234 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions turšk o v ojsk o 5. 7. 1683 sk ozi Linz umaknil s s v ojim d v or om v P assau, kjer je ostal do 14. se pt embr a ist eg a leta. Nadalje se je dunajski d v or umaknil tudi v času tak o imeno v anih k oalicijskih v ojn v letih 1797, 1805 in 1809. Leta 1797 se je d v or umakn il pr ed fr ancosk o v ojsk o v Pr ago. Leta 1805 se je del d v or a uma - knil v Brno, drugi del v Olomuc, tr etji del pa v Budim. K o so 12. 1. 1806 zadnje fr ancosk e čet e zapustile Dunaj, se je d v or pono vno vrnil v s v oje star e pr ost or e. T udi leta 1809 se je dunajski d v or umaknil v Budim pr ed fr ancosk o armado. A v - t or tak o v pričujočem pog la vju podr obneje opisuje umik e d v or a in s t em po v e - zane t eža v e s tr ansport om, delitvijo cesarsk e družine, v arnostjo in v ojno šk odo. R e vija se s pr edsta v ljenimi podr obnejšimi izsledki znanstv enih r azisk a v omenjenih a vt orje v ne zakl juči. V njeni drugi polo vici so na v edeni obširni se - znami d v ornih ur ado v in njiho vih zaposlenih v drugi polo vici 18. st oletja. Ob k oncu je priložen dolg abecedni seznam v seh zaposlenih dunajskih d v orjano v , ki g a ob k oncu dopolnjujeta imensk o in kr aje vno k azalo. R e vija v sebuje v elik o no vih spoznanj o delo v anju dunajsk eg a d v or a od sr edine 18. st oletja napr ej. P o - membna je tudi z vidik a r azisk a v delo vnih ozir oma ek onomskih migr acij, saj nam priložen r egist er ur ado v in tam zaposlenih r azkri v a r ojstne kr aje zaposle - nih. Ti so prihajali v dunajsk e službe tudi iz bolj oddaljenih kr aje v monar hije. R e vija bo v v elik o pomoč v sem, ki jih ta r azisk o v alna t ematik a zanima po znan - stv eni plati, zanimi v a pa bo tudi za pr eostale zgodo vinarje, saj nudi podr oben vpog led v delo v anje nam najbližjeg a v ladarsk eg a d v or a. Dr . Vink o Skit ek Boštjan Zajšek: »JUGOSLAVIJA PRIHAJA«. Kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2018, 100 str ani Monogr afija a vt orja mag. Boštjana Zajšk a obr a vna v a družbeno dog aja - nje na slo v ensk em Štajersk em in K or ošk em v r azgibanem času od jeseni 1918 do jeseni 1919. Na v ezuje se na r azsta v o P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor (dalje: P AM), k at er e naslo v je bil enak naslo vu monogr afije. A vt orji r azsta v e (mag. Bo - štjan Zajšek, Sabina Lešnik, Simona V elunšek, mag. Jur e Maček in mag. Nina Go - st enčnik) so na 25 panojih obeležili st ot o obletnico pr e vr atnih dogodk o v , ki so spodnji del Štajersk e in jugo vzhodni r ob K or ošk e odtr g ali a v strijski drža vi in ju priključili jugoslo v anski. R azsta vne panoje in spr emljajoča besedila (monogr afijo, br ošur o, v abilo na otv orit e v it d.) je oblik o v ala mag. Nina Gost enčnik. Monogr afija ima 100 str a - ni f orm ata A4. Naslo vnico kr asi f ot ogr afija, posneta ob obisk u kr alja Alek sandr a v Mariboru, barvna k onst elacija posameznih str ani pa se ujema z barv ami jugo - slo v ansk e tr obojnice – g la v a str ani je modr e barv e, nog a r deče, med njima pa je bela barv a. V sebinsk o je monogr afija r azdeljena na 11 pog la vij, k at erih naslo vi so citati bodisi iz ar hi v skih dok ument o v bodisi iz časopisnih člank o v . Slik o vni mat erial med besedilom sesta v ljajo digitalne r epr oduk cije spi - so vneg a gr adi v a, f ot ogr afij, r azg lednic, plak at o v in let ak o v , političnih k art in bank o v ce v , ki so bile r azsta v ljene tudi na panojih omenjene r azsta v e. Ar hi v sk o gr adi v o, iz k at er eg a je a vt or monogr afije črpal podatk e in slik o vni mat erial, hr a - ni P okr ajinski ar hi v Maribor v naslednjih f ondih (v oklepajih so signatur e): • Zbir k a pr e vr atnih dogodk o v na slo v ensk em Štaje rsk em in K or ošk em (SI_ P AM/1691) • Nar odn i s v et za Štajer sk o (SI_P AM/0096) • Z v eza pr ost o v oljce v bor ce v za se v erno mejo Mari bor (SI_P AM/1277) 235 Letnik 42 (2019), št. 1 • Mestna občina Maribor (SI_P AM/0005) • Okr ožn o sodiš če Maribor 18 98–1941 (SI_P AM/0645) • Zbir k a f ot ogr afij in r azg lednic (SI_P AM/1693) • Zbir k a albumo v f ot ogr afij in r azg lednic (SI_P AM/ 1702) • T r g Lenart v Slo v enskih