprto vodenje poslovnih knjig ter izdelavo analiz uspešnosti poslovanja.
Telefon: 653-852 po 17. uri.
OBVESTILO
LIKO, d.o.o., Vrhnika ima na voljo za najem na lokaciji »Posestvo Verd« več objektov, v tlorisni izmeri 2249 m2 ter 2000 m2 asfaltiranega dvorišča. Posamezni prostori so površine od 20 do 650 m2 neto tlorisne površine. Prostori so primerni za drobno obrt, delavnice ter za proizvodnjo. V najem ali prodajo lahko nudimo tudi nekatere rabljene lesno-industrijske .stroje, za izdelavo lamelnega parketa, brušenja plošč, razrez ter obdelavo lesa in podobno. Interesenti naj se oglasijo v splošno kadrovskem sektorju, ali razvojnem oddelku Vrhnika, Tržaška 28, ali pokličejo na telefon: 752-311. Liko, d.o.o.
ZAHVALA
Ob smrti dragega prijatelja
Frančiška Pajniča
se iskreno zahvaljujemo osebju doma upokojencev ter vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Družina Hodnik
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre
Jožefe Birtič
se iskreno zahvaljujemo dr. Rožmančevi, dr. Mi-kliču, sosedu Stanetu Samotorčanu in njegovemu sinu Danijelu ter družini Kavčič za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala pa g. dekanu za lepo opravljen obred. Vsem tistim, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Vsi Birtičevi
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše mame, babice in prababice
Ivane Gabrovšek
iz Velike Ligojne 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi za denar, ki ste ga darovali za maše in cerkev. Posebno se zahvaljujemo sosedom Frankovim za nesebično pomoč, hvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Iskrena hvala pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
4^35387948
12
JANUAR 1991
NAŠ ČASOPIS
ZLATA ČELADA NA VRHNIKO
Prek petič državni prvak
Vrhničan Lojze Prek je v minuli sezoni petič in hkrati tretjič zapovrstjo osvojil naslov državnega prvaka v kartingu, v razredu do 100 kubikov za člane. S tem mu je avtomatično pripadla tudi zlata čelada, najvišje priznanje AMZJ.
S kartingom se je aktivno pričel ukvarjati leta 1969 in prvič postal državni prvak leta 1972, ko je vozil za AMD Vrhnika. Naslednje leto je bil spet najboljši v državi, leta 1974 pa se je od tekmovanj poslovil za nekaj let. Nadaljeval je štiri leta kasneje, v začetku bolj za rekreacijo, tako pravi sam, in v zadnjih treh sezonah (1988, 89, 90) še trikrat zapovrstjo zmagal v državnem prvenstvu.
• Zakaj prav karting?
»Najprej sem si želel dirkati z motorji. Ko pa sem končno našel prvo bolj otipljivo prilož-ngSjJ, da bi dobil dirkalnik od Tofhosa, je bil oče odločno proti, čeprav me je prav on prvi zastrupil s hitrostjo. Potem sem začel z gokardom. Moj največji vzornik je bil pokojni Nace Tomšič z Vrhnike, ki mi je na začetku kariere veliko pomagal. Od povratka leta 1978 mi pri tehničnih pripravah pomaga sosed in prijatelj Peter Škof. Svoje delo zelo dobro opravlja in ima pri osvojitvi zadnjih treh naslovov tudi velike zasluge. Vrsto let pa sta me spremljala in me vzpodbujala tudi Marjan Križaj in Ciril Verbič.«
• Tudi brez sodelovanja družine verjetno ne bi šlo?
»Pri nas doma je karting družinski šport. Žena me na tekme spremlja že celih dvajset let, zdaj tudi sinova, in če ne bi bilo njihovega razumevanja, verjetno tudi tekmoval ne bi. Tako uspešno prav gotovo ne. Skratka, v sezoni je vse podrejeno urniku tekem, zato so tudi uspehi skupni in sinova izmenično sprejemata vsa moja priznanja in pokale. Zlata čelada pa je ženina.«
• Dirkanje z gokartom je drag šport?
