Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani_

108291

Hitri

z ozirom

na sedanji denar

po

avstrijski veljavi

in

na novo mero in vago.

8. popravljeni natis.

V Ljubljani 1885.

Naložil Janez Giontini.

108291

Predgovor.-

Ker se je „Hitri raču¬
nar” sedmega natisa že po¬
polnem razprodal, nam je
to prijeten dokaz, da se
je ta priročna knjižica v
slovenskem narodu zelo
razširila in priljubila. To
nam daje tudi povod, da
spravimo zopet nov natis
na svitlo.

Nadejamo se, da bode
častito občinstvg po tej
knjižici v novi obleki z
ravno takim veseljem se¬
glo, kakor po prejšnem
natisu.

1

4

Idi toraj „Hitri raču¬
nar” dalječ okrog po slo¬
venskem svetu, ter bodi
zanesljiv pripomočnikpro-
dajalcem in kupcem, ki
te bodo potrebovali. Z
Bogom!

Založništvo.

5

Uvod.

S cesarskim patentom
dne 27. aprila 1858 je
bilo določeno, da se 1.
novembra 1858 vpelje
nova „avstrijska veljava”
kot edino postavni denar
za vso Avstrijo. Po tej
veljavi se kuje iz pol
kilograma čistega srebra,
45 novih goldinarjev. Da
se goldinar razdeli na 100
delov, kterim pravimo
krajcarji ali novci, je vsa¬
kemu znano.

Kovani denarji so:

a) zlati.

Najnavadnejši so ce¬
sarski cekini, katerim

6

je pervotna cena 4 gld. 77
krajcarjev. Kakor vsako
blago, tako tudi zlato in
zlati denar nima stano¬
vitne cene, temuč je zdaj
dražje, zdaj ceneje. Spre¬
menljivo vrednost zlata
beremo vsaki dan po čas¬
nikih, ki nam kažejo, kako
stoje kurzi zlata, srebra
in denarnih papirjev, reci¬
mo: deržavnih obligacij
i. f. d.

Razun malih cesarskih
cekinov so tudi zlati po
4 cekini skupaj; cena jim
je tudi 4kratna, to je
19 gold. 9 kr.

Dalje so zlate „krone”
po 13 gold. 87 kr. in pol-
krone po6gold.94kr. Tudi
cekini avstrijski po 20
frankov ali 8 gold. in po

7

10 frankov ali 4 gole!, se
nahajajo v kupčiji.

b) sreberni:

1.  ) dvogoldinarji,

2.  ) goldinarji in

3.  ) četertgoldinarji.

Vsak goldinar tehta do¬
brih 12 Vs gramov, in v 1000
delih kovanega srebra je
900 delov čistega, in 100
delov primeška.

Cetertgoldinar tehta do¬
brih 5V 3  gramov, a srebro
je slabeje, ker je na 1000
delov zmesi le 520 či¬
stega srebra.

Za drobiž  imamo:

4.  ) dvajsetico, ali V5 gold.

5.  ) desetico, ali Vi o n

6.  ) petak, ali V20 g°ld-
Umeje se, da je to

srebro slabeje, ker se iz

8

pol kilograma finega sre¬
bra naredi 75 fi. Pri dva-
seticak je le pol, pri dese¬
ticah 2 petini in pri pe-
takih (groših) samo 7 dvaj¬
setin čistega srebra, drugi
veči del je bakren pri-
mešek.

Mnogo starejega srebra
se tudi nahaja med ljud¬
stvom; zlasti so dobro
znani Levantinski tolarji
s podobo cesarice Marije
Terezije in letnico 1780.
Jstotako niso nenavadni
,,Križevci” po 2 gld. 31 kr.
z letnico 1797, dalje
dvojni zvezni tolarji po
3 gold. in mali zvezni
tolarji po 1 gld. 50 kr. —
Od cesarja Ferdinanda I.
z letnico 1848 so še tu
in tam najti tolarji po


2 gld. 10 kr. av. v. Jed-
nake vrednosti so tolarji
z letnico 1815, ki so bili
kovani za časa cesarja
Franca I. —

Po vsej Nemčiji je zdaj
vpeljan denar, ki ga zo-
vejo „Mark”, ki po našem
denarji plača 60 kr. Ta
srebern denar se deli v
100 delov, kakor naš gol¬
dinar. Stotino „marke”
imenujejo vinarje. Posa-
mesni vinarji in po dva
so od brona kovani. Na
pol kilograma pervih na¬
štejemo 150, in druzih250.

c) bakreni.

1. ) četertaki, 25 za lgold.

2. ) krajcarji, 100 za 1
gold., pravimo jim tudi
novci.

| *■*

10

3.) polkrajcarji ali pol-
novci, po 200 za 1 gol¬
dinar. Vtisneno imajo
drobčevo številko 5 / 10  t. j.
pet desetincev.

Opomba. Pri računih
pišemo desetice na pervo
mesto za goldinarje kraj-
cerje na drugo, in kraj-
cerjeve desetine na tretje
mesto, n. p. 15'385 gld.
t. j. 15 celih gold. 3 dese¬
tine, 8 stotin in 5 tisučin
goldinarja, ali kar je vse
jedno: l5gold.38in pol kr.

Glavna stvar pri našem
denarji je to, da se gol¬
dinar deli v drobiž, dese¬
tine in stotine, s katerimi
vsakoršni račun lahko in
hitro zgotovimo.

