Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 12 UDK 630 / ISSN 0024-1067 december 2001 uvodnik Pepelke na pohodu Po zadnjih dogodkih, ki pretresajo svetovno gospodarsko in politi~no sceno, je vse ve~ o~i uprtih na vzhodna tr‘i{~a, med katerimi zavzemajo svoje – za Slovence {e posebej zanimivo – mesto trgi dr‘av na obmo~ju nekdanje SFRJ. Pomembnosti slednjih se sode~ po mno‘i~ni in zgledni predstavitvi na pohi{tvenih sejmih {e kako zavedajo tudi slovenski lesarji, ki so ‘e v lanskem letu na teh trgih uresni~ili kar 22,8 % svojega izvoza (od tega Hrva{ka 9,9 %, BiH 3 %, Makedonija 5,2 % in ZRJ 4,7 %). Po {tevilnih nagradah, formalnih in neformalnih pohvalah ter prijaznem sprejemu, {e posebej v Beogradu, bi lahko rekli, da se je spihal desetletni pepel, pod katerim v kolektivnem spominu {e vedno in mo~no tli ‘erjavica naklonjenosti ter zaupanja slovenskim blagovnim znamkam in izdelkom. Le kaj bi si ob poznavanju samosvojega balkanskega duha, prevzetega in pre‘etega bolj z miti kot z resni~nostjo, za ponovni slovenski gospodarski feniksov polet lahko ‘eleli bolj{ega od prevevajo~e nostalgije “za ona dobra stara vremena”, ko smo vsi spremljali “bolji ‘ivot” in ko je rajnka dr‘ava skrbela, da je bilo za vse vedno dovolj in kruha in iger? A spomini imajo ‘al kar nekaj slabih lastnosti: poleg tega da znajo zbledeti in da se zgolj od njih ne da dolgo ‘iveti, so tudi (v teh de‘elah toliko bolj) nagnjeni k muhavosti. Okrog balkanskih nevest se sedaj kljub njihovim praznim skrinjam su~e veliko snubcev. A ker se v teh krajih ‘e od nekdaj daje (pre)veliko tudi na ~ast, ekonomski strokovnjaki svarijo morebitne lahkomiselne‘e, da se dr‘av nekdanje SFRJ nikakor ne sme obravnavati kot rezervnih trgov. Dele‘ v uvozu teh dr‘av je namre~ zelo velik, kar pa (razen v Makedoniji) {e ni problemati~no. Vendar tudi pri ostalih treh pla~ilnobilan~ni primanjkljaji dosegajo celo okrog desetine BDP, ki pa jih zaenkrat {e krpajo z donacijami. A ker tudi slednje z izjemo ZRJ ‘e usihajo, dr‘ave pa nimajo mo‘nosti za najem tujih posojil, bodo morale srednjero~no zmanj{ati pla~ilnobilan~ne primanjkljaje z omejevanjem uvoza. To bi mnogim izvoznikom povzro~ilo veliko preglavic, zato bi se morali na trgih nekdanje SFRJ ~imprej lotiti proizvodnih nalo‘b, kar bi pomagalo usposobiti tamkaj{nje gospodarstvo. “Ni~ ni ve~ tako, kot je bilo. Celo vi Slovenci greste na nogometno prvenstvo, mi pa ne!” stoka prileten beograjski taksist. Res je. Tako tudi prebujajo~im se balkanskim kralji~nam ne bodo ve~ zadostovali zgolj prin~evi poljubi in neke stare ljubezenske zaobljube, ampak se bodo brez vsakr{nih predsodkov namenile ko-ketno ozirati le za trgovci z novci. Pri tem jih bo treba jemati precej bolj resno kot izjavo predsednika vlade ZRJ g. Pe{i}a iz otvoritvenega govora beograjskega pohi{tvenega sejma, da bo ZRJ predvidoma `e 2004 postala ~lanica EU. V na{ih u{esih {e odmeva refren tiste “Ra~unajte na nas …” Sanja PIRC, univ.dipl.nov. dogodki, odmevi stran 424 ^rna jel{a - Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) - lesna zgradba in obdelavne lastnosti Black adler - Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) -wood structure and machinability avtor Niko TORELLI stran 430 Kristalna pala~a 1851 -uporaba lesa pri gradnji Crystal palace 1851 - use of the wood avtorica Lara SLIVNIK Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami Jo`ica Polanc 439 Razvoj trga stavbnega pohi{tva v srednji Evropi 451 Intervju z dr. Helmutom Hohensteinom - vodjem IFT Sanja Pirc Pripravljenost in odziv na izredne razmere v sistemih ravnanja z okoljem 454 Vilijem Stra{ek Pri jaslicah 465 Sanja Pirc anketa meseca Sve`i vtisi s sejmov 2001 V anketi so tokrat sodelovala nekatera podjetja, ki so nastopala na jesenskih pohi{tvenih sejmih iz vsebine Turbulence na trgu notranjih vrat v Nem~iji in osrednji Evropi 458 Uskladitev predloga Zakona o delovnih razmerjih 460 Hi{ni sejem WEINIG 462 Rezbarska obrt - umetnost ali ve{~ina 464 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 466 kratke novice ALPLES @elezniki ALPLES iz @eleznikov v leto{njem letu nadaljuje izjemen investicijski ciklus zadnjih let in si utrjuje primat najve~jega proizvajalca ploskovnega pohi{tva pri nas. Nenehno vlaganje v razvoj na vseh nivojih se zrcali v najvi{jem priznanju leto{njega Ljubljanskega pohi{tvenega sejma “Zlata vez«, ki ga je Alples prejel od Zdru-`enja lesarstva pri GZ Slovenije. Trenutno je v fazi prevzema najmo-dernej{a CNC preto~na linija za vrtanje in mozni~enje priznanega nem{kega proizvajalca WEEKE BOHRSYSTEME GmbH iz Holz-bronna, Nem~ija, ki ga zastopa Lesnina in`eniring d.d. Ljubljana. Zaklju~ek monta`e linije Weeke - Sargstedt v Alplesu, @elezniki, od leve proti desni g. Homer (Bargstedt) g. Lu{ina in g. Pirih (Alples), g. Struschka (Weeke), g. Nastran (Alples) Linija je popolnoma ra~unalni{ko krmiljena in avtomatizirana ter omogo~a vrtanje in mozni~enje do 4.000 elementov na izmeno. ^asov prenastavitve skorajda ni, zato je na liniji rentabilna tudi izdelava majhnih serij z le nekaj elementi. ijaLes 53(2001) 12 dogodki, odmevi kratke novice GARANT Polzela Ob naro~ilu velike kotne linije za krojenje plo{~ Holzma HCL 11/56/ 22 je lastnik firme HOLZMA iz Calw-Holbronna v Nem~iji g. Jenk-ner z velikim veseljem sprejel povabilo generalnega direktorja podjetja GARANT g. Rojnika na skupen vzpon na Ojstrico. Enkratno vreme in ~udovito vzdu{je so po vzponu botrovali {e nogometni tekmi mo{-tev Garanta in Holzme na Koro{ici, ki se je kon~ala s prijateljskim rezultatom 2:2. Ob dobri kapljici je slovenska pesem v domu pod Koro-{ico {e dolgo odmevala v no~. Vzpon na Ojstrico - od leve proti desni: g. Krumpa~nik in g. Lesjak (Garant), g. Gagesch (Holzma), g. Kobe (Lesnina in`eniring), g. Jenkner (Holzma), g. Romih, g. Poga~nik in g. Rojnik (Garant) kratke novice Novi podboji iz JELOVICE Jelovica d.d. iz [kofje Loke je kot prva na podro~ju jugovzhodne Evrope kon~ala obse`no investicijo v novo proizvodnjo suhomonta`nih podbojev na polno zajero. Popolnoma ra~unalni{ko vodena linija proizvajalca Lehbrink iz Oerlinghausna iz Nemčije vključuje: • sestavljanje in avtomatsko stiskanje podbojev, • kompletno obdelavo podbojev za predmontažo vseh vrst okovja, • montažo okovja, • žaganje na polno zajero s štirih strani, kar zagotavlja največjo možno kvaliteto obdelave, • avtomatsko montažo tesnila po principu valjanja, • čistilne naprave za štiristransko čiščenje obdelovanca in • postajo za pakiranje podbojev. Pri odločitvi za nakup je Jelovica upoštevala najvišje ekološke zahteve in v linijo vključila tudi napravo za odstranjevanje ostankov tesnila iz odpadkov. Linija je prilagojena za komisijsko proizvodnjo in omogoča izdelavo po naročilu do tisoč podbojev dnevno. Nov način proizvodnje odpira številne dodatne možnosti izdelave profiliranih podbojev in podbojev s profiliranimi zaključnimi in okrasnimi letvami. Naj bo novo leto polno sre~e in veselja, svetlih trenutkov in prijetnih presene~enj, ~arovnij, ~ude`ev in zaslu`enih uspehov ter i polep{ajo dan! Uredni{tvo anketa meseca Sve`i vtisi s sejmov 2001 alples Jernej MOHORI^, vodja prodaje ALPLES d.d. Letošnje pohištvene sejme bi težko ocenili s skupno oceno. Sejem Ambienta v Zagrebu je bil deležen povprečnega obiska. Za proizvajalce so bili pomembni prvi dnevi, ko so sejem obiskali poslovni partnerji, za trgovce pa je bil zanimivejši vikend, ki je privabil končne kupce. Kljub temu da je hrvaški trg zelo pomemben za slovensko lesno industrijo, pa Zagrebški sejem izgublja pomen. Vzrok je v terminski in geografski bližini Ljubljanskega sejma, vse novosti se predstavljajo v Ljubljani, na oba sejma prihajajo isti poslovni partnerji. Vprašanje je, ali je Ambienta sploh še potrebna. Za trgovce vsekakor je, proizvajalci pa si bomo morali poiskati odgovor sami. Ljubljanski pohištveni sejem je za nas vsekakor najpomembnejši; letošnjega se bomo pa še posebej radi spominjali, saj je Alples dobil zlato diplomo za program dnevnosobnega pohištva DIVA, arhitektke Dane Po-ljanec. Zanimanje kupcev za Alple-sovo pohištvo je bilo izredno veliko in nastop na sejmu ocenjen z visoko oceno. Slovenski izdelki si vedno bolj nadaljevanje na strani 457 ► ► ► Les 53(2001) 12 raziskave in razvoj UDK: 630*852:176.1 Alnus glutinosa L originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) - lesna zgradba in obdelavnostne lastnosti* Black alder (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) - wood structure and machinability avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI izvleček/Abstract Opisana je lesna anatomija ~rne jel{e (Alnus glutinosa) s poudarkom na parenhimskih pegah in sekundarnih spremembah v lesu. Testirana je bila kvaliteta skobljanja, rezkanja, bru{enja, vrtanja, stru‘enja, ‘ebljanja in vija~enja jel{evine po normativih ANSI/ASTM in Davisovih navodilih in primerjana z bukovino. Jel{evina se obdeleluje z lahkoto in kvalitetno. Parenhimske pege predstavljajo dekorativen element. Najhuj{a specifi~na napaka jel{evine je “rde~e srce” (diskolorirani les) v debelni sredici. An outline is given of the wood anatomy of black-alder-wood (Alnus glutnosa) with particular emphasis on pith flecks and secondary changes in wood. Quality of planing, shaping, sanding, boring, turning, nail- and screwsplitting according to ANSI/ ASTM and Davis (1962) was tested and compared with beech-wood (Fagus silvatica). Red alder machines easily. Pith flecks are considered to be a decorative feature. The most serious specific defect of alder-wood is the “red heart” (discolored wood) in the stem core. Klju~ne besede: ~rna jel{a, Alnus glutinosa, zgradba, parenhimske pege, diskolorirani les, strojna ob-delavnost Keywords: black alder, Alnus gluti-nosa, structure, pith flecks, discolored wood, machinability * Najlep{e se zahvaljujem Tinetu Zupan~i~u , univ. dipl. ing. les., za vestno izdelavo preparatov in mikrografij ter Petru Cunderju in Janezu Ur{i~u za natan~no izvedbo strojnih obdelavnostnih testov. 1. U vod Poplavne ravnice z visoko podtalnico so pravo rasti{~e za ~rno jel{o, kjer dose‘ejo vi{ine prek 30 m (^rni log, Mala Polana, Bistrica). Ve~inoma pa z njo gospodarijo panjevsko (prim. Brus 1995). Posebnost jel{ je, da lahko ve‘ejo atmosferski du{ik v koreninskih “gomolj~kih”, ki vsebujejo bakterije iz rodu Frankia (red Ascomycetales). Tako lahko kolonizirajo zelo nerodovitna tla. 1.1 Zgradba in lastnosti jel{evine Les je difuznoporozen, z radialnimi skupki por (4 ali ve~), z lestvi~astimi perforiranimi plo{~icami s po 20 ali ve~ “pre~kami”. Intervaskularne piknje so razporejene nasprotno. Srednji tangencialni premer por je manj{i od 100 mm (30…55…80 μm) in niso vidne s prostim o~esom. Pore so zelo {tevilne (75…100…145/ mm2) z visokim tkivnim dele`em (11…29…42 %). Glede tipa osnovnega tkiva so mnenja deljena. Po Wagenführju (1996) naj bi bilo iz libriformskih vlaken, redkeje iz vlaknastih traheid. Brazier (1961) navaja prisotnost vlaknastih traheid. Po Grosserju (1977) prevladujejo v osnovnem tkivu libriformska vlakna, vlaknastih traheid je malo. Schwein- ijaLes 53(2001) 12 gruber 1990) govori le o vlaknih, ne da bi navedel tip. Braun (1970) uvr{~a les jel{e , tako kot tudi les bukve, v funkcijski tip II s traheidami in trahejami. V osnovnem traheidal-nem tkivu, ki ima vaskularno in mehansko funkcijo, so vklopljene tra-heje. Trahejna omre`ja so omejena na posamezne letne prirastne plasti. Trahejna omre‘ja posameznih letnih prirastnih plasti niso neposredno povezana pa~ pa jih povezuje osnovno traheidalno tkivo. Nekoliko svojevoljne Braunove ideje o organizaciji hidrosistema stroka ni enotno sprejela in je ob~asno predmet diskusije. Les jel{e je dokaj primitiven. Vlakna so relativno dolga 300…1010-…1650 μm, prav tako trahejni ~leni 300…1230 μm (Wagenführ 1966, 1996), tako da je poskambialno po-dalj{anje vlaken le okrog 120 % (Bailey 1920). Trakovi so izklju~no enoredni in so lokalno zdru‘eni v agregirane trakove. Po Kobayashiju (1952) nekatere od japonskih jel{ nimajo agre-giranih trakov (sl. 1, 2, 3, 4, 5). Agregirani trakovi so visoki tudi ve~ centimetrov! Trakovno tkivo je homogeno. Piknje med trakovi in tra-hejami so drobne s premeri pod 10 μm in podobne intervaskularnim. Aksialni parenhim je apotrahealen v difuznem in dufuznem agregi-ranem razporedu (kot pri bukvi). Posebnost jel{evine (kot tudi breze, topolov, vrb in redkeje leske ter vrst iz rodov Prunus in Sorbus) so paren-himske pege (nem. Markflecken, Zellgänge; angl. pith flecks, medullary spots). Na pre~nem prerezu se vidijo kot tangencialne pege iz ranitvenega tkiva, ki so navadno temnej{e od okoli{kega tkiva in ne segajo prek letnic (sl. 1, 2). V vzdol‘ni smeri se ka‘ejo kot temne proge razli~nih dol‘in (sl. 3,4,5). Povzro~ajo jih revijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj Slika 1. ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.): pre~ni prerez z dvema parenhim-skima pegama in dvema agregiranima trakovoma. 1X Slika 2. ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.): pre~ni prerez s parenhimsko pego. 10 X Slika 3. ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.): radialni prerez s paren-himsko progo. 2X Slika 4. ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.): radialni prerez s paren-himsko progo. 10X Slika 5. ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.): tangencialni prerez s paren-himsko pego in agregiranim trakom. 