»Stroški so zelo veliki, ogromno žrtvuješ in vložiš že preden se prebiješ v vrh. Za ilustracijo: samo vsaka tekma me stane približno petsto nemških mark, ki jih porabim za nov komplet gum, verigo, svečke, bencin, za stroške potovanja in še kaj. A mi denar pravzaprav nikdar ni bil naj-
večji problem. Ne morda zato, da bi ga kdaj imel odveč, vendar, če nekaj delaš sebi v veselje in zadovoljstvo, moraš v to tudi nekaj sam dati.«
• Zadnja leta vozite za AMD Moste. Koliko vam tam pomagajo?
»Društvo skrbi za urnik tekem, za zavarovanje, materialne stroške, nagrade pa so odvisne od uspehov. V pretekli sezoni sem prvič imel tudi sponzorje. To sta Leskovec in Corning z Vrhnike, ter Rog, kjer sem zaposlen kot vodja servisne delavnice.«
• Stari ste 42 let in veteran v kartingu. Vas leta že kaj ovirajo?
»Leta še ne, pač pa teža. Skupaj z vozilom tehtam kakih 18 kilogramov preveč.
• Sinova, dvanajstletni Miha in devetletni Aleš, dobro poznata očetov šport. Bosta šla po vaših stopinjah!
»Starejši Miha si je za svoj šport že izbral košarko. Tako se je sam odločil in njegovo izbiro zato spoštujem. Aleš pa bi gokard rad vozil že zdaj, a je po mojem mnenju še nekoliko premlad. Ko bo začel, mu bom prav gotovo pomagal in ga vzpodbujal, da mu bo vsaj na začetku laže, kot je bilo meni.«
• V mednarodni areni ste se pomerili tudi z nekaterimi svetovno znanimi avtomobi-listi...
»Veliko avtomobilistov svojo kariero voznika začne s kartingom. Tekmoval sem s pokojnim Švedom Petersonom, vozil sem s Patrezejem in De Ce-sarisom, enkrat celo premagal Senno, ki je trenutno številka ena v svetovnem prvenstvu formule ena, ter še nekaterimi znanimi tekmovalci iz drugih konkurenc na evropski in svetovni ravni.«
• Katero izmed neštetih priznanj vam je najljubše?
»Kar nekaj je takih, ki so mi bolj dragi. Povezani so s posebnimi doživetji, spomini, pa četudi jih nisem dobil za pomembnejše rezultate. Eno najlepših priznanj pa je zagotovo naslov športnika Vrhnike, ki so mi ga podelili lansko leto.«
• Je zlata čelada in pet naslovov državnega prvaka vrhunec in hkrati zaključek vaše športne kariere?
»Na določen način že. Državnega prvenstva po vsej verjetnosti ne bom več vozil, republiške in mednarodne dirke pa še.«
• Ste kdaj obžalovali, da ste začeli tekmovati v kardu, in bi se, če bi lahko začeli znova, odločili za kakšen drug šport?«
»Nikdar mi še ni bilo žal. Le če bi se lahko znova odločal, bi izbral motociklizem. V vsakem primeru pa bi se ukvarjal s športom, ki ga priporočam vsem, predvsem mladim, vsaj za rekreacijo. In če bi kdo morda želel poskusiti se v kartingu, na Vrhniki spet deluje sekcija pri AMD, kjer tudi dobite vse informacije.«
Mojca Šajn
Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka PODRUŽNICA VRHNIKA
VABI
vse svoje člane in druge, da se udeležite 3. občnega zbora naše podružnice, ki bo v soboto, 2. februarja ob 10. v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Vabljeni!
KOŠARKA
Pionirsko prvenstvo
Za tekmovalno obdobje 1990/91 je Športna zveza Vrhnika skupno s šolskimi športnimi društvi pripravila občinsko pionirsko prvenstvo v košarki. Vse tri osnovne šole v občini so nastopale s starejšimi in mlajšimi pionirji.
To tekmovanje je vsakoletna prireditev, ki zmagovalcu omogoča nadaljna tekmovanja za »pionirski festival« prvaka Slovenije. Zmagovalec letošnjega občinskega prvenstva v obeh kategorijah je ekipa osnovne šole  Ivan  Cankar, Vrhnika.