Odkar imamo novo me-
tersko mero in vago, je

11

ta uredba še mnogo veče
praktične vrednosti, kajti
pri kupovanji in proda¬
janji izračunimo takoj
ceno po pripravnih sklepih,
da nam ni treba mnogo
truda. Tega pri starem
denarji in pri stari meri
nismo bili v stanu. Naj
podamo tukaj nekoliko
taci h pravil:

1. Kolikor krajcerjev
stane 1 kilogram, ravno to¬
liko goldinarjev 1 meterski
cent (100 kil.)

2. Kolikor goldinarjev
velja 1 kilogram, toliko
krajcarjev 1 dekagram.

3. če velja 1 kilogram
le en del goldinarja (nekaj
krajcarjev), tedaj se ra¬
čuni za en dekagram ravno
takošen del krajcarja.

12

4. Kakor se goldinar
drobi v krajcarje ali stoti¬
ne, ravno tako si lahko mi¬
slimo krajcar zdrobljen na
stotine. Kolikor celih kraj¬
carjev plačamo za 1 kilo¬
gram, toliko krajcerjevih
stotincev velja 1 deka¬
gram. če velja 1 kilogr.
50 kr., tedaj se plača za
1 dekagr. 50 / 100  kr. to je
pol krajcarja ( 5 / J0 ). če je
kilogram po 85 kraje, je
dekagram po 85 / 10 oi to je
nekaj več, ko 3 četertine
kr. kar sme vsak za cel
krajcar zaračuniti, ako
ni s polkrajcarjem zado¬
voljen.

Opomba. To naj bi
naše gospodinje posebno
dobro pomnile, ker morajo
pri kupovanji za dobro

13

mero, za kilogramov pre¬
sežek ali preostanek dosti¬
krat več plačati, kakor
gre prodajalcu, ker ta ne
ve, koliko bi računil za
par dekagramov, ali pa
greši na nevednost kupca.

5. Kolikor desetic za 1
meter, toliko krajcerjev
za 1 decimeter, in na¬
robe.

6. Kolikor kr. 1 liter,
ravno toliko gld. velja
1 Hektoliter (100 litrov).

Odkar je mera in vaga
tako vravnana, kakor naš
denar, nam je številjenje
neizrečeno polajšano, in
zato bodimo hvaležni
slavni vladi za novo vpe¬
ljano metersko mero.

Ker pa še ni vsakteri
privadil se razmer med

14

staro in novo mero, toliko
časa je treba, da vidimo
z natančnimi številkami
razjasnene razlike v pri¬
ročnih knjižicah, in taka
knjižica naj hode naš
„hitri računar”.

I. tabela,

Razložena cena

za 1 tlo 2000 reči,

če velja posamezna pol kraje,
do 99 kraje.

16

Ena reč l /, kr.

Ena reč 7, kr.

18

Ena reč I kr.

19

Ena reč I kr.

20

Ena reč 17, kr.

Ena reč I V, kr.

99

/

Ena reč 2 kr.

23

Ena reč 2 kr.

24

Ena reč 2 7, kr.

25

Ena reč 2 V* kr.

•2

26

Ena reč 3 kr.

27

Ena reč 3 kr.

2 '

28

Ena reč 3 7* kr.

Ena reč 3 1 / 2  kr.

30

Ena reč 4 kr.

31

Ena reč 4 kr.

32


Ena reč 4 1 /* kr.

Ena reč 4 V 2  kr.

2 **

34


Ena reč 5 kr.

Reči

2

3

4
o
6

7

8
9

10

11

\2

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22
23
5Ž4

fr.

1

1

1

1

1

kr.

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

75

80

85

90

95

5

10

15

20

■



35

Ena reč 5 kr.

3 «

Ena reč 5 1 j i  kr.

sr

Ena reč 5 '/* kr.

38

Ena reč 6 kr.

39

Ena reč 6 kr.

40

Ena reč 6 %  kr.

41

Ena reč 6 7» kr.

12

Ena reč 7 kr.

43

Ena reč 7 kr.

44

Ena reč 7 */a kr -

45

Ena reč 7 1 / 2  kr.


4G

Ena reč 8 kr.

47

Ena reč 8 kr.

48

Ena reč 8'/ 2  kr.

49

Ena reč 8 1 / 2  kr.


50

Ena reč 9 kr.

51

£'

Ena reč 9 kr.

52

Ena reč 97, kr.

Ena reč 9 V 2  kr.

53

54

Ena reč 10 kr.

Ena reč 10 kr.

56

Ena reč IO ’/ 2  kr

Ena reč 10 V 2  kr.

57

O **
u

58

Ena reč II kr.

59

Ena reč II kr.

60

Ena reč ll’/ 2  kr.

«1

Ena reč II7« kr.

62


Ena reč 12 kr.

63

Ena reč 12 kr.

64

Ena reč \2  V 2  kr.


Ena reč 12 Va kr.

65

66

Ena reč 13 kr.

67

Ena reč 13 kr.

B8

Ena reč 13 Va ^ r -

69

Ena reč 13 ‘/ 2  kr.

i

70

Ena reč 14 kr.

71

Ena reč 14 kr.

72

Ena reč 14 V 2  kr.

73

Ena reč 14 1 / 2  kr.


74

Ena reč 15 kr.

75

Ena reč 15 kr.

4


76

Ena reč 15 1 / 2  kr.

Reči

fr.

2

3

4

5

6

7

8
9

1«

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20
21
22

23

24

1

1

1

1

1

1

2

2

2

2

2

2

2

3

3

3

3

3

kr.

31

46V 2

62

777 «

93

87 .

24

397,

55

707 ,

86

17.

17

32  7 ,
48
63y 2
79

947,

10

257 ,

41

567 ,

72

Ena reč 15 %  kr.

77

78

Ena reč 16 kr.

79

Ena reč 16 kr.