10X raziskave in razvoj muhe rudarke iz rodu Dizygomyza, podrod Dendromyza, dru‘ina Agro-myzidae (Brauns 1964, str. 413; Panshin, de Zeeuw 1980, str. 387). Med majem in julijem sami~ke teh insektov odlagajo jaj~eca v {e neole-senele poganjke na{tetih vrst. Izlegle nitaste li~inke grizejo v kambijevi coni in delno v beljavi (redko po skorji) po drevesu navzdol s hitrostjo do 1 m na teden. Sprva so rovi popolnoma ravni, na bazi drevesa pa postajajo vse bolj zaviti. V nastali rov proliferirajo celice kambijeve cone in ga zapolnejo z ranitveni parenhi-mom. Ker ranitveno tkivo, ki oklu-dira rove, spominja na str‘en, jih imenujejo tudi str‘enske pege (kar je dobesedni prevod nem{kega in an-gle{kega izraza). Preden se li~inka zabubi, se pregrize skozi skorjo, pade na tla, kjer v ovoju prezimi. V lesu se vidijo rjave ~rtaste pege. Rjava obarvanost naj bi bila posledica larvinih ekskrementov (npr. Brauns 1964) ali pa dejstva, da nastale rove zapolnijo parenhimske celice, ki proliferirajo iz (kambijevih) floem-skih (materinskih) celic; te celice naj bi imele temno vsebino (Jane 1970). Verjetno pa je tudi, da gre za oksi-dativno obarvanje. Spomnim se, kako sva s Suessom v Berlinu na slovenski topolovini, ki nama jo je odstopil profesor Sgerm, opazovala tako temne kot tudi svetle paren-himske pege. S parenhimom zapolnjene galerije kambijeva dejavnost prekrije. Proces se ponavlja iz leta v leto, tako da so parenhimske pege skorajda normalen anatomski znak pri jel{i, ~eprav gre za patolo{ki pojav. Zlasti izrazite so proge v tangencialnem prerezu, manj v radialnem. Parenhimske pege praviloma niso napake. Pri nordijski brezi so kot dekorativna posebnost pri izdelkih umetne obrti celo za‘eleni. Lu{-~en furnir iz {vedske in finske brezo- vine ima atraktivno teksturo predvsem zaradi {tevilnih parenhimskih peg oziroma prog. Nasprotno pa pri vrbi beki (Salix viminalis) spodnji deli {ib ob mo~nem napadu niso ve~ uporabni za pletenje. Hkratna prisotnost agregiranih trakov ob enorednih, skalariformnih perforacij in paren-himskih peg omogo~a lahko razlikovanje jel{evine od podobnih lesov. Letnice niso izrazite. 1.2 Sekundarne spremembe Mnenje o morebitni jedrovini pri jel{i so nejasna. Avtorji so pri opisu jel-{evine o~itno v mo~ni zadregi. Nekateri navajajo, da ni barvnih razlik med beljavo in jedrovino, drugi spet, da je jedrovina nekoliko rde~kasta ali pa da se beljava po barvi ne lo~i od jedrovine (npr. Handbook of Hardwoods 1972, Holzlexikon 1988). Trendelenburg (1955) npr. uvr{a jel{o med “beljavce” (nem. Splintbäume), torej med drevesa brez jed-rovine oz. ~rnjave in brez su{ine. Po isti terminologiji je tudi bukev brez jedrovine, ima pa su{ino (nem. Reifhölzbäume), sodi torej med “su{in-ce”. Schweingruber (1990) navaja, da je jel{a brez obarvane jedrovine (“ohne Farbkern”). Najbolj dolo~en sku{a biti Bosshard (1982), ki v skladu s svojo ojedritveno terminologijo uvr{~a ~rno jel{o med vrste z zadr-`ano ojedritvijo (podobno kot beli gaber) in hkratno mo`nostjo tvorbe fakultativno obarvane jedrovine (Bosshard 1966, 1968). Sam menim, da ima jel{a le diskolorirani les (slika 6). Raziskave so v teku. Sve`a jel{e-vina se po poseku oksidativno obarva intenzivno rde~eoran`no. Preliminarne raziskave v Veliki Polani ka`e-jo, da je “rde~e srce” pogostej{e pri starej{ih, visokih in debelih jel{ah s kratko kro{njo. 1.3 Biolo{ke, fizikalne, mehanske in tehnolo{ke lastnosti Les ~rne jel{e je drobno teksturiran, z ravno rastjo, homogen, lahek, mehak in zelo podoben lesu ameri{ke rde~e jel{e (Alnus rubra). Gostota v su{ilni~no suhem stanju ρo = 450-…490…600 kg/m3 (Sachsse 1984), 450…510…600 kg/m3 (Wagenführ 1996) in 460…610…800 kg/m3 (Bosshard 1982). Gostota v zra~no suhem stanju ρ12…15 = 490…550-…640 kg/m3 (Wagenführ 1996). Volumenski skr~ek βv = 12,0…12,6-revijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj Preglednica 1. ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.). Obdelavnostne in druge lastnosti Ohdelavnoüt Druge Lastnosti sk,,|.li..i.|. I Bratenje | Vrtanje 1 Rvzkanjr [ DnThlJčoJe j Strnlenje Žcbljanjr I Vljnieajc Vzorci brez defektov za- Podajilna ________________________ Liladti Dobre tlu Dubr i Piav debre Pr*v dobri Vzorci bf ez V z« ci fct ez hitrost Prsni Jsut C) vzorci odlične odliCni dcujdlLfcnt doodJLtni rci rež izviti D S- vzorci izdolbitvc im™ 30 25 20 15 m/min. *%■ % ' <& ~^fc & ■& ft " ft % % & JMS 2 14 12 5S 19.M _^__1______22 98 92 - 72 32 8 25,44 ~ 4 58,13 Ö ^__________________________________________________________ Preglednica 2. ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.). Sumarni prikaz kvalitete obdelave po posameznih postopkih. [tevila pomenijo odstotek vzorcev v posameznem kakovostnem razredu Preglednica 3. Bukev (Fagus sylvatica L.). Obdelavnostne in druge lastnosti QMelavnost Druge Lustnosti SfcohljanJ« Bhišrnje Vrtanje I Kezkaiije I DolMJrlijr I KtniAt-hJr brbljanje | Videnje Vitrei brez dcldztov za- Pödajallia _________________________ Glidti [>ohre djo Dobri do PrJW dot*; Ptav dobri Vzofci lwez Vattti brez hid ost prsni kot (* > VZOru odliats odlični do odlične do odlittu I*Z rež ___________________^^_ izvrtint vzwei izdolble vziurd 30 25 20 15 m/min. % % <&__ %>________%______%__________% ~ % ~ % ^ % ■^ 80 67 '80 70 " " **n | [ j 53 I I___________I___________I___________I____________________________________________ ijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj ...14,2 % (Sachsse 1984). Linearni skrčki (Bosshard 1982, Wagenführ 1996): ß, = 0,5 %, ß = 4,4...4,8 %, ßt = 7,3...9,3 %. Skrček svežega lesa do vlažnosti U = 12 % je radialno pribl. 4,0 % radialno in 6,5 % tangencialno (Handbook of hardwoods 1972). Po istih avtorjih je tlačna trdnost aksialno o / cc / = 31...55...77 MPa, upogibna trdnost aksialno a J/ = 44...97- bb ------- ...172 in 43...83... 169 MPa, udarna žilavost 2,5.. .5^1.. .10,8 J/cm2. Trdota prečno po Janki HJ// = 76 MPa in bočno HJ1 = 29 MPa. Upogibni elastičnostni modul aksialno EJ/ = b 7.771...9316...11.473 MPa. Krivljenje lesa je označeno kot zmerno dobro (Handbook of Hardwoods 1972) in je slabše kot pri bukvi. Literatura navaja, da je sušenje jelše-vine povsem neproblematično in hitro (program J po podatkih Building Research Establishment, Princes Risborough Laboratory, Handbook of Hardwoods 1972). Lahko se cepi. Je krhka. Odpornost proti glivam in insektom je slaba. Zato je naravna trajnost jelševine na zraku in v menjavajoči se vlažnosti slaba, izjemna pa pod vodo. Benetke stojijo v veliki meri na jel-ševih kolih (Giordano 1976)! Upo-rabljali so jo na veliko tudi mostiščarji, saj je bila zelo pri roki. Zanimivo je, da Handbook of Hardwoods govori o trajnosti beljave in jedrovine . Obe naj bi bili slabi (angl. perishable). Tudi ta podatek govori v prid podmeni, da jelša nima jedrovine in da je v tem primeru z jedrovino (angl. heartwood) mišljen diskolorirani les. Sicer pa je jelševina permeabilna in se dobro im-pregnira. Prekmurci povečajo trajnost jelševine tako, da jo po zimski sečnji vsaj dva tedna namakajo v vodi in šele potem posušijo do zračne suhosti. Brus (1995) poroča še o bolj nenavadnem postopku za pove~anje trajnosti: les za pode namakajo v gnojnici. Zakaj naj bi bil tak{en les bolj trajen, ne vem. V tej zvezi omenimo, da starogr{ki filozof Teofrast (cit. iz Tsoumis), navaja, da so lesene “{arnirje” premazovali z iztrebki, da bi upo~asnili njihovo su{enje in tako prepre~ili ve`enje. Zaradi ravne rasti ima malo tenzij-skega lesa. Pogosta je debelna v‘leb-ljenost in zavita rast, ro‘e na mestu o~i{~enih vej in gol{e zaradi lokalnega masovnega odganjanja spe~ih (zavrtih, supresiranih) popkov (nem. Wasserreiserkropf). Slika 8. Testni vzorci za rezkanje razli~nih lesov z ocenami obdelovalnostne kvalitete Slika 9. Testni vzorci za stru‘enje razli~nih lesov z ocenami obdelovalnostne kvalitete 2. Obdelavnost 2.1 Material in metode Vzorci jelševine in primerjalne bu-kovine so bili izbrani naključno. Testiranja so bila izvedena v skladu z normami ASTM (ANSI/ASTM D 1666-64 dop. 1976) na 50 vzorcih: • skobljanje s štirimi prsnimi koti in s štirimi podajalnimi hitrostmi na štiristranskem skobeljnem stroju s po dvema widia reziloma Unimat 17 N Weinig ; • brušenje s širokotračnim brusilnim strojem Boerle TKS 1300 z dvema brusilnima enotama in dvema gradacijama brusnega papirja: (a) s kontaktnim valjem s papirjem z gradacijo 80 (DIN 69100) in (b) s pritisno letvijo s papirjem gradacije 120 (DIN 69100); • vrtanje in rezkanje na kombiniranem mizarskem stroju domače izdelave Žičnica in • struženje na polavtomatski stružnici Hempel s standardiziranim nožem po ASTM normativih. • Žebljanje in vijačenje je bilo opravljeno na 25 vzorcih po Davisovi metodi (1962). Vlažnost vzorcev U = 9,9...10,2-...11,9 %. Gostota pI7 = 424...520- r u ------- .. .617 kg/m3. Znaki, ki se ocenjujejo pri posameznih testih, so npr. vol-natost (angl. fuzzy grain), dvignjeno tkivo (angl. raised grain), iztrganine (angl. torn grain), udarne sledi (angl. chip marks) gladkost itd. (si. 8, 9). 2.2. Rezultati Rezultati so prikazani v dveh sumar-nih preglednicah (pregl. 1, 2) in primerjalno z bukovino (pregl. 3). Kvaliteta skobljanja jelševine je primerljiva s kvaliteto skobljanja buko- Les 53(2001) 12 vine, bru{enje je bolj kvalitetno, prav tako vrtanje, rezkanje primerljivo, stru‘enje nekoliko slab{e, ‘ebljanje primerljivo in vija~enje slab{e. 3. Raba Jel{evina je primerna za furnir, vezan les, pohi{tvo (predvsem za stru‘ene dele in {e posebej za stole), embala‘o, modelni les, glasbene in{trumente, galanterijo, ro~aje orodja, vin~nike, cokle, kuhinjsko posodje, ~evljarska kopita, pipe, jamski les, vodne zgradbe, krste itd. itd. Jel{evina se dobro lu‘i in se je obnesla za imitiranje dragocenih lesov, zlasti mahagoni-jevine. Ker pri gorenju razvija le malo dima, jo uporabljajo pri varjenju piva za ‘ganje slada. Zelo cenjeno je oglje, ki se je uporabljalo tudi za izdelovanje smodnika. Kljub na{tete-mu pa se je jel{evine v preteklosti dr‘al slab glas. Pesnik Ernst Moritz Arndt je 1847ob nere{enem cesarskem vpra{anju zapel: “Germanija, res ne zmore{ najti cesarja? Nobenega ponosnega? Kje so tvoji hrastovi gozdovi? Seka{ le jel{evino?” (prevod ni najbolj{i). Danes imamo bolj{e mnenje o jel{evini. Zaradi fine teks-ture in prijetne barve jo radi uporabljamo, le premalo jo je dovolj debele. Avstrijci jo danes bolj cenijo od bukovine in hrastovine. Skorja vsebuje do 20 % in stor‘ki do 16 % ta-ninov, poleg tega pa {e kvercitin-3-galaktosid, rde~e barvilo emodin in flobafene. Listi vsebujejo galusovo, elagno in protokatehinsko kislino. Z zvarkom skorje se dose‘e na volni, pred~im‘ani z galunom, svetlo rjav odtenek, z nadaljnjo obdelavo z ‘e-lezovim-II-sulfatom globoko ~rn odtenek in z bakrovim sulfatom rja-vo~rnega (Schweppe 1993). Iz stor‘-kov so pripravljali trajno ~rnilo. Zaradi visoke vsebnosti ~reslovin so jo uporabljali kot strojilo. [e do nedavnega so mlade, lepljive vejice upo- rabljali kot muholovec, zlasti v hlevih. Posu{ena ‘enska socvetja (“stor‘-ke”) vpletajo v vence. 1. ANSI/ASTM D 19666-64 (reapproved 1976). 1978. Standard methods of conducting machining tests of wood and wood-based materials. Annual Book of ASTM Standards. Part 22:486-512. 2. Bailey, I.W. 1920. The cambium and its derivative tissues, II. Size variation of cambial initials in gymnosperms and angiosperms. Am. J. Bot. 7:417-434. 3. Bosshard, H.H. 1966. Notes on the biology of the heratwood formation. News Bull. IAWA 1(1):1-11. 4. Bosshard, H.H. 1968. On the formation of facultatively colored heratwood in Beilschmiedia tawa. Wood. Sci. Technol. 2(1):1-12. 5. Bosshard, H.H. 1982. Holzkunde. .2. del. Birk-häuser Verlag, Basel, Boston, Stuttgart. 6. Braun, H.J. 1970. Funktionelle Histologie der sekundären Sprossachse; I. das Holz. Handbuch der Pflanzenanatomie. 2.izd. Borntraeger, Berlin. 7. Brauns, A. 1964. Taschenbuch der Waldinsekten. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart. 8. Brazier, J.D., Franklin, G.L. 1961. Identification of hardwoods. A microscope key. HMSO, London. 9. Brus, R. XXX.^rna jel{a. Gea 40(7):40-41. 10. Davis, E.M. 1962. Machining and related characteristics of United States hardwoods. Technical Bulletin No. 1267. U.S. Department of Agriculture, Forest Service. Washington. 68 s. 11. Giordano, G. 1976. Technologia del legno. Vol. 3. Unione tipografico . Editrice Torinese. 12. Greguss, P. 1945. Bestimmung der mitteleuropäischen Laubhölzer und Sträucher auf xylo-tomischer Grundlage. Ung. Naturwiss. Museum, Budapest. 13. Grosser, D. 1977. Die Hölzer Mitteleuropas. Springer Verlag, Berlin 14. Handbook of Hardwoods. 2. izd. Dept. Of the environment. Building research Establishment, Princes Risborough Laboratory. Her Majesty’s Stationery Office. 15. Jane, F.W. 1970. The structure of wood. 2. izd. Adam & Charles Black, London. 16. Kobayashi, Y. 1952. Identification of Japanese alder woods. Forestry Abstracts 14 (1953). 17. Metcalfe, C.R., Chalk, l. 1950. Anatomy of the dicotyledons. Clarendon Press, Oxford. 18. Panshin, A.J., Zeeuw, C. 1980. Textbook of wood technology, 4. Izd. McGraw-Hill Book Company, New York, itd. 19. Sachsse, H. 1984. Einheimische Nutzhölzer. Paul Parey, Hamburg, Berlin. 20.Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. EcomedLandsberg/Lech. 21. Schweingruber, H. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. WSL/FNP, Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart. 22. Torelli, N., Stewart, H.A. 1983. Machining and related characteristics of five wood species from Bayanga region (Cedntral African Republic). Tehni~no poro~ilo. 23. Trendelenburg, R./Mayer-Wegelin, H. 1955. Das Holz als Rohstoff. Carl Hanser Verlag, München. 