M. PIONIRJI A
Borovnica: Vrhnika Vrhnika: Borovnica Log Dragomer: Vrhnika Vrhnika: Log Dragomer Borovnica: Log Dragomer Log Dragomer: Borovnica
VRSTNI RED:
1. VRHNIKA
2. LOG DRAGOMER
3. BOROVNICA
ST. PIONIRJI B
Borovnica: Vrhnika Vrhnika: Borovnica Log Dragomer: Vrhnika Vrhnika : Log Dragomer Borovnica: Log Dragomer Log Dragomer: Borovnica
VRSTNI RED:
1. VRHNIKA
2. BOROVNICA
3. LOG DRAGOMER
S tem se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje za najboljšo ekipo na Notranjskem. Včeraj smo kritizirali razvoj in kvaliteto košarke na Vrhniki, ob gledanju letošnjih tekem pa lahko ugotovimo, da je na vseh treh šolah nekaj kvalitetnih pionirjev, ki bi s trdim in kvalitetnim delom postali dobri igralci ter v prihodnje dostojno zamenjali sedanje igralce v članskih ekipah Fenolita in Vrhnike.
Rezultati in vrstni red obeh tekmovanj so bili naslednji:
32:35 32:19 21:27 59:38 22:54 34:20
29:56 49:39 38:59 58:49 42:41 34:43
PO KONCU BALINARSKE SEZONE
Za prihodnost se ni bati
Ženska in moška balinarska sekcija Društva upokojencev, je v izteku starega leta 90, izvedla vsakoletno športno srečanje. Na njem so pregledali dejavnost in uspehe v toku sezone. Tu so bila podeljena priznanja za najboljše bali-narke v letu 1990 in sicer: 1. Nada šestan, 2. Cecilija Ko-govšek in 3. Rezka Mole.
Ugotovljeno je bilo, da so tekmovalke ženske sekcije bolj agilne, disciplinirane, da so realno vadile dvakrat tedensko, da imajo dobro organizirano rediteljsko službo čiščenja igrišč in urejanje prostorov v Domu upokojencev, ki so jim dodeljeni. V svojih vrstah imajo veliko izviro dobrih tekmovalk, tako da lahko nastopijo s 3 ekipami na turnirjih, kar v drugih klubih ni slučaj. Da se dejavnost izvaja uspešno, potrjujejo rezultati. Spomnimo se, da so bile v letu 1989 zmagovalke ljubljanske regije in prvakinje Slovenije. V letu 1990 pa so tekmovalke Marica Kogovšek, Cecilija Kogovšek in Anica Jereb spet zmagale na velikem turnirju ljubljanske regije v Ljubljani.
Ce pogledamo uspehe triletne dejavnosti mlade, po rezultatih pa velike sekcije, nam potrjuje njihova vitrina, v kateri je zloženo veliko cenjenih trofej in priznanj športnega udej-stvovanja. Po vsem tem jih lahko uvrščamo med najboljše športne sekcije v občini.
Moška balinarska sekcija se počasi prenavlja. Starejši člani, zaslužni za graditev igrišč v preteklosti, se počasi umikajo. Njihove naloge sprejemajo mlajši in zagnani bali-narji, tako da se za prihodnost tega športa (med upokojenci) na Vrhniki ni bati.
V letu 1990 so na tekmovanjih po Notranjski, Ljubljani, Murski Soboti dosegli nekaj lepih rezultatov. Nekateri naši tekmovalci, ki so člani kluba Maksa Perca iz Ljubljane, se tudi tam uspešno udejstvujejo.
Kakorkoli že, balinarska sezona je bila delovna, so ugotovili na tem srečanju. Pripravljajo pa že obširen delovni program za prihodnjo sezono 1991. K temu pa tudi dopolnitev odbora sekcije.
Karel Štirn
FITNESS CENTER IN SAVNA NA VRHNIKI
Športna zveza Vrhnike občanom nudi usluge v novem FIT-NESS CENTRU & SAVNI, Tržaška cesta 9, Vrhnika (tel.: 751-484).
Vpis v Fitness center je mogoč vsak dan od 16.00 do 22.00 ure in v soboto od 9. do 19.00 ure. Te ure center tudi obratuje, razen nedelje.