80

Ena reč 16 7* kr.

Ena reč 16 */ 2  kr.

81


^ **

82

Ena reč 17 kr.

83

Ena reč 17 kr.

34

Ena reč 17 7, kr.

85

Ena reč 17 V 2  kr.

86

Ena reč 18 kr.

Ena reč 18 kr.

88

Ena reč 18 ’/ 2  kr.

89

Ena reč 18 y 2  kr.

90

i

Ena reč 19 kr,

Ena reč 19 kr.

92

Ena reč I9 7 2  kr.

93

Ena reč 19 V 2  kr.


94

Ena reč 20 kr.

95

Ena reč 20 kr.

96

Ena reč 21 kr,

97

Ena reč 21 kr.

L

o

08

Ena reč 22 kr.

99

Ena reč 22 kr.

L

100

Ena reč 23 kr.

101

Ena reč 23 kr.

102

Ena reč 24 kr.

103

Ena reč 24 kr.

104

Ena reč 25 kr.

105

Ena reč 25 kr.

5 **

106

Ena reč 26 kr.

107

Ena reč 26 kr.

108

Ena reč 27 kr.

Ena reč 27 kr.

110

Ena reč 28 kr.

111

Ena reč 28  kr.

112

Ena reč 29 kr.

113

Ena reč 29 kr.

e

114

Ena reč 30 kr.

k

115

Ena reč 30 kr.

116

Ena reč 31 kr.

117

Ena reč 31 kr.

118

Ena reč 32 kr.

119

Ena reč 32 kr.

120

Ena rsč 33 kr.

121

Ena reč 33 kr.

I

123

Ena reč 34 kr.

6

124

—

125

Ena reč 35 kr.

126

Ena reč 36 kr.

127

Ena reč 36 kr.

128


Ena reč 37 kr.

129

Ena reč 37 kr.

Reči

25

26

27

28

29

30
40
50
60
70
80
90

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

2000

kr.

25

62  I
99
36
73
10
80
50
20
90
60
30

fr.

9

9

9

10

10

11

14

18

22

25

29

33

37

74

111

148

185

222

259

296

333

370

6 **

130


Ena reč 38 kr.

131

Ena reč 38 kr.

132

Ena reč 39 kr.

133

Ena reč 39 kr.

134


Ena reč 40 kr.

--—

135

Ena reč 40 kr.

136

!

Ena reč 41 kr.


137

Ena reč 41 kr.

138

Ena reč 42 kr.

139

Ena reč 42 kr.

140

Ena reč 43 kr.

142

Ena reč 44 kr.

143

Ena reč 44 kr.

I

144

Ena reč 45 kr.

145

Ena reč 45 kr.

Reči fr.

25

26

27

28

29

30
40
50
60
70

11

11

12

12

13

13

18

22

27

31

80

90

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

2000

36

40

45

90

135

180

225

270

315

360

405

450

900

kr.

25

70

15

60

5

50

50

50

50

7

146

Ena reč 46 kr.


147

Ena reč 46 kr.

148

Ena reč 47 kr.

Ena reč 47 kr.

150

I

Ena reč 48 kr.

151

Ena reč 48 kr.

152

Ena reč 49 kr.

153

Ena reč 49 kr.

7 **

154

Ena reč 50 kr.

155

Ena reč 50 kr.

156



157

Ena reč 5! kr.

L

158

Ena reč 52 kr.

A

159

Ena reč 52 kr.

160

Ena reč 53 kr.

161

Ena reč 53 kr.

Reči

25

26

27

28

29

30
40
50
60
70
80
90

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

2000

I' ‘

L

162

Ena reč 54 kr.

163

Ena reč 54 kr.

164

Ena reč 55 kr.

L

1(35

Ena reč 55 kr.

L

1GG

Ena reč 56 kr.

1G7

Ena reč 56 kr.

L

168

Ena reč 57 kr.

169

Ena reč 57 kr.

L

170

Ena reč 58 kr.

171

Ena reč 58 kr.

8

172

Ena reč 59 kr.

kr.

18

77

36

95

54

13

72

31

90

49

8

67

26

85

44

3

62

21

80

39

98

57

16

173

Ena reč 59 kr.

174

Ena reč 60 kr.

175

Ena reč 60 kr.

17(5


Ena reč 61 kr.



177

Ena reč 6! kr.

g**

178

Ena reč 62 kr.

179

Ena reč 62 kr.

180

Ena reč 63 kr.

181

Ena reč 63 kr.


182

Ena reč 64 kr.

L

183

Ena reč 64 kr.

184

Ena

Reči

2

3

4

5

6

7

8
9

10
11
1 2

13

14

15

16

17

18

19

20
21
22

23

24

kr.

kr.

30

95

60

25

90

55

20

85

50

15

80

45

10

75

40

5

70

35

65

30

95

60

reč 65

fr.

1

1

2

3

3

4

5

5

6
7

7

8
9
9

10

11

11

12

13

13

14

14

15

185

Ena reč 65 kr.

186

Ena reč 66 kr.

187

Ena reč 66 kr.


188

Ena reč 67 kr.

I

189

Ena reč 67 kr.

190

Ena reč 68 kr.

191

192

Ena reč 69 kr.

193

Ena reč 69 kr.

9

164

Ena reč 70 kr.

195

Ena reč 70 kr.

9

196

197

i

Ena reč 71 kr.

19S

Ena reč 72 kr.


199

Ena reč 72 kr.

200

4

Ena reč 73 kr.

201

■\ -

.!•

t


Ena reč 73 kr.

9 **

202

Ena reč 74 kr.

203


Ena reč 74 kr.

204

Ena reč 75 kr.