24. Wagenfür, R. 1996. Holzatlas. 4. izd. Fachbuchverlag, Leipzig. raziskave in razvoj JAGODI^, Franc Sistem za spremljanje proizvodnje lesnoindustrijskega podjetja Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: Mirko Tratnik, Leon Oblak (somentor) Recenzent: Franc Bizjak X, 91 str., 4 pregl., 48 sl., 18 pril., 27 vir UDK:65.011.8:674 V ~asu globalne konkurence je v proizvodnem podjetju zelo pomembno obvladovanje proizvodnega procesa, obvladovanje informacij in proizvodne dokumentacije. Proizvodni proces, infonnacije in dokumentacijo o njem je mo~ uspe{no obvladovati le s pomo~jo u~inkovi-tega sistema za spremljanje proizvodnje. Zato smo se lotili prav tega problema in sicer v organizacijski enoti furnirnica podjetja Bohor d.d., [entjur. Izhajali smo iz ugotovitve, da proizvodni proces ni organiziran na najbolj{i mo`ni na~in. Predvsem problemati~no je obvladovanje informacij in proizvodne dokumentacije, {e posebej neustrezen pa je proizvodni informacijski sistem. Opravili smo analizo obstoje~ega stanja tako proizvodnega procesa kot proizvodnega informacijskega sistema ter podali predlog prenove. Klju~ne besede: informatika/ informacijski sistem/vodenje proizvodnje ijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj UDK: 624.011:1 pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Kristalna pala~a 1851 pri gradnji Crystal palace 1851 - use of the wood avtorica asist. Lara Slivnik, univ. dipl. arh. uporaba lesa izvleček/Abstract ^lanek obravnava zgradbo za prvo svetovno razstavo v Londonu leta 1851. Opisane so priprave na razstavo, nate~aj za projekt stavbe in predlogi, predstavljen je Paxtonov predlog in gradnja v Hyde Parku. Posebno je poudarjeno vgrajevanje lesenih elementov. Dokazana je trditev, da je Kristalna pala~a zgrajena tudi iz lesa. “Veliko razstavo industrijskih izdelkov vseh narodov” so odprli 1. maja 1851 in zaprli 15 . oktobra 1851, nato so pala~o razstavili, jo ponovno sestavili in odprli leta 1854 v Sydenhamu. Kristalna pala~a je arhitekturno in konstrukcijsko pomemben ~len k moderni arhitekturi, le malokdo pa ve, da so pri gradnji poleg ‘eleza in stekla uporabili veliko koli~ino lesa. The article presents the thorough analysis of the building which was built for the purposes of the first world exhibition in London, in 1851. It discusses the preparations for the exhibition, the competition of the projects, as well as different suggestions, the Paxton’s proposal is explained and the construction process in Hyde Park as well. Special emphasis is given to the in-lay of wooden elements. In the article the thesis that the Crystal Palace is made of iron, glass and wood is definitely proved. “Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations” was opened on May 1, 1851 and was closed on October 15 , 1851. Then the Crystal Palace was disassembled, to be reconstructed and open for the public in Sydenham, in 1854. Building of the Crystal Palace represents an important phase on the way to the modern architecture in an architectural as well as constructional sense, though little is known that much wood was used in addition to iron and glass. Klju~ne besede: arhitektura, de-monta‘na konstrukcija, Joseph Paxton, lesena konstrukcija, svetovna razstava 1851 Keywords: Architecture, disassembled construction, Joseph Paxton, wood construction, world exhibition 1851 1. U vod Letos praznujemo sto petdeset let od prve svetovne razstave. Ves industrijsko razviti svet je predstavil svojo proizvodnjo na “Veliki razstavi industrijskih izdelkov vseh narodov” (Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations) leta 1851 v Londonu. Posebej za razstavo so zgradili stavbo, ki jo danes poznamo kot “Kristalno pala~o” (Crystal Palace) (slika 1). Povsem napa~no je splo{no prepri~anje, da je bila le iz `eleza in stekla. 2. Priprave na prvo svetovno razstavo Sredi 19. stoletja je bila Velika Britanija “delavnica sveta”. Viktorijanska industrija in trgovina sta bili v naj-ve~jem vzponu. Princ Albert, mo` kraljice Viktorije, je leta 1847 postal predsednik Kraljeve dru`be za umet- ijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj nost (Royal Society of Arts). Istega leta so organizirali prvo nacionalno razstavo, na kateri so bili predstavljeni izdelki britanskih manufakturnih delavnic in dekorativne umetnosti. Tak{-na nacionalna razstava, ki se je ponavljala vsako leto, je postajala za razstav-ljalce in obiskovalce ~edalje bolj zanimiva [ Allwood, 1977:13] . Spomladi leta 1849 so si predstavniki Kraljeve dru‘be za umetnost ogledali francosko nacionalno razstavo v Parizu. Sprejel jih je francoski minister za trgovino, ki jim je natan~no pojasnil vse okoli{~ine, v katerih so jo priredili. Povedal jim je, da je sam sicer zagovarjal idejo, naj bo razstava mednarodna, vendar so ga v vladi preglasovali in se odlo~ili le za nacionalni okvir. Nad idejo, naj bo razstava mednarodna, so bili Britanci nav-du{eni. Po vrnitvi v London je Matthew Digby Wyatt o razstavi napisal poro~ilo za Royal Society of Arts, Henry Cole pa je bil sprejet pri princu Albertu. Predlagal mu je, naj bo naslednja londonska razstava ve~ja kot pari{ka. Princ Albert je bil nav-du{en in se je takoj odlo~il, “da naj razstavijo tudi tuje izdelke”. Colu je naro~il, “naj najde primeren prostor za razstavno zgradbo” [ Allwood, 1977:14, Giedion, 1967: 241] . Hkrati je sprejel pokroviteljstvo prireditve, ki so jo poimenovali National Quinquennial Exhibition. Prva v nizu velikih mednarodnih razstav naj bi bila odprta leta 1851. Po nekajmese~nem premoru je 3. januarja leta 1850 parlament uradno ustanovil {tiriindvajset~lansko Kraljevo komisijo (Royal Commission), ki je prevzela vse organizacijsko in finan~no delo Royal Society of Arts. Kraljeva komisija je imenovala Izvr-{ilni odbor (Executive Committee) in ustanovila Gradbeno komisijo (Building Commettee), ki se je prvi~ sestala 5. februarja 1850. revijaLes 53(2001) 12 3. Nate~aj za razstavno stavbo Hkrati z ustanovitvijo Gradbene komisije je Dublin~an Richard Turner skupaj s sinom izrisal prvi na~rt razstavne stavbe. Na~rt je skupaj z modelom objavil v ~asopisu The Builder 26. januarja 1850 [ Hix, 1996: 178] . Mislil je, da bo Gradbena komisija navdu{ena in da ga bo pooblastila, naj projekt dokon~a in stavbo zgradi. Toda komisija se je odlo~i-la, da del ne bo oddala brez nate~aja. Zato je bil 13. marca 1850 objavljen razpis mednarodnega nate~aja za na~rtovanje in izgradnjo velike razstavne zgradbe. Stala naj bi na parceli v ju‘nem delu Hyde Parka. Povr{ina parcele je bila 20 akrov (80.937 m2), ki so jih dobili v dveletno uporabo. Komisija je priporo~ila, naj bo rezultat nate~aja “najve~ja zgradba, kar jih je svet kdaj videl”, po obliki pa naj bo nekaj povsem novega [ Mc-Kean, 1994: 9] . Povr{ina razstavnih prostorov naj bo 800.000 kvadratnih ~evljev (74.322 m2), trikrat ve~ od do tedaj znanih razstavi{~. Celotni stro{ki gradnje naj ne bi presegali 100.000 funtov. Za izdelavo predlogov so bili na voljo le trije tedni. Skupno so dobili 245 na~rtov, od tega 38 iz tujine. Hector Horeau in Richard Turner sta prejela posebno priznanje, ki ga je podelila Komisija namesto prve nagrade. Oba sta predvidela zgradbo iz ‘eleza in stekla. Ob kon~ni objavi nate~aj-nih rezultatov aprila 1850 je komisija zavrnila vse predloge, tudi Horeauje-vega in Turnerjevega: zaradi previsokih stro{kov nobeden od projektov ni povsem izpolnil nate~ajnih zahtev. Zaradi dvoma, da zgradba ne bi bila kon~ana pravo~asno - do prvega maja naslednjega leta - nih~e ni dobil naro-~ila za izvedbo projekta. Gradbena komisija je pripravila svoj predlog, ki naj bi upo{teval najbolj{e ideje nate~ajnih del. [ Hitchcock, 1977: 184] . Zasnovali so najve~jo viktorijansko zgradbo, dolgo 2.200 ~evljev (671 m), z ogromno stekleno kupolo, v premeru 200 ~evljev (61 m), ki bi jo morali zgraditi v rekordnem ~asu - v trinajstih mesecih [ Werner, 1970: 18] . Na~rtovali so ogromno ope~no zgradbo, sestavljeno iz ve~ kot 17 milijonov opek, ki bi bile po podrtju popolnoma neuporabne. Na~rt so 16. maja predstavili Kraljevi komisij. Ko je bilo objavljeno zbiranje ponudb mo‘nih izvajalcev za gradnjo in odstranitev zgradbe, se je na komisijo vsul plaz obto‘b: stavba naj ne bi bila primerna; povsem o~itno naj bi bilo, da ne bo za~asna; predolgo bo trajalo, da jo zgradijo; in preprosto - grda je. To so bili najpogostej{i o~itki. Komisija je svoj predlog zagovarjala: gradnja je ekonomi~na, mo‘nosti za razstavljavce so dobre, enako mo‘nosti za gibanje obiskovalcev, za preglednost in za centralni nadzor. Tak{na stavba naj bi bila prilo‘nost za prikaz dose‘enega razvoja konstrukcij v dr‘avi. 4. Paxtonov predlog Joseph Paxton (1801-1865) je bil glavni vrtnar devonshirskega vojvode v Chatsworthu [ Anthony, 1973] . Pri gradnji velikega rastlinjaka (Great Conservatory) v Chatshworthu je razvil novo tehnologijo - streho s cikcakastim prerezom. Po strukturi lista lokvanja “Victoria Regina” je povzel idejo za {e eno konstrukcijo -za izvedbo ravne strehe nad ribnikom z lokvanji v Chatsworthu [ Hitchcock, 1977: 184] . Obe zamisli, pa tudi druge konstrukcijske in strukturne ideje, je uporabil pri svojem na~rtu za razstavno zgradbo, ~eprav je bila ta v merilu in velikosti precej druga~na. Ko je Paxton preu~il uradni predlog komisije, je bil razo~aran. Pozanimal se je, ali bi sprejeli {e kak{no novo 431 raziskave in razvoj zamisel. V spodnjem domu parlamenta je imel devonshirski vojvoda velik vpliv. Paxton je neuradno dobil pozitiven odgovor. Komisija namre~ ni bila ~isto prepri~ana, da ima prav, zato je dopustila izdelavo {e enega predloga z novo oceno stro{kov. Pax-ton se je torej lotil alternativnega predloga, ~eprav je imel na razpolago le malo ~asa. Prvi teden v juniju si je ogledal predvideno lokacijo v Hyde Parku. Zemlji{~e je rahlo padalo od zahoda proti vzhodu. Pribli‘no na polovici ga je pre~kala skupina visokih brestov, na severu pa sta ga omejevali dve gru~i dreves. Nato si je 7. junija ogledal gradbi{~e ‘elezni{kega mostu Menai, delo in‘enirja Roberta Step-hensona, ~lana komisije. Po naklju~ju sta se sre~ala tudi na vlaku: 10. junija. Nato se je 11. junija Paxton vrnil v Derby, kjer je med ve~erjo ‘elezni-~arskega odbora narisal na svoj prti-~ek osnovno skico fasade in prereza. Razlo~no je videti dvonadstropni prerez, cikcakasto streho in glavno ladjo z loki nad stebri. Po vrnitvi v Chatsworth je celo no~ skiciral, naslednji dan pa je pisal Royal Society of Arts: ponudil ji je, da bi naslednji teden predaval o na~rtu, ki je bil takrat {e skica! V naslednjih osmih dneh, med 12. in 20. junijem, so Pax-ton in njegovi sodelavci v Chats-worthu izrisali detajlne na~rte. Pomagal jim je in‘enir William Henry Barlow (kasneje je projektiral stre{-no konstrukcijo ‘elezni{ke postaje St. Pancras v Londonu). Na~rte je Pax-ton odnesel v London 20. junija, kjer jih je 22. junija pokazal lordu Gran-villeu, ~lanu Royal Commission. Dva dni kasneje jih je predstavil v Buck-inghamski pala~i princu Albertu in imel z njim dolg pogovor [ Hix, 1996; McKean, 1994; Werner, 1970] . Paxton je 22. junija pokazal na~rte tudi Robertu Lucasu Chanceu ter Charlesu Foxu, lastniku podjetja Fox & Henderson. S Chanceom, proizvajalcem stekla iz Birminghama, je ‘e sodeloval pri gradnji velikega rastlinjaka v Chatsworthu. Fox & Henderson je bilo veliko in‘enirsko in izvajalsko podjetje v Londonu. S Pax-tonom dotlej niso sodelovali niti niso imeli izku{enj s cikcakastimi strehami. Dogovorili so se, da sodelujejo na novem nate~aju, katerega rok naj bi se iztekel 10. julija. Paxton in Charles Fox sta skupaj izdelala natan~ne detajle zgradbe. Od prvih skic do kon~nega predloga z detajli vred torej ni minilo ve~ kot mesec dni (od 11. junija do 10. julija). Toda te‘ave Kraljeve komisije so se s tem {ele zares za~ele. V Illustrated London News so 22. junija 1850 objavili predlog Gradbene komisije. Njeni ~lani niso vedeli, kaj naj storijo. Za~elo jim je primanjkovati ~asa, zbrali so premalo denarja, niso vedeli, kak{na naj zgradba sploh bo. Sku{ali so umiriti proteste zoper izbiro lokacije v Hyde Parku, pri ~emer naj bi podrli nekaj dreves. Proteste je objavljal predvsem ~asopis The Times, ob podpori ~lanov spodnjega in zgornjega doma parlamenta. Nasprotniki razstave so bili vse {tevilnej{i. ^lanki o obeh predlogih, o Paxtonovem in komisijskem, so se vrstili. O obeh je 2. julija razpravljal tudi spodnji dom parlamenta. Lokacijo so potrdili ne-pri~akovano, z enim glasom ve~ine: 4. julija, s 120 proti 119. Paxton je bil poln zaupanja; te‘ko je ~akal, da bi nadaljeval z delom. Njegov predlog so objavili 6. julija v The Illustrated London News. V dolgem ~lanku je razlo‘il zgradbo do detajlov: opisal je delovanje ventilacije, uporabo zaves za za{~ito pred premo~nim ju‘nim soncem in opustitev predelnih sten; modul konstrukcije, sestavljene iz stebrov iz litega ‘eleza, naj bi bil 20 ~evljev (6,1 m). 