URADNI VESTNIK
DOLENJSKE
— za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE
Letnik 1. | • NOVO MESTO, 16. JULIJA 1964			Št. 9
VSEBINA: »	OBČINA ČRNOMELJ:		
MEDOBČINSKE SLUŽBE:	75.	Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva in od dohodkov od obrti in samostojnih poklicev in premoženja na območju občine Črnomelj Odlok o urejanju mestnega zemljišča na območ-jp občine Črnomelj	
74. Odločba o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do Zavoda za zdravstveno varstvo okraja Novo mesto in o preimenovanju v Medobčinski zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto	76.		
MEDOBČINSKE SLUŽBE
74.
Na podlagi 87. člena zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS št. 9/61) so občinski zbori in zbori delovnih skupnosti skupščine občine CVnomelj na seji dne 30. 12. 1963, skupščine občine Metlika na seji dne 7.3.1964, skupščine- občine Novo mesto na seji dne 5.12.1963 in skupščine občine Trebnje na seji dne 28.3.1964 sprejele
ODLOČBO
o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do Zavoda za zdravstveno varstvo okraja Novo mesto in o preimenovanju v Medobčinski zavod
za zdravstveno varstvo Novo mesto
1.
Pravice in dolžnosti ustanovitelja do Zavoda za zdravstveno varstvo okraja Novo mesto prevzamejo občinske skupščine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
Zavod za zdravstveno varstvo okraja Novo mesto se preimenuje v Medobčinski zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto (v nadaljnjem besedilu »zavod«).	*k-
2.
Zavod izvaja ukrepe za napredek splošnega zdravstvenega in higienskega stanja prebivalstva na območju občin ustanoviteljic ter predlaga izdajo ustreznih zdravstvenih in higienskih ukrepov. Zavod opravlja tudi naloge zdravstvenega centra, ki obstojijo v tem, da
— spremlja in proučuje zdravstveno stanje prebivalstva, higienske razmere ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov in v ta namen zbira in obdeluje predpisane zdravstvene statistične in druge podatke o strokovnem delu zdravstvenih zavodov in poroča o tem ustanoviteljicam;
— predlaga ustanoviteljicam orien-
tacijski program razvoja mreže zdravstvenih zavodov in program zdravstvenega varstva, ki ima splošen pomen za območje občin ustanoviteljic ter daje po potrebi še druge predloge in strokovna mnenja za reševanje aktualnih problemov s področja zdravstva;
— sodeluje z zdravstvenimi zavodi na območju občin ustanoviteljic ih jim pomaga 'pri strokovnem delu; organizira strokovne sestanke in posvetovanja o posameznih vprašanjih zdravstvenega varstva ter organizira seminarje in tečaje za izpopolnitev zdravstvenih delavcev;
— usklajuje strokovno delo zdravstvenih zavodov, ki imajo splošen pomen za zdravstveno službo na območju občin ustanoviteljic;
— organizira oziroma izvaja strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov;	*
— vodi predpisano evidenco zdravstvenih zavodov in
— opravlja druge naloge, ki so mu. s predpisi naložene.
Naloge, naštete v prejšnjem odstavku, opravlja zavod po svojih strokovnih enotah.
Statut Zavoda določa, katere strokovne enote ima zavod.
Zavod izdela za vsako leto delovni program, ki ga predloži ustanoviteljicam.
3.
Zavod gospodari s premoženjem, ki ) mu je bilo dodeljeno in ki ga pridobi s sredstvi, s katerimi razpolaga.
4- >
Stroške zavoda za opravljanje nalog krijejo občine ustanoviteljice, in sicer občina Črnomelj 18 odstotkov, občina Metlika 6 odstotkov, občina Novo mesto 56 odstotkov in občina Trebnje 20 odstotkov, kolikor ni s posebnimi predpisi ali s sklepom pristojnega sveta ali pogodbo glede posameznih nalog drugače določeno.
Zavod izdela za vsako leto na podlagi delovnega programa finančni načrt.
5.
Zavod vodijo: svet, upravni odbor in upravnik.
Svet zavoda ima z upravnikom 9 članov,( od katerih imenujejo občine ustanoviteljice vsaka po enega člana, Komunalna skupnost socialnega zavarovanja Novo mesto enega člana, svet za zdravstvo občinske skupščine Novo mesto enega člana, dva člana pa izvoli izmed sebe kolektiv zavoda. Delo sveta vodi predsednik, ki ga izvoli . svet.
Mandatna doba sveta traja dve leti.
Upravni odbor izvoli delovni kolektiv.
Upravnika imenuje občinska skupščina Novo mesto v soglasju s skupščinami Občin soustanoviteljic.