205

Ena reč 75 kr.

206

Ena reč 76 kr.

207

Ena reč 76 kr.

208

Ena reč 77 kr.

209

Ena reč 77 kr.


210

Ena reč 78 kr.


211

Ena reč 78 kr.

212

Ena reč 79 kr.

213

Ena reč 79 kr.

214

Ena reč 80 kr.

215

Ena reč 80 kr.

216

Ena reč 81 kr.


217

Ena reč 81 kr.


10

218

Ena reč 82 kr.

219

Ena reč 82 kr.

10

220

Ena reč 83 kr.

221

Ena reč 83 kr.

222

Ena reč 84 kr.

223

Ena reč 84 kr.

224

Ena reč 85 kr.

225

Ena reč 85 kr.

10**

226

Ena reč 86 kr.

227

Ena reč 86 kr.

228


Ena reč 87 kr.

229

Ena reč 87 kr.


230

Ena reč 88 kr.

231

Ena reč 88 kr.

232

Ena reč 89 kr.


I

233

Ena reč 89 kr.

234

Ena reč 90 kr.


235

Ena reč 90 kr.

^55

236

Ena reč 91 kr.

237

Ena reč 91 kr.

238

Ena reč 92 kr.

-s*

239

Ena reč 92 kr.

240

Ena reč 93 kr.

-s*

241

Ena reč 93 kr.

ll

242

Ena reč 94 kr.

■m

Ena reč 94 kr.

n

244

Ena reč 95 kr.

245

Ena reč 95 kr.

246

Ena reč 96 kr.

247

Ena reč 96 kr.

248

Ena reč 97 kr.

249

Ena reč 97 kr.

21  **

250

Ena reč 98 kr.

251

Ena reč 98 kr.

252

Ena reč 99 kr.

25 »

Ena reč 99 kr.


II. tabela.

Izštetev obresti

po

4, 5, in 6 od sto za 1 do
10.000 fr. ay. v.

a) na leto

b) na pol leta

c) na mesec.

256

Opomba.

Ker se posojuje tudi
na veče obresti, kakor so
tukaj navedene, n. pr. po
7, 8, 9—10 in še več od
sto, in ker se pri kupčiji
tudi dobiček izštevili po
odstotkih, ki so veči, ka¬
kor se v tej knjižici, na¬
hajajo, ne bode odveč,
če omenimo, da se veče
obresti najdejo, ako se
sestavijo iz manjših. Na
primer: 7 odstotkov od
18 gold za celo leto se
izve, ako vzamemo k 5
odstotkom, to je 90 kr.,
še polovico od 4 odstot¬
kov, to je 36 kr., skupaj
torej 1 fr. 26 kr. — Za
8 odstotkov se vzamejo
2krat 4 odstotki. 9 od¬
stotkov se sestavi iz 4 ii>
5 odst.; za 10 odstotkov

25T

Se vzame 2krat 5 odstot¬
kov. Manjše obresti se
izštevilijo, na pr. 2 od¬
stotka, če obresti 4 od¬
stotkov razpolovimo. Rav-
®o tako naredimo s 6 od¬
stotki, kadar gre samo za
3 odstotke, i. t. d.

■858

Obresti 4 od sto.

m

Obresti 4 od sto.

260

Obresti 4 od sto.

261

Obresti 4 od sto.


262

Obresti 4 od sto.

265

Obresti 4 od sto.

Obresti 5 od sto.

'2 (34

265

Obresti 5 od sto.

266

Obresti 5 od sto.

267

Obresti 5 od sto.

12 !

268

Obresti 5 od sto.

269

Obresti 5 od sto.

270

Obresti 6 od sto.

271

Obresti 6 od sto.

272

Obresti 6 od sto.

Obresti 6 od sto.

273

12 **

274

Obresti 6 od sto.

275

Obresti 6 od sto.

Lestvice

kolekovne ali štempeljske,

Uravnane po postavah 6. aprila
1856, 13. decembra 1862,
29. februvarja 1864 in 8. marca
1876 za izmero kolkovne
davščine po primeri k vred¬
nosti rastoče.

278

Lestvica I.

je merodajavna:

1. ) za menice, ki so v
domačih deželah izdane in se
morajo plačati v šestih mesecih.

2. ) za menice,  ki so y
vnanjih deželah izdane in v
dvanajstih mesecih plačljive L

3. ) za prevod  (indosament,'
giro) na menice,  katere so
podvržene lestvici II;

4. ) za trgovinske nakaznice,
ki so kot menice in imajo
več kot osem dni obroka, in
za zavezne liste;

5. )  za dolžna pisma o pred-
plačah javnih kreditnih za¬
vodov na državne in druge
vrednostne papirje za čas treh
mesecev.

279

j. Pri menjavnih pismih.

280

Lestvica II.

velja 1.) za pravna pisma,
katera niso podvržena lest¬
vici L, ne lestvici III., in tudi
ne stanovitnemu koleku po
50 kr.;

2. ) za menice, ki so v do¬
mačih deželah izdane in so v
šestih mesecih plačljive;

3. ) za menice, ki so v vnanjih
deželah izdane in so čez 12
mesecev plačljive;

4. ) za potrdila pri teh
menicah, za prevode, kakor
pri lestvici I.

Pravna pisma,  ki niso
podvržena lestvici I. so:

Odkupne pogodbe po vred¬
nosti stvari.

Odstrižniki za delnice.

Nakaznice od kupcev in za
kupce, če niso v zlatu, in druge
po znesku zavarovalnine.

Stavbene pogodbe.

Poroštva pri cenjenih za¬
vezah.

Zastave.

Plačilna prepustna pisma
za dolgove.