5. Zbiranje ponudb izvajalcev Na nate~aj za oddajo del je do 10. julija prispelo 19 ponudb. Najni‘ja ponujena cena za izvedbo predloga komisije je bila 168.000 funtov. Kupolo naj bi opustili, s ~imer je zgradba postala {e manj zanimiva. Cena kon~ne ponudbe za izvedbo Paxto-novega na~rta je bila 150.000 funtov, ~e sestavni deli ostanejo v lasti komisije, ali pa 79.800 funtov, ~e material ostane v lasti podjetja Fox & Henderson. Ta cena je bila seveda mnogo ni‘ja od vseh konkuren~nih predlogov. Charles Fox je podvomil, da bi lahko zgradbo kon~ali v tako kratkem ~asu, kot je bilo predvideno. Toda Paxton je komisijo prepri~al, da lahko postavijo zgradbo do zahtevanega roka le po njegovem na~rtu. Neuradno jih je 16. julija sprejela tudi Gradbena komisija. Paxton v predlogu ni upo{te-val vrste starih brestov, ki so stali sredi na~rtovane zgradbe. Protest javnosti ga je prisilil, da jih je vklju~il pod polkro‘no streho pre~nega krila, ki jo je v lesu konstruiral John Henderson. To krilo je bilo potrebno tudi zaradi stabilnosti celotne zgradbe, ki naj bi bila sicer predolga. Javno mnenje se je ob lahki in o~itno za~asni zgradbi v trenutku spremenilo. Osnovni modul so pove~ali na 24 ~evljev (7,3 m). V spodnjem in zgornjem domu so 26. julija ponovno razpravljali o zgradbi in lokaciji. Building Committee se je ponovno sestal z Royal Commission. Sprejeli so kon~ni Paxtonov na~rt in pogoje podjetja Fox in Henderson. Royal Commission je dovolila, da z deli za~nejo takoj, ~eprav {e niso imeli vseh pooblastil za podpis pogodbe. In Charles Fox je zares za~el. Skupaj s partnerji so morali izdelati vse sestavne dele in postaviti zgradbo v petih mesecih! John Henderson je revijaLes 53(2001) 12 naro~il pri firmah Cocharne & Co in Jobson iz Dudleya dobavo litega ‘e-leza za stebre in nosilce, pri Birchu iz Phoenix Sawmills iz Regent’s Parka pa izdelavo vseh lesenih delov. Fox & Henderson sta prevzela izdelavo ve~jih nosilcev iz kovanega ‘eleza. Chance je proizvedel pri-bli‘no 900.000 kvadratnih ~evljev (83.613 m2) 16-un~nega (45 dkg) stekla. Zgradbo na povr{ini 18 akrov (72.843 m2) so lahko postavili le z dobro organiziranim delom, s skupino, ki je dobro poznala gradivo in gradbene postopke. 6. Gradnja Charles Fox s svojo ekipo in‘enirjev je izrisal zgradbo do zadnjih detajlov v {estih tednih. Pri tem so sodelovali celo nekateri ~lani komisije. Owen Jones in Charles Barry sta izbolj{ala arhitekturno kakovost re{itev in oblikovala stebre. Charles Heard Wild je oblikoval nosilce in skupaj s Fox-om po navodilih W. Cubitta dimen-zioniral glavni okvir v prerezu [ Peters, 1996: 226-8] . Z zemeljskimi deli so za~eli 30. julija 1850. Prvi steber so postavili 26. septembra. Monta‘a je bila zelo hitra. Paxton je videl, kako so v 16 minutah postavili tri stebre in jih povezali z nosilci. V enem tednu so tako namestili 310 stebrov in 316 nosilcev. Zanimivi so tudi podatki o delavcih: 39 jih je bilo zaposlenih 6. septembra, 419 4. oktobra, 1476 1. novembra in 2.220 6. decembra. Povpre~je v prvih {tirih mesecih 1851. leta je bilo 2000 zaposlenih delavcev [ Werner, 1970: 53] . Charles Fox je poleg na~rtovanja in uskladitve vseh detajlov nadziral sestavljanje konstrukcije. Za izgradnjo tako velike stavbe je bila potrebna zelo dobra organizacija dela in dobro usklajeno sodelovanje med izvajalci. Izdelavo posameznih elementov je organiziral John Hender-revijaLes 53(2001) 12 son. Pogodba za izvedbo je bila podobna dana{njim pogodbam po sistemu “klju~ v roke”. Humoristi~ni ~asopis Punch je v izdaji 2. novembra 1850 zgradbo imenoval Kristalna pala~a - Crystal Palace. Gradbeno pogodbo so podpisali {ele 14. novembra. Gradbi{~e si je v tem mesecu ogledal tudi princ Albert. Ogledi gradbi{~a so postali popularni, saj si je na dan sestavljanje ogledalo pribli‘no 200 ljudi, da so za~eli pobirati vstopnino. Zasteklje-vanje se je za~elo sredi decembra. V enem dnevu je lahko delavec ro~no polo‘il 108 kosov steklenih plo{~. Zgradba je bila dolga 1.848 ~evljev (563,3 m), kar je nekaj ve~, kot meri v dol‘ino pala~a v Versaillesu, {iroka 408 ~evljev (124,4 m) in visoka 108 ~evljev (32,9 m), kar presega vi{ino Westminstrske opatije [ Pevsner, 1976] . Prav zato je bilo mogo~e ohraniti vsa stara brestova drevesa. Prvo nadstropje je bilo dostopno po desetih stopni{~ih; tam je bila 264 ~evljev (80,5 m) {iroka in 1.848 (563,3 m) dolga galerija. Podjetje Fox & Henderson je torej zgradilo stavbo s tlorisno povr{ino 772.784 kvadratnih ~evljev (71.794 m2, kar je {tirikrat ve~ od tlorisa cerkve sv. Petra v Rimu), z dodatnimi 217.100 kvadratnimi ~evlji (20.169 m2) v nadstropjih.Vgradili so okoli 3.300 stebrov iz litega ‘eleza, 2.150 nosilcev iz litega in kovanega ‘eleza ter 372 lesenih stre{nih nosilcev. Za 24 milj (38,6 km) lesenih ‘lebov in 205 milj (330 km) lesenih okenskih okvirov so porabili 600.000 kubi~nih ~evljev (17 000 m3) lesa [ Marrey, 1994: 74-75] . Vgradili so 293.635 steklenih plo{~ oziroma 900.000 kvadratnih ~evljev (83.613 m2) stekla [ Hix, 1996; Werner, 1970] . [e pred desetimi leti (1841) je bila to tretjina celotne angle{ke letne proizvodnje stekla. raziskave in razvoj Slika 2. Dvigovanje vmesnega polkro`nega dela. Konstrukcija celotnega vmesnega polkro`nega dela je sestavljena iz lesa (The Illustrated London News, 1850) Prikazani so stroji, ki so jih uporabljali pri Birchu iz Phoenix Saw Mills za gradnjo Kristalne pala~e. Pri Phoenix Saw Mills je imel Birch veliko strojev za obdelovanje lesa. Prvi stroj so uporabljali za tesanje in oblanje surovega lesa. Tram so nato dali skozi stroj za vrezovanje `lebi~ev (utorov), ki je tudi razrezal les na zahtevane 24 ~evlje dolge kose. Te so potem polo`ili v stroj, ki je izrezal `lebi~ke (utore) za okna. Nato so dali {e v stroj za barvanje in celoten strojni postopek je bil kon~an. Ve~ino strojev sta na~rtovala Joseph Paxton in Edward Alfred Cowper, Slika 3. Stroj za izdelovanje `lebov. Ta stroj je prihranil veliko ~love{kega dela. Iz lesenega trama je stroj izdolbel `leb in dva kondenzacijska kanala. Razrezal je na 24 ~evljev dolge kose ter jim od strani navrtal luknje za lesene moznike (The Illustrated London News, 1850) raziskave in razvoj Slika 4. Stroj za izrezovanje utorov za pritrjevanje stre{nih steklenih plo{~. Paxton je stroj uporabil `e pri gradnji velikega rastlinjaka (Great Conservatory) v Chatshworthu in zanj dobil medaljo „Society of Arts“ (The Illustrated London News, 1850) Slika 5. Delavci pri Birchu, Phoenix Saw Mills, pripravljajo posamezne sestavne dele: stroj za izdelavo utorov (The Illustrated London News, 1850) Slika 6. Delavci pri Birchu, Phoenix Saw Mills, pripravljajo posamezne sestavne dele: stroj za barvanje (The Illustrated London News, 1850) Kristalna pala~a je bila zgrajena iz standardiziranih prefabriciranih elementov v modulu 24 ~evljev (7,32 m). Ta modul je ustrezal zahtevam razstave in najmanj{emu standardiziranemu elementu, steklu. Pravokotna steklena plo{~a je bila lahko dolga vsega 49 palcev (1,2 m). Ve~jih plo{~ v tistem ~asu {e niso znali izdelati. Z dvema takima kosoma stekla so lahko prekrili razpon 8 ~evljev (2,4 m), po cikcakastem sistemu “brazda do brazde”. Modularno enoto 24 ~evljev (7,3 m) so torej premostili s tremi dvojnimi elementi. 7. Vgrajevanje lesenih delov Razmeroma velika koli~ina lesa, ki so jo uporabili pri gradnji strehe, postavlja pod vpra{aj trditev, da je Kristalna pala~a “poezija iz stekla in `eleza”. Celotna polkro`na konstrukcija vmesnega dela, ki prekriva vrsto brestov, je lesena (slika 2). Paxton je kot osnovno enoto cikcakaste strehe uporabil dvokapnico med `lebovo-ma, ki sta bila izdelana ve~inoma iz lesa, `elezni so bili le vezni elementi. @leb je odvajal de`evnico, na notranji strani pa sta bila nanj izdolbena {e dva `lebi~a za odvod kondenzata, s ~imer naj bi bil problem zadovoljivo re{en [ Peters, 1996: 239 - 47] . Birch iz Phoenix Sawmills je imel veliko razli~nih strojev za obdelavo lesa. Za izdelavo lesenih ‘lebi~ev s prerezom 5 × 6 palcev (12,7 × 15,2 cm) so skonstruirali poseben stroj (sliki 3, 4). Najprej so obdelali debla, nato pa izdolben les razrezali na zahtevanih 24 ~evljev (7,3 m) dol-‘ine. Zanje bi morali uporabiti le najbolj{e gradivo, vendar podjetje ni moglo zagotoviti zadostnih koli~in kvalitetnega lesa, zato je streha na nekaterih mestih pu{~ala. Lesene nosilce so {e strojno prebarvali (sliki 5, 6). Najve~ji del strehe so prekrili s steklenimi plo{~ami neposredno z vozi~ka, ki je vozil po strehi, name-{~en na lesene nosilce [ Hix, 1996: 185, 188] . Lesena tla so bila dvignjena 4 ~evlje (1,2 m) nad zemljo. Prostor pod njimi je rabil za zra~enje, tu naj bi se zbiral prah. Tudi za ~i{~enje tal je Paxton predlagal svoj izum, posebno napravo z vro~o vodo in krta~ami. Niso je uporabili, saj so dame s svojimi dolgimi krili opravljale delo sproti in zelo temeljito. Deske za tla so prinesli na delovi{~e ‘e na za~etku gradnje in jih najprej uporabili za za{~itno ogrado. Da jih ne bi po{ko-dovali, jih v ogrado niso pri~vrstili z ‘eblji, ampak so jih zataknili v utore stebrov. Zanimiva je bila tudi izvedba fasade. Njen osnovni modul med stebri iz litega ‘eleza, ki so podpirali gornje nadstropje in streho, je bil sicer 24 ~evljev (7,3 m), vendar je bil z dvema dodatnima stebroma razdeljen {e na tri dele. Ta stebra sta bila lesena, vmesne odprtine pa so zapolnili s steklom, z lesenimi plo{~ami ali z vrati. Lesena stebra se nista oblikovno v ni~emer razlikovala od stebrov iz litega ‘eleza (slike 7, 8 in 9). Kristalno pala~o so sestavili iz zelo {tevilnih, a majhnih in enakih elementov. Najdalj{i je bil 24 ~evljev (7,3 m) dolg ‘elezen nosilec, ki je tehtal manj kot tono. To je omo-go~alo enostaven sistem sestavljanja, ro~no dvigovanje in vstavljanje elementov, za transport po gradbi{~u pa so uporabili konje. Stavba je bila kon~ana to~no ob pogodbeno dolo-~enem roku, 1. januarja 1851. Sestavili so jo v 17 tednih. Prvo sliko (risbo) notranjosti so objavili 18. januarja. 8. Razstavo odpro Pala~o so si 1. februarja ogledali predstavniki Kraljeve komisije. Ta - revijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj krat so tudi pripeljali v zgradbo prve razstavne predmete. Interes podjetnikov, da bi razstavili svoje izdelke, je bil izreden. Tudi ~e bi sprejeli na razstavo samo britanske, prostora ne bi bilo dovolj. Ker pa je bila razstava mednarodna, so morali prostor za posameznega razstavljavca zelo racionalno omejiti. Na~eloma je bila razdeljena na {tiri vsebinske sklope: surovine, stroji, izdelki in umetna obrt [ Mattie, 1998: 17] . Izjemno {tevilne so bile atrakcije in novosti. Razstavljeni so bili: diamant Koh-i-Nor, umetni zobje, pi{tola Colt, telegraf in veliko {tevilo novih strojev [ Werner, 1970: 55] . Ob mo~nem de‘evju je streha pala~e pu{~ala. Tako je na primer 15. marca pu{~alo na ve~ kot 1000 mestih, ker so se zama{ili odtoki. Prvega maja 1851 opoldne, 9 mesecev po za~etku gradnje, je kraljica Viktorija uradno odprla “Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations”. Slovesnosti so se udele`ili vladarji mnogih dr`av. Razstava je imela neverjeten uspeh, obiskalo jo je prek {est milijonov ljudi. Z vsega sveta so pri{li popotniki, da bi si jo ogledali, privla~ila je vladarje in podlo‘nike, omikane in neomikane, premo‘ne in revne. Pomenila je zmagoslavje viktorijanske industrializacije in utrdila mednarodni ugled kraljice Viktorije na za~etku njene vladavine. Njen namen je bil prikazati napredek obrti in industrije, dose‘en po za~etku industrijske revolucije, ter ju povezati oziroma zdru‘iti z umetnostjo, utrditi svetovni mir, povezati industrijo sveta v enovit sistem in odpraviti carinske zapore - skratka uveljaviti prednosti svobodne trgovine kot dejavnika gospodarskega napredka. ^eprav je prikazovala blago {tevilnih dr‘av, je postala simbol britanske industrijske domiselnosti in prevlade revijaLes 53(2001) 12 v svetovni trgovini. Razstavo so zaprli 11. oktobra, 15. oktobra je bila sklepna slovesnost. Eksponate so za~eli odstranjevati 16. oktobra, do 11. novembra je bila pala~a izpraznjena. Celotni prihodek od vstopnin je zna{al 186.437 funtov. Z njim je komisija kupila ogromno zemlji{~e v ju‘nem Kensingtonu. Na njem so postavili Natural Science Museum in Victoria and Albert Museum ter mnoge druge in{titute in zgradbe za javno uporabo [ Mattie, 1998: 17] . Julija 1851 je bila ‘ivahna razprava, kaj storiti z vedno bolj popularno stekleno zgradbo. Parlament je obravnaval Paxtonov predlog, naj po kon-~ani razstavi pala~o uporabijo kot zimski vrt. Izglasovali so, da pala~a lahko ostane v Hyde Parku ~ez zimo, do 1. maja 1852. Za dokon~no odstranitev so se odlo~ili 30. avgusta. 