6.
Zavod ima .poseben strokovni svet.
7.
Zavod ima naslednje sklade: 1. poslovni sklad, 2. rezervni sklad, 3. sklad skupne porabe.
8.
Delavec zavoda se plačuje po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
9. .
Nadzorstvene pravice do zavoda ima svet za zdravstvo občinske skupščine. Novo mesto. Ko svet obravnava zavod, povabi na sejo predsedpike svetov, pristojnih za zdravstvo, občin ustanoviteljic.
10.
Podrobnejšo organizacijo in način dela zavoda ureja statut, ki ga sprejme svet zavoda, potrdijo pa občine ustanoviteljice.
11.
Ta odločba velja od sprejema, objavi pa se v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 022-18/63
Črnomelj, dne 6/1-1964
Predsednik občinske skupščine Črnomelj inž. Rado Dvoršak, 1. r.
Številka: 0224/64 Metlika, dne 7. 3/1964
Predsednik
občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar, 1. r. Številka: 022-51/63-1 Novo mesto, dne 5/12-1963
Predsednik občinske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r. Številka: 022-10/63-2 Trebnje, dne 15/1-1964
Predsednik občinske skupščine Trebnje Ivan Gole, 1. r.
OBČINA ČRNOMELJ
75.
Na podlagi 1., 1. a, 2. in 2. a člena Temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem samoprispevku (Uradni list FLRJ, št. 10/55, 19/57, 52/58 in 52/59) ter 229. člena Statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. 3. 1964 sprejela
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva in od dohodkov od obrti in samostojnih poklicev in premoženja na območju občine Črnomelj.
1. člen
Na območju občine Črnomelj se v letu 1964 predpisuje in pobira občinska doklada od davčnih zavezancev dohodnine, obrti in od samostojnih poklicev in premoženja.
2. člen
Davčnim zavezancem od dohodkov iz kmetijstva se odmeri občinska doklada od davčne osnove, razen gozdnih površin, po sledečih stopnjah:
1.	Za davčne zavezance vasi: Svibnik, Kanižarica, Kočevje, Loka, Crnomelj-mesto, Vojna vas, Dragatuš, Sela pri Dragatušu, Golek, Kvasica, Dragovanja vas, Jerneja vas, Dobliče, Jelševnik, Blatnik pri Dobličah, Griblje in Cerkvi-šče, Obrh, Podlog po naslednji stopnji:
od davčne osnove nad	do
se plača obč. doki. po stopnji:
		30.000	26%
30.000	do	50.000	28%
50.000	do	80.000	30 %
80.000	ao	120.000	33 %
120.000	do	160.000	37 %
160.000	do	200.000	41 %
200.000	do	250.000	45%
250.000	do	300.000	49 %
300 000	do	400.000 '	53 %
400.000	do	500.000	57 %
nad		500.000	60%
2.	za davčne zavezance vasi: Dolenja vas, Tušev dol, Dol. Paka, Vranoviči, Petrova vas. Mihelja vas, Rožanec, Gor. Paka, Lokve, Sela-Otovec, Ručetna vas, Otovec. Čudno selo, Breznik, Pusti Gradac, Tanča gora po naslednji stopnji:
od davčne osnove nad do	se plača obč. doki. po stopnji:
30.000	22 %
30.000 do 50.000	24 %
50.000 do 80.000	26%
80.000 do 120.000	28%
120.000 do 160.000	30%
160.000 do 200.000	32%
200.000 do 250.000	34 %
250.000 do 300.000	36%
300.000 do 400.000	38 %
400.000 do 500.000	40%
nad 500.000	42%
od davčne osnove nad	do
se plača obč. doki. po stopnji:
3.	za davčne zavezance vasi: Blatnik pri Semiču, Naklo, Rožič vrh, Stražnji vrh, Talčji vrh, Zajčji vrh, Zastava, Brdarci, šipek, Mali Nerajec, Veliki Ne-rajec, Mala Lahinja, Fučkovci, Drenovec, Golek pri Vinici, Krvavčji vrh, Lipovec, Maline, Mladica, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota, Zorenci, Kašča, Ogulin, Podklanec, Dolnji Suhor, Vinica, Gornji Siihor. Drežnik, Stara Lipa, Nova Lipa, Brstovec, Brezje pri Vinjem vrhu, Brezova reber, Brezovica, Cerovec pri Črešnjevcu, Coklovca, Črešnjevec pri Semiču, Gaber pri Semiču, Gradnik, Podreber, Hrib pri Cerovcu, Kal, Kot pri Semiču, Stranska vas, Krupa, Osojnik, Praproče, Praprot, Pugled, Sadinja vas. Sodji vrh, Sela pri Semiču, Semič, Hrast, Vinji vrh, Starihov vrh, Štreklje-vec. Trata, Trebnji vrh. Vrtača, Doblič-ka gora, Velika Lahinja, Dragoši, Uča-kovci. Sečje selo. Grič pri Dobličah, Bu-toraj, Desinc, Maverlen. Tribuče. Belčji vrh, Zapudje. Vavpča vas, Rodine po naslednji stopnji:
od davčne osnove
se plača obč.