Pogodbe o ^lužbah.

Zakonske pogodbe.

Pobotnice (kvitance) in pri'
jemni listi.

281

Družbene pogodbe.

Pogodbe na srečo.

Zastavni zapisi; fevdna
Pisma.

Posebna dolžna pisma.

Najemne in zastavne po¬
godbe.

Vrednostne založnine.

Pri računskem sklepu, ki
ga ne sklepajo kupci in
obrtniki.

Dolžna pisma. Pogodbe.
v . Pooblastila z izrečenim pla-
oiloin.

Podaljšanje menic.

282

II. Pri pravnih pismih.

400 fr. 1 fr. 25 kr. več plačuje*
pri tem se zneski pod 400 fr.
za polne jemljejo.

283

Lestvica lil.

ima veljavo:

1) za kupne pogodbe, me-
njalske pogodbe in založne
Pogodbe o premičnih rečeh
(t. j. razno blagč);

2. )zaplačilnaodstopnapisma
(cesije) o drugih rečeh, ne o
terjatvah;

3. ) za pogodbe o služninah;

4. ) za potrdila dobitkov pri
številjski loteriji;

5. ) za kup upanja;

6. ) za dolžne zapise;

7. ) za pogodbe društev na
delnice (akcije);

8. ) za odpovedi pravicam,
katere so enake premičnim
tečem, izvzemši terjatev.

284

lil. Pri pravnih pismih.

200 fr. 1 fr. ‘25 kr. več plačuje,
pri tem se zneski pod ‘200 fr.
za polne jemljejo.

285

O novi meri.

1. Pouk splošni.

Novi meri je podlaga
„ m eter”, kar pomenja v
domačem jeziku „mera”.
Dolgost metru so dolo¬
čili Francozi proti koncu
Prejšnega stoletja, in so
v  dosego te naravne,
nikdar izgubljive, jako
11  n tanjen e in pripravne
*Pere mnogo truda in
Proškov žrtovali.

0 izviru metra v tej
knjigi na široko govoriti
j 1  a m prostor ne dovoljuje,
ker je namenjena kazati

praktično vporabo.

Kaj in koliko je toraj
Kieter?

1 meter je dobrega
bol sežnja, ali na tanjko

286

3 čevlje, 1  palec in 11 72
čertic (skoraj 38 palcev)
prejšne stare mere; ali
pa 1  vatel, 1  četertina
in pol šestnajstine vatla.

Že dolgo popred, ko
je bila postava o novi
meri razglašena, so se v
kupčij škili zalogah dobi¬
vali pošeti, z desetih
koncev zloženi. Tudi zdaj
se dobe po 10  kraje, na
prodaj. Na eni strani
kažejo pošeti staro, na
drugi pa novo mero. Zi¬
darji, tesarji, mizarji in
drugi obrtniki imajo tako
zložilno mero. Tudi naše
šivilje se poslužujejo me-
terske mere, ki jo imajo
na usnjatim ali tkani®
trakuzaznamvano. Pravijo
ji »centimeter”, kterih
štejejo po navadi 150 ;
to pa je poldrugi meter.
1  meter je torej ravno
100  centimetrov.

287

0 0  Znano je sploh

že, da je 1 va-
s tel=77 3 / 4  centi-

-®.| metrov, da je

| toraj krajši nego

1 1 meter.

J 00 >

O razdelitvi
metra.

Kakor se fr.
drobi na 10 de¬
lov , kterim pra¬
vimo desetine
goldinarjeve ali
desetice, tako se
deli tudi meter
nalOkoncev,toso
metrove dese¬
tine; kakor dro¬
bimo dalje gol¬
dinar v stotine,
kterim pravimo
kr. ali novci, tako
delimo meter v
sto koscev, to so
metrove sto¬
tine. Goldinar se
naprej tudi deli

Ž88

v tisučine, pa te so tako
majhne, da jih le po pet
skupaj moremo še izpla¬
čevati. Vsakdo pozna pol
krajcarja ( 5 / 10  novca), to
je 5 tisočin fr. Enako
se deli tudi meter v
(1000) tisoč delcev, ki
se imenujejo metrove
tisočine. Ena metrova
tisučina je blizo toliko,
kolikor srednje debela
šivanj ka.

Za metrove dele pa
niso v navadi besede
„ desetina, stotina, in
tisučina”, ampak pri¬
stavljajo se pred besedo
meter latinski izrazi:
deci (desetina)
centi (stotina)
mili (tisočina).

Prvi dve besedi j e
gotovo že vsakteri slišal;
beseda „cent” pomen 1
100 funtov.

Rimsko število C tudi
ni druzega, nego cento

289

(sto), in M pa mile
(tisoč).

črka m pomeni torej
celi meter;

črki dm metrove de¬
setine ali decimeter;

črki cm metrove sto¬
tine ali centimeter;

in črki mm metrove
tisočine ali milimeter.

Tako razstavljena imena
Pa ne kažejo nobene pred¬
nosti; pa če števila tako
drugo za drugo zvrstimo,
da so veči drobci prvi
na levo in naj manjši
z adnji proti desni, tedaj
s toemo razun m vsa imena
dm, cm, mm popolno
^pustiti, samo da pri
številki, ki pomenja cele
11:1  etre, naredimo pri vrhu
ft a desni strani piko, in
Pred številom ali za njim
znamje m; n. pr.:
v  metrski meri je 5
Se žnjev =

13

290

9 m. 4 dm. 8 cm. 2 mm.
ali pa 9'482 m.

„ „  94’82 dm.

„ „ 948-2 cm.

„ „ 9482 mm.