9. Preselitev v Sydenham Podjetje Fox Henderson & Co je 12. maja 1852 odkupilo pala~o za 70.000 funtov. Kupili so tudi zelo veliko zemlji{~e ob progi med Londonom in Brightonom, v Sydenhamu. Pod-ro~je, kamor naj bi jo preselili, je bilo strmo, tako da so morali zgraditi mo~ne temelje s kletjo, da bi dobili dovolj ~vrsto pritli~je. Prvi steber so postavili 5. avgusta. Paxton je obliko nove pala~e delno spremenil. Bila je kraj{a, s tremi polkro‘nimi strehami in dvema dvanajstkotnima vodnima stolpoma. Glavna ladja je merila v dol‘ino 1.608 ~evljev (490,1 m). [i-rino ji je pove~al na 384 ~evljev (117 m). Dodal je dve eta‘i, da je pala~a imela vsega {est nadstropij. Na vsakem koncu glavne ladje je dodal dve pre~ni ladji, dolgi 336 ~evljev (102,4 m) in s tem celotno kompozicijo uravnote‘il. Nova pala~a je bila {e enkrat ve~ja kot njena predhodnica. raziskave in razvoj Po dveh letih gradnje jo je kraljica Viktorija odprla 10. junija 1854. Bila je tudi tehni~no mnogo bolj zapletena kot original v Hyde Parku. Naj-pomembnej{i dodatek k novi zgradbi je bilo centralno ogrevanje z vro~o vodo. Ogrevali so jo z dvaindvajsetimi kotli, ki so bili name{~eni v kleti. Sistem je bil kombiniran: nekateri kotli so bili predvideni za ogrevanje, s posebnimi kotli pa so poskrbeli za tropske in vodne rastline. V primerjavi z neogrevano zgradbo v Hyde Parku je to mo~no pove~alo stro{ke gradnje in vzdr‘evanja. Sredi {estdesetih let devetnajstega stoletja so Kristalno pala~o temeljito obnovili, lesene dele so zamenjali z ‘eleznimi in popravili vodne stolpe. Krilo, ki je zgorelo v po‘aru leta 1866, so popolnoma odstranili. Leta 1911 so Kristalno pala~o prodali, mali delni~arji so bankrotirali. Leta 1913 je postala last vlade. V prvi svetovni vojni so jo uporabljali kot center za voja{ko usposabljanje. Leta 1920 je bila zopet obnovljena; julija jo je odprl kralj Jurij V. Zve~er 30. novembra 1936 je izbruhnil nov po‘ar. Zagorelo je v osrednjem delu, v prostorih za osebje. Ne-mogo~e je bilo pogasiti velike koli-~ine lesa, skupaj 65.000 ton, ki so se vnele v hipu [ Allwood, 1977: 24] . Mo~an severozahodnik je v pol ure pre~no ladjo spremenil v ogromen kres. Plameni so se raz{irili v zgornja nadstropja, ki jih gasilci niso ve~ dosegli. To je bil zadnji prizor: grozljiv, a hkrati veli~asten konec, ki so ga lahko gledali vsi. Po‘ar je bilo videti iz Londona in celo iz Cam-bridgea. Kristalna pala~a je pogorela do tal. Vendar je ta ogromna struktura iz stekla, ki je bilo tanj{e, kot ga danes uporabljajo v vrtnarstvu, stala dvainosemdeset let. 10. Pomen Kristalne pala~e Sir Joseph Paxton je eden najbolj slavnih graditeljev devetnajstega stoletja, ker je izna{el monta‘no metodo gradnje. Kristalna pala~a je bila prva zgradba, dosledno postavljena iz prefabriciranih elementov in sestavljena na mestu. “Izna{el” je zgradbo, ki so jo zgradili iz standardiziranih ‘eleznih, lesenih in steklenih elementov, izdelanih v tovarni. Sestavili so jo na gradbi{~u, kasneje podrli in na drugem mestu znova sestavili - temu danes pravimo demonta‘na konstrukcija [ Ku{ar, 1983] . Prefabrikacija in monta‘a sta omogo~ili, da je bila Kristalna pala~a postavljena v petih mesecih. Modularna konstrukcija iz prefabriciranih elementov je spremenila tradicionalne poglede na gradnjo. Paxton se je zavedal, da mora prefabrikate uporabiti le v omejenih koli~inah in v posebnih okoli{~inah. @elezno ogrodje, steklena polnila in vmesni leseni deli so bili prefabri-cirani in zamenljivi. Kristalna pala~a je bila spektakularen arhitekturni dose‘ek in je bila zgled mnogim kasnej{im zgradbam, tako razstavi{-~em, ‘elezni{kim postajam kot {port-nim dvoranam. Pri njeni gradnji so uporabili najnovej{o tehnologijo, ki je temeljila na industrijskih dose‘kih [ Beaver, 1970; Rydell, Findling, Pelle, 2000: 14-16] . Kristalna pala~a je bila realizacija nove ideje, ki ni imela vzorov v arhitekturni zgodovini. Bila je prva zgradba velikih dimenzij, precizno sestavljena v skeletnem sistemu iz litega in kovanega ‘eleza, najzah-tevnej{i lo~ni del pa iz lesenih elementov. Rezultat je bil ob~udovanja vreden. Paxtonova zgradba je zdru-‘ila dvajsetletne izku{nje, pridobljene pri gradnji rastlinjakov in pokritih ‘elezni{kih postaj. Nih~e pred njim ni tako uspe{no uporabil vseh mo‘nosti, ki jih je nudila moderna industrijska tehnologija. Kombinacija ‘eleza, stekla in lesa je pomenila popolnoma novo arhitekturo: v duhu ~asa in napredka. Z njo se je za~ela doba modernih velikih konstrukcij [ Ko{ir 2000: 47] . Bila je rezultat razli~nih racionalnih in prakti~nih tehnik sestavljanja (in razstavljanja). Razli~ni deli konstrukcije so med sabo spojeni izredno elegantno. Kasneje so razvoj usmerjali najve~-krat samo in‘enirji, ki so sicer izumljali nove prijeme in re{itve, pozabljali pa na izbranost oblike. Kristalna pala~a je dedi~ velikih rastlinjakov. S svojo obliko in funkcijo predstavlja vrhunski dose‘ek devetnajstega stoletja. Razliki med Kristalno pala~o in rastlinjakom pa sta dve. Kristalna pala~a je bila hkrati razstavni prostor in dru‘abno - zaba-vi{~ni prostor: kot ~len, ki je dotlej manjkal, zdaj pa je povezal razvoj rastlinjakov in javnih parkov. Poleti je nudila ob nenadnem de‘evju zato-~i{~e, pozimi prijetno tropsko klimo. V drugi polovici devetnajstega stoletja je pospe{ila splo{no uporabo stekla in bila prototip za gradnjo ogrevanih javnih rastlinjakov. Tako so samo v prvih treh letih postavili podobne kristalne pala~e v Amsterdamu, Dublinu, New Yorku in Mün-chnu [ Kresal, 2000: 127] . V zahodnem svetu so tak{ne “kristalne pala~e” velikih dimenzij z zimskimi vrtovi postale zelo popularne, predvsem zaradi nara{~ajo~ih potreb srednjega me{~anskega razreda. Svetovne razstave so postale ena od zna~ilnih manifestacij zahodne dru`-be. Seznanjale so z eksoti~nimi de`e-lami in dobrinami, pospe{evale svetovno proizvodnjo in trgovanje, predvsem pa so potrdile industrijsko, ekonomsko in kulturno nadvlado Zahodne Evrope. revijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj literatura 1. Allwood, J., 1977: The Great Exhibitions. Studio Vista, London 2. Anthony, J., 1973: Joseph Paxton Shire Publications Ltd., Princes Risborough 3. Beaver, P., 1970: The Crystal Palace Hugh Evelyn Ltd., London. 4. Findling, J.E., Pelle, K.D., 1990: Historical Dictionary of World’s Fairs and Expositions 1851 -1988. Greenwood Press, Westport 5. Giedion, S., 1967: Space Time and Architecture (the Growth of a New Tradition). Harvard University Press, Cambridge 6. Hitchcock, H.-R., 1977: Architecture: Nineteenth and Twentieth centuries. Penguin Books, Har-mondsworth. 7. Hix, J., 1996: The Glasshouse. Phaidon, London 8. Ko{ir, F., 2000: Izbrani ~lanki 1992/1995. UL -Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana 9. Kresal, J., 2000: Gradiva v arhitekturi (u~benik za arhitekte). UL - Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana 10. Ku{ar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? Njun vpliv na urbanizem FAGG, Ljubljana. 11. Marrey, B., 1994: Des histoires de bois Éditions du Pavillon de l’Arsenal / Picard Éditeur 12.Mattie, E., 1998: World’s Fairs Princeton Architectural Press, New York 13. McKean, J., 1994: Crystal Palace (Joseph Paxton and Charles Fox). Phaidon, London. 14. Peters, T.F., 1996: Building the Nineteenth Century. MIT Press, Cambridge, Mass 15. Pevsner, N., 1976: A History of Building Types Thames and Hudson, London. 16. Rydell, R.W., Findling, J.E., Pelle, K.D., 2000: Fair America (World’s Fairs in the United States) Smithsonian Institution Press, Washington London. 17. Werner, E., 1970: Der Kristallpalast zu London 1851. Werner-Verlag, Düsseldorf Čestitka Ob koncu leta nas je presenetil {e en dogodek - na{ vitalni in ‘e ve~ kot 30 let reviji Les vdan lektor g. Andrej ^esen je praznoval svoj 80. rojstni dan! Ob tem mu iskreno ~estitamo in ‘elimo {e veliko zdravja in klene gorenjske zagnanosti, s katero ‘e celo ‘ivljenje vztrajno obdeluje trdo lesno stro-kovno-terminolo{ko ledino. Vse najbolj{e! Uredni{tvo DIDA 2001 - klik slovenskih oblik avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. DIDA je Delova nagrada za oblikovanje, s katero skušajo že šesto leto spodbujajti načrtovalce, oblikovalce in proizvajalce k dobremu oblikovanju ter opozarjati javnost na visoko kakovostno raven izgleda izdelkov. Za letošnjo se je potegovalo 31 izdelkov oziroma kolekcij, ki so delo 25 oblikovalcev. Prijavljena dela so bila med seboj zelo različna glede kakovosti, namembnosti in cenovnega razreda, v katerega se uvrščajo. Na razstavi v Narodni galeriji smo si tako lahko ogledali paleto najrazličnejših stvari: od izdelkov široke porabe do naprav, namenjenih izključno uporabi (pomoči ali informiranju) na javnih mestih, celo tudi čisto “tehnične” kose. Dida pa se je letos “obula” v Alpinine čevlje za tek na smučeh Racing CL, ki jih po oceni strokovne žirije odlikuje optimalen oprijem, nova konstrukcija zavezovanja čevlja in uporaba nepremočljivega umetnega usnja - pod to etiketo je podpisan oblikovalec Jure Miklavc. D Lesen skiro Andreja Stražišarja in Matije Hiršenfelderja Med prijavljenimi pa so bili številčno precej zastopani tudi slovenski lesarji, in sicer kar v treh kategorijah -poleg pohištva in drobnih dodatkov za dom smo jih našli še v kategoriji rekreacija in prosti čas. V slednjo je spadal tudi največji prijavljeni objekt oziroma eksponat, ki se je v teh hladnih decembrskih dneh zasidral kar pred galerijo - gre za skoraj dvanajstme-trsko jadrnico Elan 40. Izdelali so jo v podjetju Elan Marine, oblikovala pa sta Rob Humphreys in Igor Zupan. Poleg velikanke pa se je Elan potegoval za dido še s snowboardom Vertigo (oblikovanje Asobi, Ljubljana) in serijo smuči: Integra 12 (oblikovanje Elan), Integra 9 (Janez Ravnik, Elan) in Mantis M12 (Jean Claude Levert, DCA Francija). Andrej Stražišar in Matija Hiršenfelder sta oblikovala lesen skiro, ki ga slednji izdeluje po naročilu. Še enkrat je bila prijavljena tudi akustična bas kitara Ovali BI ijaLes 53(2001) 12 raziskave in razvoj oblikovalca Toma‘a Gorjupa, ki je prejela priznanje na lanskem BIO (takrat je obstajal le prototip) in bronasto medaljo Eureka 2000 v Bruslju. Med eksponati se je zna{lo tudi precej kosov pohi{tva, ki so jih prijavili oblikovalci sami oziroma pohi{tvena podjetja. Oblikovalca Tea&Edo Vi-dovi~ sta prijavila dva programa po-hi{tva: pohi{tvo Vineta, v kateri so samostojni in sestavljivi kosi za dnevne sobe in jedilnice, in servirne vozi~ke pod blagovno znamko Por-tus. Oblikovalska skupina Superform se je postavila z zanimivo klubsko mizico, medtem ko se je Marjan @itnik potegoval za nagrado s stolom Red, ki ga izdeluje Javor Pivka. Nana @argi iz In.di.go design group se je predstavila s stolom in mizico za konferen~ne prostore Hug, ki ju je oblikovala za italijanskega proizvajalca Lamm; v imenu In.di.go design group pa smo si lahko {e enkrat ogledali ‘e na leto{njem ljubljanskem pohi{tvenem sejmu nagrajeno mladinsko sobo Next, ki bo ‘e ~ez nekaj mesecev v redni Novolesovi proizvodnji. Na razpis se je prijavil tudi Meblo jogi s prenosljivo posteljo Saratoga (oblikovalec Miha Klinar), na katero se je “ulegla” nagrada ‘e na lanskem Bio. Med drobnimi dodatki za dom smo poleg domiselno oblikovanih posodice za za~imbe Petra Arli~a, ki so v prodaji tudi kot turisti~ni spominek (oblikoval jih je za Kili), lahko videli {e kolekcijo Urban, ki jo je za Riko oblikoval Lado Ko{ir – gre za izdelke iz masivne bukovine, ro~no pihane kozarce in kuhinjske no‘e. Med najrazli~nej{imi svetili, medicinskimi aspiratorji, ventili, reklamnimi stojali, cestnimi stebri~ki, obe{alniki … smo zasledili tudi umivalnik UM 105.28 Gorenja Notranje opreme oziroma oblikovalca Roka Kuharja s Qhar Designa in pomivalno korito Futur 80, ki ga je za Kovi-noplastiko Lo‘ oblikoval Borut Kra{ovec. ^eprav tridnevna razstava ni postregla s kak{no posebno ekstrava-ganco – z izjemo, da je bila v soboto odprta do polno~i, je vsakr{no prizadevanje po promoviranju in vzpodbujanju slovenskih oblik v ~asu, ko se identiteta posameznika tako rada skrije pod fino tkano in vse preve~ uniformirano globalizacijsko preprogo, {e kako pohvalna.. Lep primer ohranja samosvojosti in samobitnosti – in na ra~un tega precej{nje dodane vrednosti – so bile pred nekaj meseci v Jakopi~evi galeriji postavljene Danske oblike. A te so bile na ogled tri tedne, medtem ko so se doma~e lahko di~ile v Narodni galeriji le tri dni. Ob vsej pohvali organizatorjem, Elan Marine - jadrnica ELAN 40, oblikovanje Rob Humhreys in Igor Zupan ki s tovrstnimi akcijami lu{~ijo stara kurja o~esa pretirane kriti~nosti o nesodelovanju med slovenskimi oblikovalci in proizvajalci, pa bi za dvig sicer bolj borne slovenske zavesti o kakovosti izgleda izdelkov veljalo razmisliti tudi o ve~ji promociji in dalj{em trajanju razstave. Da dober namen ne izzveni kar nekam v tri dni. ijaLes 53(2001) 12 znanje za prakso Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami avtorica Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`. , Srednja lesarska {ola [kofja Loka UVOD Pri uporabi lakov, ki vsebujejo organska topila, izhajajo v ozra~je lahkohlapni ogljikovodiki. Tudi zaradi tega je ozra~je mo~no onesna-‘eno in zakonodajalci v EU so z zakoni omejili uporabo okolju {kod-ljivih snovi pri povr{inski obdelavi lesa. Alternativni sistemi v povr{inski obdelavi lesa so: olja, voski, vodni laki in UV laki. Ministrstvo za okolje in promet Baden Wurttemberg si je npr. zastavilo cilj, da bo podprlo tista srednje- velika podjetja v lesarstvu, ki bodo uporabljala materiale z nizkim dele‘em organskih topil. V zvezi s tem prirejajo izobra‘evalne projekte, leta 2001 spomladi, npr. o temi: olja in voski v povr{inski obdelavi lesa. ^eprav zakonodaja pri nas {e ni tako stroga, nekateri proizvajalci pohi{tva za notranje bivalne prostore ‘e uporabljajo naravne materiale pri obdelavi povr{in. Prav tako proizvajalci premaznih sredstev v Sloveniji izdelujejo olja in voske, ki so zelo cenjeni (npr. v Nem~iji). Z olji, voski in drugimi starimi sredstvi ter njihovimi tehnikami obdelave na lesni povr{ini ne dosegamo tak{ne odpornosti proti mehanski obrabi in kemi~nim vplivom kakor s poliuretanskimi premazi, ki predstavljajo standard povr{inske obdelave lesa. OLJA IN FIRNE@I V POVR[INSKI OBDELAVI LESA Najbolj pomembne vrste olj za obdelavo povr{in so: laneno olje, tikovo olje in lesno olje ali tung olje. To so su{e~a se olja, ki se utrjujejo s sprejemanjem kisika iz zraka. Proces utrjevanja torej ne poteka zaradi izhlapevanja teko~ih sestavin, zato ne govorimo o “su{enju” premazov, ampak o oksidativnem utrjevanju. Laneno olje pridobivajo iz lanenega semena, tikovo olje pa iz semen tikovega drevesa. Tikovo olje je praviloma sestavljeno iz me{anice oksi-dativno su{e~ih se olj, ki na tikovem lesu povzro~a sve‘, nekoliko temnej{i barvni ton. Lesno olje ali tung olje pridobivajo iz pe{k sade‘ev vrste Aleurites ( Euphorbiaceae, domovina vzhodna Azija). 