V FITNESS CENTRU JE PONUDBA NASLEDNJA:
- FITNESS VADBA oziroma krepilne vaje za izboljšanje kondi-cije in splošnega telesnega počutja s pomočjo sodobnih športnih rekvizitov (trenažerji, uteži...), ki potekajo pod strokovnim vodstvom
- STRETCHING sodoben sistem gimnastičnih vaj, ki povečujejo gibljivost, zmanjšujejo mišični tonus ter psihično in telesno sproščajo
- MEDICINSKI NASVETI za poškodbe in predpis vaj za rehabilitaciji poškodb
Medicinske nasvete daje Miklič Mitja dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, vsak drugi torej v mesecu od 17.00 do 20.00 ure.
- POSEBNI KONDICIJSKI TRENINGI ZA VRHUNSKE ŠPORTNIKE IN SELEKCIJE
- ŠVEDSKO-FINSKA SAVNA za 4 do 6 oseb (po predhodem naročilu).
CENE uslug v centru pa so nasledje: Vpisnina: 300,00 din za odrasle: 150,00 din za mladino Mesečna članarina: program A vključuje fitness vadbo in uporabo savne 2 x tedensko: 350,00 din za odrasle, 200,00 din za šolsko mladino - program B vključuje samo fitness vadbo: 250,00 din za odrasle, 100,00 din za šolsko mladino Savna: 70,00 din za odrasle, 30,00 din za šolsko mladino V kolikor želite savno uporabljati sami ali s svojo skupino, je potrebna predhodna rezervacija: 200,00 din za posameznika ali skupino na uro.
Članom športnih društev, ki so vključeni v tekmovalne selekcije (kategorije: pionirji in mladinci) je odobren popust in sicer 20% od zgoraj navedenih cen.
Cenik velja za občane Vrhnika, za ostale so vse navedene cene 20% višje. ŠPORTNA ZVEZA
VRHNIKE
SMUČANJE MED POČITNICAMI
Športna zveza bo med zimskimi počitnicami organizirala od 4. 2. do 9. 2. petdnevno smučanje za občane Vrhnike.
Smučanje je predvsem namenjeno učencem 6. 7. in 8. razredov osnovne šole, ki niso bili v šoli v naravi, lahko pa se prijavijo tudi mlajši in starejši. Za otroke mlajše od 10 let priporočamo spremstvo staršev. V primeru, da bo dovolj snega na Ulovki bo smučarija na Ulovki, v nasprotnem primeru pa se bodo otroci vozili v Kranjsko Goro ali na Koblo.
Cena storitev, ki zajema
- prevoz na smučišče
- smučarska karta
- enolončnica
- strokovni kader (50%) A otroci do 10 let 1.500 din
B otroci od 10 do 15 let 1.800 din
C odrasli 2.000 din.
Prijave sprejemamo na športni zvezi od 28.1. do 30.1. od 7.00 do 9.00 ure po telefonu 751-484, ali osebno, kjer boste dobili tudi vse informa-
c'ie- ŠPORTNA ZVEZA
MIRO GRUDEN
GOSTILNA NA VRHNIKI
potrebuje snažilko 4 krat tedensko po 2 uri.
Interesentke, oglasite se na telefon 751-163.
Samski fant, išče stanovanje (opremljeno) s kopalnico, na Dolu ali Borovnici.
Informacije v bistroju »Škorpijon«.
. ATARI 1040 ST FM nemški TOS, vgrajena dvostranska disketna enota in TV modulator, 40 dvostranskih disket 3,5 720 KB s programi, miška, 2 jostica Quickjoy II, literatura, delovna disketa - prodam za 1100 DEM
UROŠ KROMPIČ, Travniška ulica 7, Vrhnika
Usluge s kmetijsko mehanizacijo
• poseki inzvleka lesa
• prevozi
• njivska dela
• košnja zelenic in parkov
• baliranje sena itd.
Andrej Rozman, Stara cesta 51, 61360 Vrhnika, tel. dop. 061/ 751-072, int. 31
NAŠ ČASOPIS
Naš časopis je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Frančiška Celarc, Leon Gostiša, Brane Mihevc, Marjan Pečan, Simon Seljak, Marija Tomšič, Bojan Zadravec, Jože Zorman in Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika). Uredništvo: Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Žiro račun: 50100-678-54000. Telefon: 751325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih teles je časopis oproščen prometnega davka in je brezplačen.