Iz tega se vidi, da po¬
vemo lahko 5 sežnjev
dolgosti v-kakoršnih koli
koscih meterske mere brez
računa.

Zapomniti je le treba:
1) besede: deci, centi
in mili; 2) da te besede
naznanjajo desetine, sto¬
tine in tisočine, ki se
stavijo na desno stran
celin po vrsti; 3) da se
te besede prilagaje k
vsakoršnemu imenu novih
mer.

Nasledna tablica naj
kaže, v kaki vzajemnost 1
so nove mere in kakošna
imena se številkam p°
njihovih stališčih prila¬
gajo.

Po navadi pa ni tolik 0

291

številk v eni vrsti; na
levi in desni jih je na¬
vadno manj.

Glavna številka j e vedno
tista, ki pomeni jednote in
je poznamvana na desni
pri vrhu s piko; pred
njo so množine, za njo
deline.

Prva vrsta številk po¬
meni.

13 *

292

20000 metrov ali 2 Myriametra
4000 „ „4 Kilometre

300 r  „3 Hektometre

70 „  „ 7Dekametrov ;

8 „ „8 metrov;

ali pa tudi:

24000 metrov ali 24 Kilo¬
metrov i. t. d.

24300 metrov ali 243 Hekto-
metrov i. t. d.

24370 metrov ali 2437 Deka-
metrov i. t. d.

24378 metrov i. t. d.

Ravno tako pomeni:
prva številka za piko
proti desni, ako se ima
dolgostno mero v mislih,
(leči -metre;

druga številka za piko
celiti -metre;

tretja številka za piko
mili -metre;

ako se ima otlo mero
v mislih, pomeni:

prva številka za piko,
(leči -litre;

druga številka za piko,
centi -litre;

tretja številka za piko,
mili -litre;

293

ako se ima utežno
mero v mislih, kaže;

prva številka za piko,
(leči -gram;

druga številka za piko,
centi -gram;

tretja številka za piko,
Uiili-gram.

Tudi vse 3 štelvilke za
piko se smejo skupaj
izgovoriti kot eno število,
temu se pristavi naj nižje
ime „mili”.

294

Dolgostna mera za
rokodelce.

Stara spremenjena v
novo.

Številka za piko po¬
meni deseti del mili;
metra, kar se po navadi
ne jemlje v račun, ker j®
to neznatna dolgost.

295

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v novo.

296

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v novo.

Številka za piko pri centi'
metrih pomeni milimetre-
5 milimetrov je ‘/a centi¬
metra. 8 ali 9 mm. se jemlje
za cel centimeter.

297

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v novo.

13 «

29 «

Dolgostna mera.

Nova spremenjena v staro.

mm.

je

1

2

3

4

5

6

7

8
9

cm.

1

2

3

4

5

6

7

8
9

črte

V.

1

17 *
17 ,
27 ,
2  7 ,
37 ,
37 ,
37 ,

je palci črte

1

1

1

2

2

3

3

4 %

9

17 ,

67 ,

107 ,

37 ,

8

72

5

299

Dolgostna mera.

Nova v staro.

a

>tS)

03

OŠ

a

1

2

3

4

5

6

7

8
9

2

4

5%

77»

9%

11 %

1 %

n

5%

300

Oolgostna mera.

Nova v staro.

301

Dolgostna mera

za strižno blago.

Vatel in meter.

Za kupčijo s strižnim
blagom bilo bi jako okorno,
ko bi se hoteli držati
natanjčnosti. Ne kupec,
ne prodajalec se ne mara
ukvarjati s tem, da-li
je 1 vatel za pol centi¬
metra več ali manj nove
mere. Koliko sitnosti bi
bilo pri računih, ko bi
s e v poštev jemali majhni
kosci, na katere ne gleda
niti trgovec, kadar nam
odmerjeno blago odstriže,
niti kupec, kateremu prav
oič ne zaležejo. Zato so
trgovci spremenili staro
Oiero v novo tako, da
Merijo za 1 / i  vatla = 20
pentimetrov, namesto 19
111  pol cm.; za x / 2  vatla

302

jemljejo40 namesto 39cm.,
za s / 4  vatla štejejo 60
namesto 58 in pol. cntm.
Ker je to dobra mera,
zato se ne moremo poto¬
žiti, če kak krajcar več
plačamo za blago, ki je
merjeno z metrom.

Za vsakdanje potrebe
smo torej le „okrogla
števila” nove mere na¬
sproti postavili stari meri,
tako kakor je v kupčiji
navada. Pogrešek, ki ga
pri tem storimo, je tako
neznaten, da ga brez
vsakoršne škode smemo
v nemar pustiti. Kjer gre
za natanjčnost, tam je
treba poleg postavnih
določb sproti izšteviliti
zneske novih mer. V de¬
janskem življenji pa se
tega tolikokrat ne rabi,
zlasti med prostim ljud¬
stvom ne, kateremu je
„Hitri računar namenen.”j

303

Navadni deli vatla so

v novi meri:

V, vatla je blizo 40 cm.

V.

3 /.

2 / a

;/«

6 /o

/s

. 20
. 60
. 26
. 52
. 13
. 65
. 10

304

Vatli v metrih.

Številka za pičico po-
menja „ decimeter” ali
deseti del metra.

305

306

307

308

309

Metri v vatlih.

te-

centimeter. vatel

5 cm. je 16.

del vatla = Vi 6
10 cm. je 8-
del vatla = \
15cm.je3šestnaj-
stine vatla = 3 /i e
20cm.ječeterti
del vatla = V 4

25 cm. je tre-
tina vatla — 1 / 3

310

centimeter. vatel

311

Številka za pičico po¬
ceni deseti del, blizu pol
c etertine vatla pičle mere.