1. Laneno olje in firne‘ Laneno olje se dolgo ~asa utrjuje. Proizvajalci premaznih sredstev laneno olje izbolj{ajo z dodatki, sikativi in termi~no obdelavo. Tako izbolj{ano laneno olje se imenuje firne‘. Sikativi so spojine kovin z lanenim oljem ali s smolnimi kislinami. Sikativi u~inkujejo kot katalizatorji, ki pospe{ujejo sprejemanje kisika iz zraka, s tem pa oksidativno utrjevanje lanenega olja oziroma firne‘a. Kovine v sikativih so med drugimi: kobalt, mangan in cink. Posamezne kovine imajo razli~ne u~inke na proces su{enja in na kasnej{e lastnosti premaza. Zato dodajo lanenemu olju obi~ajno me{anice razli~nih sika-tivov, ki ve~krat vsebujejo manj{e koli~ine kalcijevih, bakrovih in cirko-nijevih spojin. Nekdaj so dodajali lanenemu olju svin~eve sikative, zaradi katerih se je firne‘ zelo dobro utrjeval ali “su{il”. Utrjeni film fir-ne‘a je imel dobre lastnosti. Svin-~evi sikativi so {kodljivi in v {iroki uporabi firne‘ ne bi smel vsebovati svinca. [ele tedaj, ~e vsebnost svin-~evega sikativa v premaznem sredstvu presega en ute‘ni odstotek, mora biti firne‘ ozna~en kot zdravju {kodljiv. Za les uporabljamo laneno olje z dodatkom 2 do 3 % snovi za utrjevanje ali sikativov. Zeli{~ni firne‘ vsebuje izvle~ke zeli{~. Weissenfeld P. trdi, da firne‘ ni le vezivo v oljnih barvah, lakih in lazu-rah, ampak je samostojno, odli~no sredstvo v povr{inski obdelavi lesa: najcenej{e, najbolj enostavno in najbolj zdravo od vseh. Razen firne‘a poznamo {e posebno odporno laneno olje (nem. Stand-öl), razred~eno laneno olje ali “pol-olje” in laneno olje za temeljni premaz. Posebno odporno laneno olje (Stand öl) je zgo{~eno laneno olje, ki ga termi~no obdelajo brez zraka pri visoki temperaturi. Medtem poteka polimerizacija, posamezne molekule lanenega olja se pove‘ejo v velike molekule. Laneno olje postane bolj odporno proti vremenskim vplivom, ijaLes 53(2001) 12 znanje za prakso bolje zapolni pore v lesu in ima ve~ji sijaj. Posebno odporno laneno olje (Standöl) dodajajo oljnim barvam, lakom in lazuram. Razred~eno laneno olje ali “pol-olje” so prvotno imenovali me{anico lanenega firne`a in terpentinovega olja v enakih delih. Namesto terpen-tinovega olja lahko uporabimo drugo razred~ilo za olja. Razred~eni laneni firne` ali “pololje” se uporablja kot temeljni nanos za tiste vrste povr-{inske obdelave, ki jih izdelamo z olji. Olje najprej razred~imo, zato prodira globlje v lesno povr{ino in dose-‘emo bolj{o odpornost proti u~inku vode, ~e tako prepojeno povr{ino obdelamo nato z oljem ali pa z voskom. Poznamo {e laneno olje za izdelavo temeljnega premaza (Grundieröl), ki ga proizvajalci naravnih premaz-nih sredstev izdelajo ‘e kot gotov izdelek. Praviloma vsebuje naravne smole in je dober temeljni premaz pred nanosom lazur. Pri povr{inah, ki so mo~no obremenjene, ne smemo zamenjati lanenega olja za izdelavo temeljnega premaza (Grundieröl) z razred~enim lanenim oljem ali “pololjem”, ko izdelujemo prvi, temeljni premaz na lesu. Vedno upo{tevamo navodila proizvajalcev premaznih sredstev. Vsi “naravni” premazi za povr{insko obdelavo lesa, razen vodnih lakov in {elaka, so izdelani na osnovi lanenega firne`a. Zato se ta premazna sredstva lahko me{ajo med seboj. 2. Obdelava lesa z olji Z olji lahko obdelujemo vse vrste lesa, posebno dobro lahko obdelujemo hrastov, tikov in palisandrov les. Olje poudari vidno zgradbo ali teksturo lesa in povzro~a na povr{ini lesa naravni barvni ton. Obdelava lesnih povr{in z olji je med najsta-rej{imi.postopki oplemenitenja in za{~ite lesa. Povr{ine lesa, ki so obdelane z olji, so vedno bolj priljubljene, ker jih lahko enostavno izdelamo s premazovanjem in jih preprosto vzdr‘ujemo. Razen tega pa tak{na lesna povr{ina {e vedno ohrani zna~aj lesa, ker povr{ine ne plasti-ficiramo kakor pri umetno-smolnih lakih. Obdelava lesa z lanenim oljem je kakor impregnacija. Les pri tem ohrani odprte pore in {e naprej “diha”. Laneno olje prodira globoko v les in se dobro ve‘e s podlago. Tikovo olje in lesno olje ali Tung olje se “su{ita” hitreje kakor laneno olje in sta zato bolj enostavna za uporabo. Kadar ‘elimo izdelati prosojno obarvano - lu‘eno povr{ino, jo lu‘imo pred nanosom olja. Pri tem uporabimo vodna lu‘ila in ne lu‘il na osnovi organskih topil, ker bi ta reagirala z oljnim premazom in bi povr-{ina postala lisasta. Postopek obdelave z lanenim oljem je preprost, potrebujemo le ~as, pribli‘no 3 dni, da se utrdi. Med procesom oksidacije laneno olje efektivno pridobiva te‘o. Laneni firne‘ oksidira deloma in se utrdi pribli‘no v 24 urah. Tikovo olje in Tunk olje se utrdita v 12 urah. Na ~as su{enja znatno vplivata temperatura in vla‘nost zraka. 2.1. Izdelava temeljnega premaza Laneno olje se bolje vpija v les, ~e olje prej segrejemo v vodni kopeli, na 60 do 800 C, ker mu tako zni‘amo viskoznost. Za prvi nanos lahko laneno olje razred~imo s terpentinovim oljem ali njegovim nadomestkom, da se bolje vpija v les. Enako lahko v vodni kopeli do temperature 60-800C segrejemo laneni firne‘, da bolje prodira v lesno po-vr{ino, ali pa namesto segrevanja uporabimo razred~eno laneno olje “pololje”. Razred~enega lanenega olja ali “pol-olja” ne segrevamo, ker se lahko v`ge zaradi vsebnosti razred~il. Pripravljeno olje nanesemo na les s plo{~atim ~opi~em ali laneno krpo v obliki kro‘nih gibov, nazadnje pa {e izena~imo nanos v smeri lesnih vlaken. Olje pustimo u~inkovati na lesu tako dolgo, da ga lesna povr{ina popolnoma vpije. Kadar les mo~no vpija, npr. bukov les, nanesemo olje {e enkrat na mokro povr{ino. Nato pa povr{ino mo~no drgnemo s platneno krpo, v smeri lesnih vlaken, da ves preostanek olja odstranimo z lesne povr{ine. Preostanki olja bi na lesni povr{ini povzro~ali ”svaljke” in dalj ~asa lepljivo povr{ino. Pomembno je, da povr{ino enakomerno prepojimo, ker sicer kasneje postane lisasta. Pri poroznem lesu se olje popolnoma vpije v les. Premaz ijaLes 53(2001) 12 ZS - Zdru`enje lesarstva I iz dela zdru`enja r —— — — — — — — — — — — n Ekipa iz Zdru‘enja vam ‘eli I I ■ USPE[NO POSLOVNO LETO 2002! L————————————J Sklepi sestanka sekcije proizvajalcev stavbnih elementov (12.11.2001 na GZS v Ljubljani) Dnevni red:____________________ 1. Volitev novega vodje sekcije 2. Nerealizirani dogovori z zadnjega sestanka sekcije z dne 13.1.2001 3. Aktivnosti v FEMYB-u: • Organizacija študijske ture v Sloveniji v I. 2002 • Plačilo članarine FEMYB v I. 2001 4. Sodelovanje z RCL - Razvojno testirnim centrom za fasadne izdelke stavbnega pohištva 5. Eventualna razširitev članstva sekcije s proizvajalci plastičnih oken 6. Razno Sklepi:_________________________ 1. Za novega vodjo sekcije proizvajalcev stavbenih elementov se imenuje mag. Andrej Mate (Inles Ribnica). 2. Projekt dogovarjanja cen na podro~ju “oken”, “vrat” in “steklo” se oceni kot neuspe{en in se ga do nadaljnjega ne nadaljuje. 3. V posameznih podjetjih naj se oblikuje posebna skupina, ki bo odgovorna za “cenovno politiko” podjetja (v smislu “zdrave” konkurence med podjetji). 4. Na naslednjem sestanku se obravnava sodelovanje med ~lani sekcije v okviru starih in novih projektov (v sodelovanju z Razvojnim centrom za lesarstvo). 5. Sekcija je dol‘na na podlagi “verodostojnih” podatkov obvestiti potro{nike glede “nekvalitetnih” proizvodov, ki obstajajo na trgu stavbnih elementov. 6. Sekcija podpira projekt RCL z naslovom “Razvojno-testirni center za fasadne izdelke stavbnega pohi{tva” v smislu enakovrednega nastopanja podjetij v tem projektu, ne glede na to, ali so podjetja vklju~ena v RCL kot soustanovitelji RCL-a. 7. Na naslednji sestanek se povabijo tudi proizvajalci plasti~nih oken (po prilo‘enem seznamu) in se izmed njih izberejo trije ~lani, ki bi bili zastopani v sekciji. 8. ^lani sekcije sporo~ijo svoje eventualne pripombe na ‘e dani seznam proizvajalcev plasti~nih oken-vrat, in sicer najkasneje do 15. decembra 2001 na GZS-Zdru‘enje lesarstva. 9. Kopijo materiala z naslovom Smernice za evropske standarde za okna prejmejo vsi ~lani sekcije in Mirijana Bra~i~ (Marles Hi{e Maribor, d.o.o., ki je hkrati strokovni usmerjevalec za podro~je standardizacije, tehni~nih predpisov in atestiranje pri GZS - Zdru‘enju lesarstva), skupaj z zapisnikom. 10. Projektna skupina RCL zavzame stali{~e do tega dokumenta, in sicer najkasneje do 15. decembra 2001, na GZS-Zdru‘enju lesarstva. GZS-Zdru‘enje lesarstva sporo~i mnenje EUROWINDOOR-ju v januarju 2002. iz vsebine GÜS Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 10/2001 December 2001 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V PRVEM POLLETJU 2001 LISTA DOKUMENTOV, KI JIH JE CEI-BOIS IZDAL V LETU 2001 PONUDBE IN POVPRA[E-VANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva. Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva. ijčLeS 53(2001) 12 GZS - Zdru`enje lesarstv 11. Sekcija predlaga termin za {tudijsko turo FAECF v Sloveniji: september 2002. Poleg podjetij naj bi se vklju~ila tudi Biotehni{ka fakulteta - Oddelek za lesarstvo in RCL. 12. Skupina v sestavi g. ^as, mag. Mate in dr. Korber pripravijo predlog {tudijske ture in ga posredujejo podjetjem, ~lanom sekcije, v potrditev oz. dopolnitev. Podjetja sporo~ijo najkasneje do 15. decembra 2001, ali so pripravljena sodelovati pri organizaciji te {tudijske ture ali ne. 13. Direktorji podjetij se napro-{ajo, da preverijo pla~ilo ~la-narine FEMYB za leto 2001. Gre za pla~ilo GZS, saj je sredstva za pla~ilo ~lanarine FEMYB za leto 2001 vnaprej zalo‘ila GZS, ra~un pa izstavila na ~lane sekcije po predhodnem razdelilniku, ki je bil sprejet kot sklep na sestanku sekcije proizvajalcev stavbnega pohi{tva dne 23. januarja 2001 (kriterij: velika, srednja, mala podjetja). Naslednji sestanek sekcije bo predvidoma v mesecu januarju 2002. Poslovanje lesne industrije v prvem polletju 2001 Slovenska lesna panoga se v okviru predelovalne industrije uvr{~a v prvo tretjino najpomembnej{ih sektorjev in ima v primerjavi z lesnim sektorjem EU z vidika zaposlitve, realizacije in bruto dodane vrednosti skoraj dvakrat ve~ji pomen. V okviru EU lesnopredelovalna panoga ‘e dlje ~asa izkazuje negativne trende. Povpra{evanje se zmanj{uje delno zaradi ni‘jih investicij v grad- beni{tvu, manj povpra{evanja po pohi{tvu in uveljavljanja alternativnih materialov, ki nadome{~ajo les. Ker je panoga znotraj EU relativno pomembna, dr‘ave ~lanice z razli~-nimi ukrepi {~itijo in pomagajo svojim podjetjem ter s tem ote‘ujejo vstop konkurentom iz dr‘av ne~lanic. Z vsemi ukrepi pa panogi kljub vsemu dajejo realne obete za rekon-struiranje. Zaradi pridru‘evanja Slovenije v EU direktne pomo~i dr‘ave lesnim podjetjem ni mogo~e pri~akovati. Za lesno industrijo so v EU legitimne tiste pomo~i, med katere {tejemo t.i. mehke, oziroma horizontalne ukrepe, kar daje dobre obete za rekon-struiranje panoge. Horizontalni ukrepi vklju~ujejo pomo~i raziskavam in razvoju, varstvu okolja, re{e-vanju in rekonstruiranje velikih podjetij, pomo~ izvozu, zaposlovanju in var~evanju z energijo. Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povpre~ju leta 2000 pove~al za 6,2 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih pove~al za 7,0 %. Obseg proizvodnje se je v obdelavi in predelavi lesa pove~al za 1,6 %, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa se je zmanj{al za 2,0 % (v Proizvodnji pohi{tva pa se je zmanj{al za 3,9 %), kar je bilo vse dale~ pod povpre~- jem predelovalnih dejavnosti. • Proizvodnja v letošnjih šestih mesecih kaže v primerjavi z šestimi meseci lanskega leta naslednje indekse rasti( glej preglednico 1): Slovenska industrija je v 1. polletju 2001 proizvedla za 3,2 % več kot lani v enakem obdobju, predelovalne dejavnosti pa za 3,5 % več kot v enakem obdobju lani. V obdelavi in predelavi lesa pa so proizvedli za 11,7 % manj, v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih pa kar za 10,1 % več kot v enakem obdobju lani, kar je nad povprečjem predelovalnih dejavnosti. V mesecu juniju 2001 glede na junij 2000 so industrijska podjetja proizvedla za 3,9 % manj izdelkov (predelovalne dejavnosti pa za 4,3 % manj). Ravno tako pa so se obnašala tudi podjetja, ki spadajo v obdelavo in predelavo lesa (DD20), saj so proizvedla kar za 21,1 % manj kot junija lani, v proizvodnji pohištva (DN 36.1) pa kar precej nad povprečjem celotne industrije in predelovalnih dejavnosti, in sicer kar za 9,4 % več (v enakem primerjalnem obdobju so se povečale v proizvodnji pohištva tudi zaloge, in sicer za 1,1 %). Preglednica 1. Indeksi rasti proizvodnje v leto{njih {estih mesecih v primerjavi z {estimi meseci lanskega leta VI 01 VI 01 I-VI 01 V 01 VI 00 I-VI 00 Industrija 98,3 96,1 103,2 Predelovalne dejavnosti 97,6 95,7 103,5 Obdelava in predelava lesa 88,2 78,9 88,3 Proizvodnja pohi{tva 98,8 109,4 110,1 Vir: SURS Les 53(2001) 12 ZS - Zdru`enje lesarstva • Podatki o indeksih {tevila zaposlenih za prvih {est mesecev leta 2001 ka`e preglednica 2. V juniju je {tevilo zaposlenih v Preglednica 2. Indeksi {tevila zaposlenih v leto{njih prvih {estih mesecih v primerjavi z lanskim letom vi 01 VI 01 l-VI 01 V 01 VI 00 I-VI 00 Industrija 99,9 100,2 100,2 Predelovalne dejavnosti 99,9 100,3 100,2 Obdelava in predelava lesa 102,2 95,2 93,9 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti 99,8 99,4 100,8 Vir: SURS Preglednica 3. Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v leto{njih prvih {estih mesecih v primerjavi z lanskim letom povpre~ju tako v industrijskih dejavnostih kot tudi v predelovalnih dejavnostih lansko povpre~je preseglo za 0,2 %. [e naprej pa je bila v 1. polletju v upadanju zaposlenost v obdelavi in predelavi lesa (-6,1%), v podpodro~ju proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti pa zasledimo rahlo rast (+0,8 %). VI 01 VI 01 l-VI 01 V 01 VI 00 I-VI 00 Industrija 100,3 109,8 110,1 Predelovalne dejavnosti 100,3 111,1 111,1 Obdelava in predelava lesa 100,6 106,8 105,7 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti 101,3 109,6 106,7 Vir: SURS Skladno s trendi v rasti proizvodnje in obsega zaposlenosti se je pove~evala tudi fizi~na produktivnost Preglednica 4. Povpre~na mese~na bruto pla~a v leto{njih prvih {estih mesecih v primerjavi z lanskim letom Januar Februar Marec April Maj Junij 1. poll. 2000 126.611 128.704 132.460 127.835 134.123 131.790 1. poll. 2001 144.593 138.570 143.930 141.657 146.820 143.119 Preglednica 5. Povpre~ne bruto pla~e na zaposlenega in stopnje rasti povpre~nih bruto pla~ - junij 2001 SIT Povpre~ne letne stopnje rasti (%) nominalno realno SK Skupaj 207.555 13,2 3,9 D Predelovalne dejavnosti 173.248 12,3 3,0 DD Obd. in predelava lesa 143.239 9,4 0,4 DN Proizv.poh. in dr.pred.dej. 146.783 12,0 2,8 Vir: SURS, avgust 2001 dela, tako v industriji kot tudi v predelovalnih dejavnostih. V obdelavi in predelavi lesa je padla za 11,9 %, medtem ko se je v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pove~ala za 10,6 %. Indekse cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za prvo polletje 2001 ka`e preglednica 3. Tako proizvodnja v obdelavi lesa kot v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih je v povpre~ju dosegla ni‘ji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in predelovalnih dejavnostih. Povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD in DN/ 36.1) v prvem polletju 2001 proti enakemu obdobju lani (v SIT) (preglednica 4). Povpre~ne bruto pla~e na zaposlenega in stopnje rasti povpre~nih bruto pla~, junij 2001 (preglednica 5). Po prvih predhodnih podatkih o izvozu in uvozu za prvih {est mesecev leto{njega leta v primerjavi z lanskim letom (enako obdobje) se je posreden izvoz v lesni industriji (obdelava lesa (DD) ter proizvodnja pohi{tva (DN36.1) pove~al (nominalno za 1,3 %), neposreden izvoz pa je padel (nominalno za -4,0 %). Uvoz blaga v lesni industriji, tako posreden (+1,6 %) kot neposreden (+1,0 %), pa se je pove~al. Najve~ji padec v posrednem izvozu lesne industrije smo zabele‘ili v skupini Lesno stavbarstvo (20.300), in sicer je izvoz padel za 21,5 % (nepo- ijaLes 53(2001) 12 Vir: SURS GZS - Združenje lesarstv Izvoz - kriterij: dejavnost blaga 1996 I-VI 99 I-VI 00 I-VI 01indeks 01/00 Obdelava in predelava lesa (DD20) 150.632 159.150 141.088 88,7 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 311.452 297.613 321.669 108,1 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) 335.253 325.642 354.796 109,0 DD20+DN36.1 462.084 456.763 462.757 101,3 DD20+DN36 485.885 484.792 495.884 102,3 Slovensko gospodarstvo 4.237.514 4.418.529 4.705.688 106,5 Uvoz - kriterij: dejavnost blaga 1996 I-VI 99 I-VI 00 I-VI 01indeks 00/01 Obdelava in predelava lesa (DD20) 74.944 71.895 68.204 94,9 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 68.641 62.055 67.845 109,3 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) 108.963 10.2291 106.233 103,9 DD20+DN36.1 143.585 133.950 136.049 101,6 DD20+DN36 183.907 174.186 174.437 100,1 Slovensko gospodarstvo 5.269.181 5.135.653 5.177.084 100,8 Izvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-VI 99 I-VI 00 I-VI 01indeks 00/01 Obdelava in predelava lesa (DD20) 121071 135031 118909 88,1 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 100158 107318 113741 106,0 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) 121638 123725 131770 106,5 DD20+DN36.1 221229 242349 232650 96,0 DD20+DN36 242709 258756 250679 96,9 Slovensko gospodarstvo 4237514 4418529 4705687 106,5 Uvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-VI 99 I-VI 00 I-VI 01indeks 00/01 Obdelava in predelava lesa (DD20) 43708 44329 44189 99,7 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 45151 42653 43673 102,4 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) 64647 55313 59022 106,7 DD20+DN36.1 88859 86982 87862 101,0 DD20+DN36 108355 99642 103211 103,6 Slovensko gospodarstvo 5269176 5135651 5177072 100,8 Vir: SURS Preglednica {t. 6. Zbirni podatki o blokiranih `iro ra~unih nad 5 dni neprekinjeno [tevilo pravnih oseb Indeks Povp. znesek(v mio SIT) Indeks [tevilo zaposlenih Indeks ijaLes 53(2001) 12 letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 53 Stran 1 - 472 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik: prof. dr dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. inž. Direktor: dr. mag Jože KORBER Ljubljana 2001 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva 3 103 147 na 191 239 291 379 423 Sanja PIRC 44 France ZUPAN 94 Sanja PIRC 138 Sanja PIRC 181 Sanja PIRC 234 Sanja PIRC 329 Stane MESAR 371 Franc MILO[I^ 418 Sanja PIRC 465 Anketa Priprava in predstavitev lesnih izobra‘evalnih organizacij na informativni dan Ocena sejma DOM 2001 Investicije v lesni industriji Gaudeamus igitur – na~rti maturantov SL[ Ljubljana Pohi{tvo in nakupovalne navade Slovencev Razvoj kadrovskega potenciala Obiskovalci o ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Sve‘i vtisi z jesenskih sejmov 2001 Ars les Poezija lesa - Dejan Uro{ [ujdovi~ Neskon~nost kroga - Janez Golob Samorok - Miran PE[I] Rezbarski shod v Ho~ah Zvoki in harmonija Ljubezen v lesu Zakaj Festival lesene lepote v Sutriu Ob jaslicah GZS informacije Informacije GZS - Zdru‘enja lesarstva 23, 75 , 121, 165, 211, 259, 309, 353, 397, 441 Intervju Pod taktirko optimizma Intervju z Astom Dvornikom, glavnim direktorjem LIP Radomlje, d.d . Sanja PIRC 33 Zaupati in biti vreden zaupanja Intervju z Mitjem Strohsackom, direktorjem podjetja BREST POHI[TVO d.o.o. Sanja PIRC 81 Najpomembnej{a je vizija Intervju z Gregorjem Verbi~em, glavnim direktorjem Gorenje Notranja oprema, d.d. Sanja PIRC 127 Majhnost je lahko tudi prednost Intervju z Matja‘em Flajsom, direktorjem firme ELASTOMERI s.p. Sanja PIRC 171 Kjer je volja, je tudi pot Intervju z Antejem Per~i}em, dijakom Cremonske {ole Sanja PIRC 269 Pogovor s Stanko Martin~i~, direktorico podjetja Lescom Fani POTO^NIK 315 Sejem naj bo ‘iv Intervju z Ljubo Kofler, direktorico Ljubljanskega sejma d.d. Sanja PIRC 359 Dr. Robert Koestler - sodelavec iz Metropolitanskega muzeja ^rtomir TAVZES 403 Razvoj trga stavbnega pohi{tva v srednji Evropi Intervju z dr. Helmutom Hohensteinom, direktorjem IFT Nada Marija SLOVNIK, Jana TAV^AR 451 Kratke vesti Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije 2 Priprave na 3. mednarodni posvet o monta‘nih hi{ah 3 DIT lesarstva Ljubljana v prihodnje {e aktivnej{i 50 Poslovna prilo‘nost JELOVICE v Tur~iji 54 BF, Oddelek za lesarstvo: zadovoljiva udele‘ba na informativnem dnevu 55 3. posvet o monta‘nih hi{ah 55 SVEA uspe{na v Skopju 80 Sejem DOM - rezultati ankete med obiskovalci 102 Jesenkovo priznanje Biotehni{ke fakultete 2001 prof. dr. dr. h.c. Niku TORELLIJU 103 Sodelovanje SL[ Nova Gorica in LIPE Ajdov{~ina 103 Brest na EKO sejmu v Celju 103 Weinig PartService ubira nova pota pri oskrbi kupcev z nadomestnimi deli 126 Banket D[L na Oddelku za lesarstvo 146 RCL kon~uje delavnico “Priprava izjave o varnosti z oceno tveganja za podjetja 147 LIP BLED v nove nalo‘be 158 LESARIADA 2001 tokrat v Slovenj gradcu KAINDLOVA novost na sejmu BWS v Salzburgu 170 Mnogostranska uporaba: KAINDL delovni pulti 170 Nova tehnolo{ka pridobitev JELOVICE – linija za izdelavo podbojev 190 Prvi hi{ni sejem podjetja TOM Oblazinjeno pohi{tvo 191 Raz{irjanje obzorij 195 Obisk na In{titutu für Fenstertechnik v Rosenheimu 201 Srednja lesarska {ola Ljubljana: Otvoritev razstave in sprejem 2. generacije lesarskih maturantov 201 Nov skladi{~ni in prodajni center za okovje podjetja SPONA d.o.o. 216 Nove nalo‘be v EGOLESU 238 11. seja upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva 238 Knji‘na novost: Stavbarstvo slovenskega pode‘elja 239 V centru Beograda 1. salon slovenskega pohi{tva 239 SVEA ni podra‘ila kuhinj - dodala je kvaliteten servis 290 Previjalni pult za invalidne otroke v bolni{nici Stara Gora 291 Izdelava lesenih skled 291 Sejem LESTEH 2001 odpovedan 291 Danske oblike v Ljubljani 334 Izmenjava vajencev po projektu LEONARDO DA VINCI med PGL[ Slovenj Gradec in Poklicno {olo iz Wolfsberga 335 Izidi RIKOVEGA nate~aja “STE IZ DRUGA^NEGA LESA KOT DRUGI?” 335 ICWSF 2001 349 Zlata vredna protipo‘arna naprava za Staneta Ocepka in SVEO 378 LIP BLED od oktobra tudi v novem salonu ljubljanskega BTC 378 Tovarna pohi{tva KRASOPREMA Dutovlje dobila novega ve~inskega lastnika 379 ALPLES @elezniki 422 GARANT Polzela 423 Novi podboji iz JELOVICE 423 Slovensko pohi{tvo v Moskvi 467 Osebne vesti Ale{ STRA@E - magister lesarskih znanosti @eljko GORI[EK 43 Vera RUTAR - nova doktorica znanosti Vesna TI[LER 180 Bruno Duji~ doktoriral Ciril MRAK 384 Iz na{ih podjetij Firmi BRUKS AB in KLOCKNER-Wood Technology GmbH sta se zdru‘ili in ustanovili novo firmo v ZDA 32 RCL uspe{no sklenil prvo leto poslovanja Igor MILAVEC 45 Predstavitev sodobnega na~ina gradnje 47 HARO kon~no (gotovo) obdelan parket BioTec - Vonj naravnega olja Novosti iz programa Lesnine in‘eniring d.d. 89 MIT programske re{itve v lesni in pohi{tveni industriji 137 WEINIG PartService ubira nova pota pri oskrbi kupcev z nadomestnimi deli 126 Novosti iz programa Lesnine In‘eniring d.d. 174 KTP - kompetenten partner v lesni industriji 176 Novost v Sloveniji – pohi{tveno okovje HETTICH 224 LAMA Dekani d.d. 227 Novosti iz programa Lesnine In‘eniring d.d. 228 Slovenijales-gradbeni material in stavbno pohi{tvo d.o.o. uvoznik okovja italijanskega dobavitelja INCOLL 230 Hi{ni sejem SCHACHERMAYER [tefan POJBI^ 231 Novosti iz programa Lesnine in‘eniring d.d. 366 SVEA - kuhinja za danes in jutri 409 ijaLes 53(2001) 12 letno kazal Novost iz programa pohi{tvenega okovja Hettich: Org@Tower 410 125 let podjetja LEITZ Bo{tjan POGA^NIK 412 Razno Re{itev uganke - Ma~je tace Niko TORELLI 9 Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov - bilten INDOK slu‘be Oddelka ze lesarstvo Biotehni{ke fakultete 51, 143, 18 7, 288, 332, 468 Seznam periodike, ki jo prejema knji‘nica Oddelka za lesarstvo BF 52 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Podro~je @AGARSTVO 100, 142, 186, 235, 287, 330, 375, 420, 466 Sejmi o pohi{tvu, notranji ureditvi ter strojih za lesarstvo 331 Novo pri lesarski zalo‘bi Mirko GER[AK 372 Novi diplomanti: Matja‘ BAJEC 331 Novi diplomanti – Dem{ar Lovro 374 Novi diplomanti-Gor{e Bojan 405 Letno kazalo 2001 445 Strokovni ~lanki Povr{inska obdelava lesa s pospe{enim staranjem Jo‘ica POLANC 21 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severozahodno Nem~ijo od 10. do 16 . 09. 2000 (1. del) Stojan UL^AR 37 Elektrika in toplota iz lesne biomase Mirko GER[AK 40 Priprava proizvodne dokumentacije Ciril MRAK 50 Vzroki in prepre~evanje letvi~ne obarvanosti @eljko GORI[EK 73 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severozahodno Nem~ijo od 10. do 16 . 09. 2000 (2. del) Stojan UL^AR 86 COST E18 “High Performance Wood Coating” Marko PETRI^ 90 Obisk kitajskega in{tituta lesne industrije v Pekingu Vesna TI[LER 95 Naravi prijazni materiali in tehnologije v povr{inski za{~iti oken in vrat Rudi BITZINGER, @arko VIDMAR 119 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severozahodno Nem~ijo od 10. do 16 . 09. 2000 (3. del) Stojan UL^AR 132 Izbolj{ati moramo ponudbo Fani POTO^NIK 135 2. sre~anje vodilnih strokovnjakov za energetiko in ekologijo - obnova parnega kotla Mirko GER[AK 139 Pritrjevanje orodja za obdelavo lesa in umetnih materialov na stroje Vladimir NAGLI] 163 FENG [UI - umetnost, filozofija ali kaj? Fani POTO^NIK 178 Energija v lesarski proizvodnji Mirko GER[AK 209 Skupina WEINIG zadovoljna s sejmom LIGNA Plus 2001 216 Strate{ki razvoj podjetja z zamenjavo poslovanja (Bussiness migration) Fani POTO^NIK 232 Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (I. del) Vladimir NAGLI] 257 LIGNA PLUS 2001 Bo{tjan POGA^NIK 273 Nevarni odpadki iz lesnopredelovalne industrije Andi @ABKAR 276 Kako se kupuje razvoj Fani POTO^NIK 278 Sledovi kamenodobne civilizacije s presenetljivo visokim znanjem o obdelavi lesa France STELE 280 Po sledeh najstarej{e lokomobile na slovenskem [tajerskem Mitja CIMPER[EK 284 Pohi{tvo solkanskih mizarjev v ~asu med obema vojnama Darinka KOZINC 302 Svetlobna podoba in tehnika v lesenem interieru France RIHTAR, Janez RIHTAR 305 Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (II. del) Vladimir NAGLI] 307 Slovenska industrija v okviru pribli‘evanja Evropski uniji Zmago TURN[EK, Alenka SOVI^ 317 CATAS - lesarski in{titut v na{i bli‘ini Marko PETRI^ 320 CATAS v {tevilkah Franco BULIAN 321 O stavki v Javoru - Opa‘ni elementi in Furnir Ester FIDEL 323 Sre~anje COST E 18 v Parizu Marko PETRI^ 326 Lesni peleti (majhni briketi) Rolf NIEMANN, Janko MOHORI^ 327 Kaj je dobro vedeti o sijaju Jo‘e PODJED 351 Slovenski RAZVOJNO TESTIRNI CENTER za fasadne izdelke stavbnega pohi{tva (SLO RTC) Janez LESAR 361 Slovenski lesarski katalog Bernard LIKAR 367 Izdelava laboratorijske hidravli~ne stiskalnice Franc TOLAR 385 Krivljenje masivnega lesa Janez ABRAM 395 Suhomonta‘ni podboji LIP BLED po novi tehnologiji na polno zajero Stojan UL^AR 413 Seniorji pomagajo podjetjem Fani POTO^NIK 416 DIDA 2001 Sanja PIRC 437 Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvamiJo‘ica POLANC 439 Pripravljenost in odziv na izredne razmere v sistemih ravnanja z okoljem Vilijem STRA[EK 454 Turbulence na trgu notranjih vrat v Nem~iji in osrednji Evropi Uskladitev predloga Zakona