nad		do	doki. po stopnji:
		30.000	11 %
30.000	do	50.000	12%
50.000	do	80.000	11%
80.000	do	120.000	16 %
120.000	do	160.000	18 %
160.000	do	200.000	20%
200.000	do	250.000	22 %
250.000	do	300.000	24 %
300.000	do	400.000	26 %
400.000	do	500.000	28%
nad		500.000	30 %
4.	za davčne zavezance vasi: Damelj, Draga pri Sinjem vrhu. Gorica, Perudi-na, Zilje, Brezje pri Rožnem dolu, Pri-bišje, Preloge, Potoki, Hrib pri Rožnem dolu, Rožni dol. Gor. Laze, Sela Vrčice, Vrčice, Srednja vas, Brezovica pri Cr-mošnjicah, Miliči, Paunoviči, Balkovci, Breg kri Sinjem vrhu, Sinji vrh, Špeharji, Marindol, Zuniči, Vukovci, Daljne njive, Bojanci, Črešnjevec pri Dragatušu, Knežina, Deskova vas, Dečina, Kovača vas, Kot ob Kolpi, Močile, Prelesje. Gor. Podgora, Dolnja Podgora, Dol. Radenci, Srednji Radfenci, Gor. Radenci, Sodevci, Stari trg ob Kolpi, Zagozdac, Crmošnjice, *Kovačji grad, Bistrica, Ad lešiči. Bedenj. Dolenjci, Pobrežje, Purga, Pribinci. Mala Sela. Velika Sela. Vrhovci, Gorenjci, Preloka po naslednji stopnji:
		30.000	7 %
30.000	do	50.000	8 %
50.000	do	80.000	9 %
80.0CI0	do	120.000	11 %
120.000	do	160.000	12 %
160.000	do	200.000	13 %
200.000	do	250.000	14%
250.000	do	300.000	15 "/o
300.000	do	400.000	16 %
400.000	do	500.000	17 %
^nad		500.000	18 %
5.	za gozdne površine se bo odmerjala občinska doklada za leto 1964 od katastrskega dohodka po naslednji stopnji:
od davčne osnove nad	do
se plača obč. doki. po stopnji:
30.000
30.000 do 50.000
50.000 do 80.000
80.000 do 120.000 nad 120.000
10 % 12 % 14 % 16 % 18 %
Občinska doklada obrtnikom, samostojnim poklicem in od premoženja se predpisuje občinska doklada po naslednjih stopnjah:
1.	za vse obrtnike, samostojne poklice, ki se oavijo pretežno z uslužn^stno dejavnostjo, ter od premoženja in na dohodke od gostinske dejavnosti po stopnji:
<id davčne osnove	sc plača obč. doki. po stopnji:
do 100.000	1 %
od 100.000 do 200.000	2 %
od 200.000 do 300.000	3%
od 300.000 do 400.000	4 %
nad 400.000	5 %
2. za vse obrtnike in samostojne po-	
klice, ki se bavijo s proizvodno obrtjo	
ter vse ostale davčne zavezance po stopnji:	
od davčne osnove	se plača obč. doki. po stopnji:
do 100.000	4 %
od 100.000 do 200.000	5 %
od 200.000 do 300.000	6% '
od 300.000 do 400.000	7 % J
od 400.000 do 500.000	8%
od 500.000 do 600.000	9 %
nad 600.000	10%
3.	na dohodke od odvetnikov se plača občinska doklada po stopnji: do 900.000 din	6	%
nad 900.000 din	7	%
3.	člen
Osnova za obračun občinske doklade od stavb je ista kot za dohodnino in se odmeri po naslednjih stopnjah:
od davčne osnove	se plača obč. doki. po stopnji:
do 30.000 din	1 %
od 30.000 do 50.000	1,5 %
od 50.000 do 80.000	2 %
nad 80.000 din	2,5 %
4. člen
Občinska doklada je dohodek občinskega proračuna, kolikor ni s predpisi višjih organov določen drugače.