312

313

Nova utežna mera.

Utežna mera je izpe¬
ljana od metra, in sicer
blizo takole;

Francozi so naredili
posodo iz kositarja, ki
je imela znotraj svetlobe
natanjko 1 decimeter
širokosti, 1 decimeter

globokosti in 1 decimeter
dolgosti; to posodo so
dejali na tehtnico in na
drugo stran toliko vteži,
da je bilo ravnotežje
povsod enako. Potem so
napolnili posodo z desti¬
lirano t. j. od vseh pri-
nieškov očiščeno (mrzlo)
v odo, ki je gorka samo 4
stopinje po Celsijevem to¬
plomeru, ali 3 2 / 10  stopinj
Po Reaumur - jevim, pri
nas naj navadnejšem v 80
stopinj razdeljenem to¬
plomeru , t. j. pa blizo
koliko, da skoraj zmr¬
duje. Napolnjeno posodo
14

314

so v brezzračnem pro¬
storu natanjko tehtali,
Kolikor je voda tehtala,
so imenovali „1 kilogram”,
ali 1000 gramov.

Na ravno tak način so
tudi naredili posodico, ki
je imela v znotranji svet
lobi na vse strani 1 cen¬
timeter širjave, to so
napolnili z vodo, kakor
proprej in tehtali. Pezo te
vode so imenovali 1 gram,
to je pa 1 tisočina od kilo¬
grama, torej je 1000 gra¬
mov = 1 kilogram, kar
je 2 čolna funta. Ker pa
kilograma za manjše peze
ne moremo rabiti, treba
je tudi manjših uteži
ki se jih dobi, ako se
kilogram v deset delov
razdeli. Ta del se ime¬
nuje kilogramova dese¬
tina in šteje 100 gramov
teže.

Kilogram se dalje deh

315

v sto delov, tem pravimo
kilogramove stotine. Ena
stotina ima 10 gramov v
sebi. Za prav majhne
peze, velike kakor gra¬
hovo zrno, treba je kilo¬
gram še razdeliti v tisuč
(1000) delcev, to so
kilogramove tiso čin e;
ena tisočina šteje samo
1 gram.

Nove uteži imajo ali
po 1000 gramov,

„ 100 gramov,

„  10 gramov, ali

„ 1 gram;

vrhu tega pa postava tudi
dopušča uteži z 2 gr.,
5 gr., 20 gr., 50 gr.,
200 gr., 500 gr.

Število gramov se ne
določuje zmirom s slov.
številkami: deset, sto,

tisoč, ampak namesto njih
se poslužujemo grških
številnikov „Deka, Ilekto,
Kilo” ter pravimo:

14 *

316

1 gram = gr.,

10 gramov = Deka¬
gram = Dgr.,

100 gramov = Hekto-
gram = Hgr.,

1000 gramov = Kilo¬
gram = Kgr.

Besede: Deka, Hekto,
Kilo namnožijo jednoto
10 krat, 100 krat, 1000
krat pa ne samo pri
utežih, tudi pri dolgostni
in otli meri, kakor smo
že poprej pokazali, tako
da pomeni;

Dekameter = 10 metrov,
Dekaliter = 10 litrov,
Hektometer=100 metrov,
Hektoliter — 100 litrov,
Kilometer = 1000 metrov.
Kiloliter = 1000 litrov.

Tudi za 10.000 rabimo
grško besedo „myria’ 7  ter
lehko rečemo;

M gr. = \Iyriagram = 10.000 gramov.
Mm. = Myriameter = 10.000 metrov.
Ml. = Myrialiter = 10,000 litrov.

317

Vender se raje reče na¬
mesto „Myriagram” = 10
Kilogramov in namesto
1 Myrialiter = 100 Hekto¬
litrov.

Za skrajšane (deci¬
malne) vage ali tehtnice
je naj-manjša utež 1 gr.,
za navadne (centezimalne)
pa 1 dekagram, t. j. 9 / ie
lotov, ali za trohico več
kakor pol lota. Manjše
uteži, kakor n. p. gra-
move stotine in tisočine,
se rabijo le pri zlatarjih,
srebrarjili in lekarjih.

Nove uteži so s starimi
v razmerji, kakoršno kaže
nasledni spregled.

318

Loti v dekagr.

Številka za pičico po¬

meni grame.

319

320

Funti v kilogr.

Številka za pičico po¬
meni grame.

321

14 **

322

Centi v kilogr.

grami je j kvinteljci

1

2

3

4

5

6

7

8
9

7*

7«

7s

7«

1V 8

1 %

I7s

17s

2

323

Dekagr. v lotih.

324

Kilogr. v funtih.

325 -

326

Otla mera.

Iz posode 1 decimeter
dolge, 1 decimeter široke
in 1 decimeter globoke se
je izpeljala utežna mera.
Ako si mislimo to posodo
zapolnjeno, imamo pred
očmi telo, ki je na vse
strani po 1 decimeter
veliko, in telo take pra¬
vilne oblike imenujemo
„kubik”.

Ker meri ta kubik na
vse strani 1 decimeter,
zato mu pravimo „kubik-
decimeter”.

Otel kubikdecimeter
nam služi tudi kot jed-
nota, kadar merimo teko¬
čino ali razsipčno blago.
Ker štirioglata posoda za
porabo ni pripravna, zato
so dali kubikdecimetru
okroglo obliko, in pravimo
mu liter.