o delovnih razmerjih Rezbarska obrt – umetnost ali ve{~ina? Sejmi in razstave Sejem BAU - Munchen - Jelovica d.d. Inles d.d Mednarodni pohi{tveni sejem Köln 2001 LIGNA PLUS 2001 – Hannover, 21. – 25. maj 2001 Sejmi s podro~ja pohi{tva, strojev, opreme in reprodukcijskih materialov za lesnopredelovalno industrijo Nagrade GZS-Zdru‘enja lesarstva 12. ljubljanski pohi{tveni sejem AMBIENTA Zagreb, 17. do 21. oktober 2001 BEOGRAD - Slovenija le na(j)prej Hi{ni sejem WEINIG Uvodnik Bli‘e cilju Pomladi se pravi Lesarji in knjiga Lesarji imamo vi{jo strokovno {olo Okolju prijazni Na novih podro~jih Les, umazan zrak in LULUCF Poslovanje v lesni industriji Slovenije v prvi polovici leta 2001 Pepelke na pohodu Vzgoja in izobra`evanje INTERFOB 2000 Dru{tvo {tudentov lesarstva Katedro za patologijo in za{~ito lesa je obiskal z Univerze v Gottingenu Nate~aj na SL[ Nova Gorica Sodarstvo v Franciji Podjetnost in ustvarjalnost mladih Ocenjevanje izdelkov prakti~nega pouka v srednjih lesarskih {olah Slovenije Mednarodna izmenjava vajencev Znanstveni ~lanki Simulacija stro{kov za izbor sistemov za proizvodnjo oken (1. del) Franc BIZJAK, Andrej POTO^NIK 4 Nekateri vidiki uporabe lesa pri izdelavi bumerangov Zoran JARNOVI^ 9 Za{~ita lesa pred vremenskimi vplivi Matja‘ PAVLI^, Vekoslav MIHEVC 15 Simulacija stro{kov za izbor sistemov za proizvodnjo oken (2. del) Franc BIZJAK, Andrej POTO^NIK 56 Oblikovani leseni stavbni ~leni, nosilci razpoznavnih zna~ilnosti stavbarstva v manj{ih naseljih (leseni deli fasadnih odprtin) @iva DEU 64 Sledi vej na lubju Niko TORELLI 72 Raz{irjenost specializirane programske opreme v lesni obrti in industriji kon~nih izdelkov Marko [TRUKELJ, Leon OBLAK, Tomislav LEVANI^ 104 Problematika lesnih ekstraktivnih spojin v papirni industriji Janja ZULE 113 Kri‘no polje Niko TORELLI 131 Toksi~ne snovi v lesovih Vesna TI[LER, Igor LIPU[^EK 148 Ro‘ni les in palisander Niko TORELLI 159 Sandalovina – terminologija, etimoligija, lastnosti in raba Niko TORELLI 192 Lesena gradnja in po‘ari srednjeve{kih mest Domen KU[AR 196 Les kot izrazilo in okras identitetne arhitekture ve~inskega stavbarstva @iva DEU 202 Zlati rez Domen KU[AR 240 Drevesne smole iz stro~nic (Leguminosae - Caesalpinioideae). Kaj je dizelsko drevo? Niko TORELLI 250 Bukev - etimologija ljudskega in znanstvenega imena Niko TORELLI 255 Analiza ekstraktivnih spojin v bukovih sekancih Janja ZULE, Adolf MO@E 292 Barvilni lesovi Niko TORELLI 295 Analiza ekstraktivnih spojin v smrekovih sekancih Janja ZULE, Adolf MO@E 336 Hi{a iz masivnega lesa Martina ZBA[NIK SENEGA^NIK 339 Petstopenjska protito~na vodna ekstrakcija srekove skorje Vesna TI[LER, Bojan GOR[E 345 Sodobno ra~unovodstvo proizvodnje Marko HO^EVAR 380 ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) – lesna zgradba in obdelavnostne lastnosti Niko TORELLI 424 Kristalna pala~a 18 51 – uporaba lesa pri gradnji Lara SLIVNIK 430 Stojan UL^AR 458 rjih Samo HRIBAR-MILI^ 460 Vlado HOLC 464 48 Majda STRA@I[AR 84 001 217 reprodukcijskih 376 Sanja PIRC 392 Sanja PIRC 393 Sanja PIRC 406 Sanja PIRC 408 Ciril MRAK 462 Jo‘e KORBER 1 Niko TORELLI 53 Mirko GER[AK 101 Zdenka STEBLOVNIK 145 Nada Marija SLOVNIK 189 Jo‘e KU[AR 237 Niko TORELLI 289 Jo‘e KORBER 333 Sanja PIRC 421 Bla‘ PRIMO@I^ 46 Bla‘ PRIMO@I^ 97 prof. dr. Holger Millitz Franci POHLEVEN 96 Darinka KOZINC 98 Bla‘ PRIMO@I^ 140 Mirjam ZALO@NIK 182 Leopold KR@I[NIK 184 Ivan [KODNIK 414 ijaLes 53(2001) 12 letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 53 Stran 1 - 472 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno avtorsko kazalo Glavni urednik: prof. dr dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. inž. Direktor: dr. mag Jože KORBER Ljubljana 2001 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva avtor naslov stran avtor naslov stran ABRAM Janez Krivljenje masivnega lesa 395 119 56 BITZINGER Rudi, VIDMAR @arko Naravi prijazni materiali in tehnologije v povr{inski za{~iti oken in vrat BIZJAK Franc, POTO^NIK Andrej Simulacija stro{kov za izbor sistemov za proizvodnjo oken (1. del) Simulacija stro{kov za izbor sistemov za proizvodnjo oken (2. del) BO[TJAN^I^ Janko Obisk na In{titutu für Fenstertechnik v Rosenheimu 201 BULIAN Franco CATAS v {tevilkah 321 CIMPER[EK Mitja Po sledeh najstarej{e lokomobile na slovenskem [tajerskem 284 DEU @iva Oblikovani leseni stavbni ~leni, nosilci razpoznavnih zna~ilnosti stavbarstva v manj{ih naseljih (leseni deli fasadnih odprtin) 64 Les kot izrazilo in okras identitetne arhitekture ve~inskega stavbarstva 202 FIDEL Ester O stavki v Javoru - Opa‘ni elementi in Furnir 323 GER[AK Mirko Novo pri lesarski zalo‘bi 372 40 Elektrika in toplota iz lesne biomase 2. sre~anje vodilnih strokovnjakov za energetiko in ekologijo - obnova parnega kotla 139 Energija v lesarski proizvodnji 209 Lesarji in knjiga 101 GORI[EK @eljko Ale{ STRA@E - magister lesarskih znanosti 43 GORI[EK @eljko Vzroki in prepre~evanje letvi~ne obarvanosti 73 HO^EVAR Marko Sodobno ra~unovodstvo proizvodnje 380 HOLC Vlado Rezbarska obrt – umetnost ali ve{~ina? 464 HRIBAR-MILI^ Samo Uskladitev predloga Zakona o delovnih razmerjih 460 JARNOVI^ Zoran Nekateri vidiki uporabe lesa pri izdelavi bumerangov 9 KORBER Jo‘e Bli‘e cilju 1 Poslovanje v lesni industriji Slovenije v prvi polovici leta 2001 333 KOZINC Darinka Sodelovanje SL[ Nova Gorica in LIPE Ajdov{~ina 103 Previjalni pult za invalidne otroke v bolni{nici Stara Gora 291 Izdelava lesenih skled Pohi{tvo solkanskih mizarjev v ~asu med obema vojnama 291 302 Nate~aj na SL[ Nova Gorica 98 KR@I[NIK Leopold Ocenjevanje izdelkov prakti~nega pouka v srednjih lesarskih {olah Slovenije 184 KU[AR Domen Klesena gradnja in po‘ari srednjeve{kih mest 196 Zlati rez 240 KU[AR Jo‘e Na novih podro~jih 237 LESAR Janez Slovenski RAZVOJNO TESTIRNI CENTER za fasadne izdelke stavbnega pohi{tva (SLO RTC) 361 LIKAR Bernard Slovenski lesarski katalog 367 MESAR Stane Zakaj 371 MILAVEC Igor RCL uspe{no sklenil prvo leto poslovanja 45 MILO[I^ Franc Festival lesene lepote v Sutriu 418 MRAK Ciril Priprava proizvodne dokumentacije 50 Bruno Duji~ doktoriral 384 Hi{ni sejem WEINIG 462 NAGLI] Vladimir Pritrjevanje orodja za obdelavo lesa in umetnih materialov na stroje 163 Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (I. del) 257 Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (II. del) 307 NIEMANN Rolf, prevedel Janko MOHORI^ Lesni peleti (majhni briketi) 327 PAVLI^ Matja‘, MIHEVC Vekoslav Za{~ita lesa pred vremenskimi vplivi 15 PETRI^ Marko COST E18 “High Performance Wood Coating” 90 CATAS - lesarski in{titut v na{i bli‘ini 320 Sre~anje COST E 18 v Parizu 326 CATA S - lesarski in{titut v na{i bli‘ini PIRC Sanja Poezija lesa - Dejan Uro{ [ujdovi~ 44 Samorok - Miran PE[I] 138 Rezbarski shod v Ho~ah 181 Zvoki in harmonija 234 Ljubezen v lesu 329 Ob jaslicah 465 Pod taktirko optimizma Intervju z Astom Dvornikom, glavnim direktorjem LIP Radomlje, d.d. 33 Zaupati in biti vreden zaupanja Intervju z Mitjem Strohsackom, direktorjem podjetja BREST POHI[TVO d.o.o. 81 Najpomembnej{a je vizija Intervju z Gregorjem Verbi~em, glavnim direktorjem Gorenje Notranja oprema, d.d. 127 Majhnost je lahko tudi prednost Intervju z Matja‘em Flajsom, direktorjem firme ELASTOMERI s.p. 171 ijaLes 53(2001) 12 letno kazal avtor naslov stran avtor naslov stran PIRC Sanja Kjer je volja, je tudi pot Intervju z Antejem Per~i}em, dijakom Cremonske {ole 269 Sejem naj bo ‘iv Intervju z Ljubo Kofler, direktorico Ljubljanskega sejma d.d. 359 Srednja lesarska {ola Ljubljana: Otvoritev razstave in sprejem 2. generaije lesarskih maturantov 201 Slovensko pohi{tvo v Moskvi DIDA 2001 12. ljubljanski pohi{tveni sejem BEOGRAD - Slovenija le na(j)prej Pepelke na pohodu PODJED Jo‘e Kaj je dobro vedeti o sijaju POGA^NIK Bo{tjan 125 let podjetja LEITZ LIGNA PLUS 2001 POHLEVEN Franci Katedro za patologijo in za{~ito lesa je obiskal prof. dr. Holger Millitz z Univerze v Gottingenu 96 POJBI^ [tefan Hi{ni sejem SCHACHERMAYER 231 POLANC Jo‘ica Povr{inska obdelava lesa s pospe{enim staranjem 21 Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami 439 POTO^NIK Fani Pogovor s Stanko Martin~i~, direktorico podjetja Lescom 315 Izbolj{ati moramo ponudbo 135 FENG [UI - umetnost, filozofija ali kaj? 178 Strate{ki razvoj podjetja z zamenjavo poslovanja (Bussiness migration) 232 Kako se kupuje razvoj 278 Seniorji pomagajo podjetjem 416 PRIMO@I^ Bla‘ INTERFOB 2000 46 Dru{tvo {tudentov lesarstva 97 Sodarstvo v Franciji 140 RIHTAR France, RIHTAR Janez Svetlobna podoba in tehnika v lesenem interieru 305 SLIVNIK Lara Kristalna pala~a 18 51 – uporaba lesa pri gradnji 430 SLOVNIK Nada Marija Okolju prijazni 189 SLOVNIK Nada Marija TAV^AR Jana Razvoj trga stavbnega pohi{tva v srednji Evropi Intervju z dr. Helmutom Hohensteinom, direktorjem IFT 451 STEBLOVNIK Zdenka Lesarji imamo vi{jo strokovno {olo STELE France 145 Sledovi kamenodobne civilizacije s presenetljivo visokim znanjem o obdelavi lesa 280 STRA[EK Vilijem Pripravljenost in odziv na izredne razmere v sistemih ravnanja z okoljem 454 STRA@I[AR Majda Mednarodni pohi{tveni sejem Köln 2001 [KODNIK Ivan Mednarodna izmenjava vajencev 84 414 [TRUKELJ Marko, OBLAK Leon, LEVANI^ Tomislav Raz{irjenost specializirane programske opreme v lesni obrti in industriji kon~nih izdelkov 104 TAVZES ^rtomir Dr. Robert Koestler - sodelavec iz Metropolitanskega muzeja 403 TI[LER Vesna TI[LER Vesna, GOR[E Bojan Obisk kitajskega in{tituta lesne industrije v Pekingu 95 Vera RUTAR - nova doktorica znanosti 180 Petstopenjska protito~na vodna ekstrakcija smrekove skorje 345 TIŠLER Vesna, UPUŠČEK Igor Toksične snovi v lesovih TOLAR Franc 467 TORELLI Niko 437 393 408 421 351 412 273 148 Izdelava laboratorijske hidravli~ne stiskalnice 385 ICWSF 2001 349 Re{itev uganke - Ma~je tace 9 Pomladi se pravi 53 Les, umazan zrak in LULUCF 289 Sledi vej na lubju 72 Kri‘no polje 131 Ro‘ni les in palisander 159 Sandalovina – terminologija, etomoligija, lastnosti in raba 192 Drevesne smole iz stro~nic (Leguminosae -Caesalpinioideae). Kaj je dizelsko drevo? 250 Bukev - etimologija ljudskega in znanstvenega imena 255 Barvilni lesovi 295 ^rna jel{a (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) – lesna zgradba in obdelavnostne lastnosti 424 TURN[EK Zmago, SOVI^ Alenka Slovenska industrija v okviru pribli‘evanja Evropski uniji 317 UL^AR Stojan [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severozahodno Nem~ijo od 10 . do 16 . 09. 2000 (1. del) 37 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severozahodno Nem~ijo od 10 . do 16 . 09. 2000 (2. del) 86 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severozahodno Nem~ijo od 10 . do 16 . 09. 2000 (3. del) 132 Suhomonta‘ni podboji LIP BLED po novi tehnologiji na polno zajero 413 Turbulence na trgu notranjih vrat v Nem~iji in osrednji Evropi 458 ZALO@NIK Mirjam Podjetnost in ustvarjalnost mladih ZBA[NIK SENEGA^NIK Martina Hi{a iz masivnega lesa ZULE Janja ZULE Janja, MO@E Adolf Problematika lesnih ekstraktivnih spojin v papirni industriji Analiza ekstraktivnih spojin v bukovih sekancih Analiza ekstraktivnih spojin v smrekovih sekancih 182 339 113 336 94 ZUPAN France Neskon~nost kroga - Janez Golob @ABKAR Andi Nevarni odpadki iz lesnopredelovalne industrije 276 ijaLes 53(2001) 12 292 iZS - Zdru`enje lesarstva sreden izvoz je padel za 19,8 %). Zaradi recesije v Nemčiji in čedalje večje zastopanosti plastike namesto lesa (55 % plastičnih oken, 25 % alu+les -podatek velja le za nemški trg), kar se tiče fasadnih izdelkov, (trend gre v smeri upadanja lesa!), je izvoz slovenskih stavbarjev konec l.polletja 2001 naravnost zaskrbljujoč. Ravno zaradi te situacije se je porodila ideja, da se v sekcijo stavbarjev, ki že deluje v okviru GZS-Združenja lesarstva, povabi tudi proizvajalce plastičnih oken, ki sicer po članstvu ne spadajo pod GZS-Združenje lesarstva. Sekcija obenem podpira tudi projekt Razvojnega centra za lesarstvo (RCL) z naslovom “Razvojno-testirni center za fasadne izdelke stavbnega pohištva” v smislu enakovrednega nastopanja podjetij v tem projektu, ne glede na to, ali so podjetja vključena v RCL kot soustanovitelji RCL-a. Največji porast v posrednem izvozu pa beležimo v prvem polletju v skupini Proizvodnja drugega kuhinjskega pohištva, kjer se je izvoz povečal za 29,7 %. • Zbirni podatki o blokacijah žiro računov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu decembru 2000 proti decembru 1999 kažejo, da se je število pravnih oseb z blokiranimi žiro računi v lesni industriji v povprečju zmanjšalo za 33,6 %, povprečni dnevni znesek blokacije se je zmanjšal za 62,1 % in število zaposlenih v teh družbah za 42,6 %. Podatki o blokacijah žiro računov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu juniju 2001 (glede na december 2000) kažejo, da se je število pravnih oseb, ki imajo blokirane žiro račune nad 5 dni v lesni industriji zmanjšalo za 12,6 %, povprečni znesek blokacij se je zmanjšal za 35,3 % kot tudi število zaposlenih v teh družbah (za 64,5 %), kar pomeni precejšnje izboljšanje rezultatov v slovenski lesni industriji v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi in slovenskim gospodarstvom. V letu 1998 je kar 13 lesnopredelovalnih podjetij šlo v stečaj, v letu 1999 sedem podjetij, v letu 2000 pet podjetij in v prvem polletju 2001 eno podjetje. V postopku prisilne poravnave so bila v letu 1998 štiri lesnopredelovalna podjetja, v letu 1999 je bilo takšnih podjetij 5, leta 2000 skupaj 8 podjetij, v prvem polletju letošnjega leta eno podjetje. večno 20)0)2 S ehm 2002 Č%