5. člen
Določbe o uredbi o dohodnini se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
6. člen
Davčne olajšave, določene po uredbi o dohodnini, se uporabljajo tudi pri
olajšavi občinske doklade.
7. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku« — uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od
1.	januarja 1994. dalje.
Številka: 422-4/64,
Datum: 20. 3. 1964
Predsednik
'	/	skupščine	občine:
Inž. Rado Dvoršak, 1. r.
76.
Na podlagi 5. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradru list LKS št. 8/63) in 233. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občmskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26/5-1964 sprejela
ODLOK
o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Črnomelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen	,
Za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Črnomelj veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8-65/63).
2. člen '
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče mesta Črnomelj in naselja Loke/ ki je urbanistično obdelano in zanj obstajajo urbanistični načrti.
3. člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogoje:
1. da je izvršena priprava mestnega zemljišča (v smislu 3. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča);
2. da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno, kanalizacijsko (če ni kanalizacije, pa osnovni higiensko-teh-nični pogoji odvodnjavanja) in električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo ter telefonsko omrežje, kjer je predvidena blokovna gradnja.
II.	ORGANIZACIJA UREDITVE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
4. člen
Urejanje mestnega zemljišča se po-verja stanovanjskemu skladu občine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: sklad).
5. člen
Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti ter z omrežjem za
preskrbo naselja z vodo, električno energijo in poštno-telegrafsko-telefon-skim omrežjem skrbe ustrezne komunalne organizacije, če tega ne dela investitor. Komunalne gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih o financiranju gospodarskih investicij v skladu z urbanističnim načrtom in načrtom komunalnih naprav.
6. člen
Sklad, ki opravlja naloge iz 4. člena tega odloka, vodi ločeno sredstva in zadeve urejanja mestnega zemljišča.
7. člen
V upravni odbor sklada iz 4. člena tega odloka se imenujejo tudi predstavniki potrošnikov komunalnih uslug ter predstavniki komunalnih organizacij in zdravstvenih ustanov.
8. člen
Sklad financira in kreditira v soglasju s smernicami občinske skupščine in z urbanističnimi načrti ter s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča.
9. Člen
Sredstva sklada za komunalne potrebe po tem odloku so:
1. sredstva iz natečajev ali iz pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo;
2. prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
3. proračunska sredstva politično-terito-rialnih enot;
4. posojila;
5. sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete iz posojil, obresti od danih posojil itd.);
6. del odstopljenih sredstev komunalnih organizacij;
7. drugi dohodki.
10. člen
Občinska skupščina sprejme na seji obeh zborov natančnejše določbe o organizaciji in poslovanju sklada v zvezi z njegovo razširjeno dejavnostjo glede urejanja mestnega zemljišča.
III.	NAČIN IN OBSEG UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA
11. člen
Urejanje mestnega zemljišča usmerja občinska skupščina z dolgoročnim ali letnim družbenim planom na osnovi predloga, ki ga stavi sklad za zidanje stanovanjskih hiš sporazfcmno s pristojnim svetom.
12. člen	,
S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi občinska skupščina:
1. zemljiške predele, kraje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt občinske skupščine;
2. višina potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določena na podlagi izkustvenih normativov;
3. vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč:
4. obseg urejanja zemljišč in način urejanja v skladu z določbami 3. člena tega odloka;
5.	druga vprašanja glede na krajevne razmere.
Pri določanju smernic iz prvega odstavka tega člena upošteva občinska skupščina določbe dolgoročnega ali letnega programa stanovanjske graditve ter podatke iz investicijskih programov, ki so jih sprejeli investitorji za graditev investicijskih objektov.
IV.	ODDAJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO
13. člen
Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem za gradnje, ki so predvidene v elementih regionalnega urbanističnega ali zazidalnega načrta za mesto Črnomelj in naselje Loko po 2. členu tega odloka.
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev vojaških objektov, se odda v uporabo z neposredno pogodbo. Za vojaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA izven kroga vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti. 1 j Mestno zemljišče, ki je z elementi urbanističnega načrta predvideno za razširitev posameznih industrijskih podjetij in drugih gospodarskih organizacij, se lahko odda tem organizacijam z neposredno pogodbo.
14. člen
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kako drugo javno službo in ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo, če tako sklene občinska skupščina na seji obeh zborov.
Ta določba velja tudi v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava graditi družbeno pravna oseba, ki to zemljišče uporablja, oziroma ko se ob pogojih 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52-896/61) dodeli nezazidano mestno zemljišče prejšnjemu lastniku. da si na njem sezida družinsko stanovanjsko hišo.
15. člen
Mestno zemljišče odda v (iporabo v imenu občine sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Črnomelj.
16. člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor sklada. Komisija šteje najmanj tri člane. Natečaj se izvede na krajevno običajen način.
17. člen
V razpisu javnega natečaja morajo biti obseženi:
1. zazidalni podatki za gradnjo na ' mestnem zemljišču; -
2. višina odškodnine za mestno zemljišče in rok ter način plačila odškodnine;
3. rok za začetek ter dokončanje gradnje;
4. določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v določenem roku n* začne ali dokonča gradnja;
5. višina varščine in rok za položitev varščine ter način vrnitve varščine;
6. začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka;
7. določbe o tern, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni dogo-tovljen;
8. navedbe, katera dela bo razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta, v kakšnem roku, in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upošteval;
9. kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav);
10. posebni pogoji (uporaba zemljišča, obveznosti uporabnika nasproti napravam in urejanju okolice itd.);
11. rok za predložitev ponudbe.
18. člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisnim pogojem.
19. člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru sklada mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika.
20. člen
O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje v 15 dneh po opravljenem natečaju.
21. člen
Vsak udeleženec javnega natečaji ki meni, da je bil oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišči ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po sprejemu odločbe pritoži na upravni organ okrajne skupščine Ljubljana, ki je pristojen za komunalne zadeve.
/
22. člen
Sklad mora takoj po sprejemu odločbe upravnega odbora sklada objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno obi-čajen način.
Sklad mora najkasneje v 8 dneh potem, ko postane odločba o oddaji zemljišča pravnomočna, skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
23. člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:
1. podatke iz sprejete ponudbe na na: tečaju;
2. druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih
vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča oziroma z gradnjo objekta.
V.	PRISPEVEK K STROŠKOM ZA UREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
24. člen
Tisti, ki si žele pridobiti in ki dobe mestno zemljišče po uveljavitvi. tega odloka, morajo po sklenitvi pogodbe prispevati k stroškom za njegovo ureditev.
Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina.
25. člen
Prispevek k stroškom sme vsebovati:
1. stroške za pripravo mestnega zemljišča:
a) asarjacijska dela, kot so: poravna-navanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter 'druga asanacijska dela;
b) odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo Za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala;
c) zidavo ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb;
2. stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer:
a) mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov);
b) zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo);
c) omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste;
d) kanalizacijska omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda;
e) za servisno in varstveno dejavnost stanovanjske oziroma krajevne skupnosti;
f) vodovodnega omrežja sekundarnega znač#ja.
26.	člen
Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem območju ali posameznih delih občine, in sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidane površine in naseljenosti.
27. člen
Ce je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za ureditev mestnega zemljišča po 26. členu tega odloka, ter se z natečajem o oddaji zemljišča ni dosegla višina teh stroškov, krije občinska skupščina nastale razlike iz lastnih sredstev.
Zaradi tega mora sklad pred razpi-_ som javnega natečaja preskrbeti pritrditev občinske skupščine, da bo ta krila skladu morebitno razliko iz prvega odstavka tega člena.
28. člen
Občinska skupščina lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno ureditev zemljišča.
29. člen
Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira na posebnem računu sklada za zidanje stanovanjskih hiš in se sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča.
VI.	ODŠKODNINA ZA MESTNA ZEMLJIŠČA
30. člen
Komur da občinska skupščina po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, ji mora za to plačati odškodnino. Ta odškodnina pa ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za Racionalizacijo ustreznega gradbenega okoliša na območju občine Črnomelj.
31. člen
Ce je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, preden je začel veljati ta odlok, in zanj m bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občinske skupščine ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno.
VII. KONČNE DOLOČBE
32. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
33. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obvezni priključitvi zgradb na komunalne naprave in prispevkih za izgradnjo komunalnih naprav v občini Črnomelj (Uradni vestnik OLO Novo mesto št. 7/62). številka: 350-11/64 Črnomelj, 27. 5. 1964
Predsednik občinske skupščine: hi*. Rado Dvoršak, 1. r.
Izdat« DOLENJSKI LIST. Novo mesto — Izhaja po potret« — Glavni In odgovorni urednik Ton« GoSnlk — Rokopise za ohjavo poštliajte na naslov: Dolenlslč Ust uredništvo. Novo fnesto, p. p 33 — Letna naročnina 1200 din; plačljiva Je vnaprej — Tekoči račun prLDodr NB v Novem mestu: 606-11-60B-0 - URADNI vestntk DOLENJSKE lzhala kot redna priloga Dolenjskega Usta to
ga dobivajo vsi redni naročniki lista brezplačno.