Tudi liter se po desetni
sestavi svekšuje ali zmanj-

327

suje, da imamo mero za
litrove množine, in
sicer:

1 liter,

10 litrov = 1 Dekaliter

(DL),

100 litrov = 1 Hekto¬
liter (HI.),

1000 litrov = 1 Kilo-
liter (K. L.),

10.000 litrov = 1 Myria-
liter (M. L.).

V navadi pa sta le liter
in Hektoliter, o ostalih
merah se ne govori in naj
bode še toliko tekočine
skupaj; mere za litrove
dele so:

V 10  lit. (litrova dese¬
tina) = 1 deciliter.
Vioo lit. (litrova sto¬
tina) — 1 centiliter.

V iooo  lit- (litrova tiso¬
čica) = 1 mililiter.

Že deciliter (litrova de¬
setina) je tako mala me¬
rica, da v vsakdanjem

328

življenji ne najde skoraj
nobene porabe pri nas,
pa tudi drugodi ne. Le na
ogerskem merijo zelo po
litrovih desetinah; imajo
namreč merice po 1, 2,
3, 5 decilitrov. Namesto
prejšnega maslica točijo
v nekaterih gostilnicah
pivo v male vrčke, ki
pa drže le 3 desetine
litra. Zaknamovani ali
cimentirani so: 03 L.

Ako to desetinsko mero
primerjamo s staro, te¬
daj .je.

1 mililiter kakih lOkapljic.
1 centiliter = */ 8  polfra-
keljna.

1 deciliter = dobrega
polfrakeljna.

1 liter == malo manj
kakor 3 masi.

1 Dekaliter = 7 bokalov
in 1 polfrakelj.

1 Hektoliter == 70 bokalov
in 2 3 / 4  maslica.

329

Pivo se toči navadno
na vrčke. Na 1 liter se
štejeta 2 vrčka, torej je
stari vrček pol litra. Za
vinsko mero imamo razun
pol litra, tudi četert litra.
Postava o novi meri pa
dovoljuje tudi, da se liter
deli na osmine (’/$), šest¬
najstine (’/i 6 ) in dvaintri-
desetine( V32) .Vsakdanjim
potrebam pa ‘/ 16 ) in L
malokdaj služi za merico,
ker je premajhna, in drage
tekočine malokdaj kupu¬
jemo. Namesto stare mere
polfrakeljna rabimo deci¬
liter, a je za Vioo litra
(1 centiliter) več. Frakelj
namestuje 2 decilitra. Kar
je boljša mera, toliko več
moramo potem plačevati,
kar pri tekočinah nižje
cene znaša 1 / s  krajcarja,
ali nekaj več.

330

Bokali v litrih.

331

332

Vedri v hektol.

333

Litri v bokalih.

335

Hektol. v vedrih.

336

Otla mera

za razsipčno blago.

s? 8

9?  »L

H 1  H—* h-^to' h- 1  to !■

a '■a cro<0(3 c

I 2 °s a Ii

a 3  i

° a a ^ ;

o* a* ^
o> P

*— 1  Oi' <x
‘W<|OiOm

s a •* 3  3  3

I I

a 3 a a 3 3 a a 3 3 £-'

r*

pf-^to^c£>sr>Cca;cc-<}tfi-

a a -a

337

l

Vagani v hektol.

15

338

Litri v maslicih.


S39

Litri v bokalih.

litri

J e

15 *

340

341

Kjer se na mernike
meri, naj se število va-
ganov dvakrat vzame, ker
je 1 vagan 2 marnika.

342

Dodatek.

Cena

po melerski meri in vagi.

„Razmere” med staro
mero in vago, ter novo
metersko, kažejo natanjko
koliko odnese en čevelj
(l')na metru, koliko manj¬
ši je 1 vatel od 1 metra,
kaj je več, 1 funt ali 1
kilogram itd.

Mera, po kteri zdaj ku¬
pujemo razno blago, je
drugačna od prejšne, tega
smo se v prav kratkem
času prepričali.

Koliko se mora blago
po novi meri in vagi ce¬
niti, da ni niti dražje, niti
ceneje, nego je bilo po
stari, to kažejo prav na-

343

tanjko nasledne primerje-
valne tablice, po katerih
naj se prodajalci vestno
ravnajo.

Tablice obsegajo ceno
za trojno mero, recimo:

1. Cena zablago,katero
tehtamo ali vagamo.

2. Cena za blago, katero
merimo z otlo mero.

3. Cena za tkanine, ka¬
tere merimo na dolgost.

Te tablice so jako po¬
treben dodatek k Raz¬
meram”, v katerih je vse
pojasneno, kar je potreba
vediti o novi meri in vagi
v vsakdanjem življenji.
Kako se rabijo, se vidi na
prvi pogled. Iz srede
proti levi se najde cena
za novo mero, proti
desni pa za staro. Vse¬
lej naj se pa bere, kar
je nad številkami po pre-
delcih tiskano.

344

Lot — Dekagram.

345

Lot — Dekagram.

15 **

346

Lot — Dekagram.

347

Lot — Dekagram.

348

Lot — Dekagram.

349

Funt — Kilogram.

350

Funt — Kilogram.

351

Funt — Kilogram.

352

Funt — Kilogram.

353

Funt — Kilogram.

354

Cent — 50 Kilogramov.

355

Gent — 50 Kilogramov.

356

Bokal — Liter.

357

Bokal — Liter.

358

Bokal — Liter.

359

Bokal — Liter.

360

Bokal — Liter.

Vedro — Hektoliter.

3(52

Vedro — Hektoliter.

363

Vatel — Meter.

16 *

364

Vatel

Meter.

365

Vatel — Meter.

366

Vatel — Meter.

3(57

Vatel — Meter.

—SO$~

Natis Jos. Feichtingor -jevili nasled¬
nikov v Linču.