gor icah (SI_P AM/0003) • K o v ačič F r anc (SI_P AM/151 7) • La vrič A lfr ed (SI_P AM/1587 ) • K uk o v ec V ek osla v (SI_P AM/ 1585) • V omer Iv an (S I_P AM/ 1671) • Med v ed Ant on (SI_P AM/1596) • Osno vna šola F r anceta Pr eš erna Maribor (SI_P AM/0791 ) • Osno vna šola F r anca Lešnik a V uk a Sli vnica (SI_P AM/0770) • Osno vna šola Jar enina (SI_P AM/0750) • Osno vna šola Studenci (SI_P AM/0882) • Učit eljišče Ma ribor (S I_P AM/0805) • Zbir k a bank o v ce v , k o v ance v in ob v eznic (SI_P AM/ 1809 ) • Zbir k a k art in zemlje vido v (SI_P AM/1804) Ob ar hi v sk em gr adi vu so v besedilu pr edsta v ljene tudi no vice, k olumne ali k arik atur e iz t edanjeg a časopisja: Slovenski gospodar, Straža, Marburger Ze- itung, Slovenski narod, Mariborski Delavec, Deutscher Montag, Večerni list, Šta- jerc, Grazer Tagblatt, Arbeiterwille in Der Esel . Časopisne člank e in r epr oduk cije ar hi v sk eg a gr adi v a, ki se poja v ljajo k ot slik e v besedilu monogr afije, si je bilo hkr ati mogoče og ledati tudi na r azsta vnih panojih. »Otresli smo se vas, ki ste nas zatirali .« T e besede je na dan v seh s v etih leta 1918 list Slovenski narod namenil a v strijski drža vi in nemškim ozir oma nemšk o go v or ečim obl astnik om na ozemlju 29. 10. 1918 ustano v ljene Drža v e Slo v ence v , Hrv at o v in Sr bo v . Nar odni s v et , takr at naj višje politično pr edsta vnišk o t elo na Slo v ensk em, in časopisje sta s par olami, k ot npr . »Jugoslovani, pokažimo, da smo izobražen narod! «, pozi v ala ljudi k spošt o v anju r eda in zak onit osti, opuščanju alk ohola, strpnosti do nemšk o go v or ečih pr ebi v alce v in oddaji or ožja, ki je bilo v sepo v sod v nemajhnih k oličinah. Dodatno skr b so ljudem po vzr očale množice v ojak o v , ki so se sk ozi naše ozemlje vr ačali s fr ont e v v se smeri, v g la vnem po že - leznici (samo no v embr a 191 8 naj bi sk ozi Maribor šel poldrugi milijon v ojak o v). V arnost potnik o v na v lakih je bila ogr ožena že zar adi pr enatrpanosti v agono v , med v ožnjo pa je pogost o prihajalo še do opijanja v ojak o v in posledično pr eri - v anja, str eljan ja in celo r opanja v agono v , skladišč, gostišč in hot elo v ob pr ogi. O takr atnem dog ajanju na Ptuju so zapisali: »Ponoči se je streljalo na vseh straneh kot na fronti .« Da bi se v saj za silo vzposta vil r ed in mir , so po v aseh in mestih ustana - v ljali posebne pr ost o v oljne g ar de, t . i. nar odne str aže. V Mariboru je tak a str a - ža, imeno v ana zeleno-bela g ar da (nemšk o: Schutzw ehr ), imela izr azit o nemški pr edznak in se je kmalu izk azala za pr emišljeno pr otiut ež »slo v enski« v ojski gener ala R udolf a Maistr a, ki je bila v začetk u no v embr a 1918 šele v nastajanju, saj ji je primanjk o v alo k adr a in str eli v a. Kljub t emu je Maist er že od prv eg a no - v embr a dalje držal v ojašk o oblast nad Maribor om, tudi s takimi zvijačami, da so njego vi v ojaki k or ak ali sem t er tja po mestu in dajali vtis, da jih je v r esnici v eč in da imajo v elik e zaloge or ožja in str eli v a. E den od Maist r o vih častnik o v por oča: »Naša kavalrija, broječa 6 konj in mož, je pa neumorno paradirala po Mariboru in s tem, da se je pojavila sedaj na enem, sedaj na drugem koncu mesta, zadajala rešpekt upornim Nemcem.« P o v sod na nar odnostno mešanih območjih Štajersk e in K or ošk e je pri - hajalo do tr enj in spor o v med Nemci in Slo v enci. Že pr ed k oncem v ojne, spo - mladi 1918, se je zgodil množičen pr et ep v Šentjanžu pri Dr a v ogr adu, kjer so na slo v ensk o zbor o v anje v dr li Nemci. Med pr et epači je bil tudi k aplan Kr ak ar , ki je do godek opisal z besed ami: »Po zraku je frčalo kamenje, po hrbtiščih je pa 236 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions padalo prav po notah .« Na mariborsk em Gla vnem tr gu je 27. 1. 1919 prišlo do še krut ejšeg a krv opr elitja – med demonstr acijami, ki naj bi za v eznišk o k omisijo pr epričale o nemšk em značaju Maribor a, so se na pr ot estnik e v suli str eli. Izid: 13 mrtvih. »Ko se je osrednji del Glavnega trga spraznil, « so pisali pri gr ašk em Tagblattu, »je bilo, zlasti ob Marijinem stebru, moč videti žrtve, kako ležijo v lastni krvi: možje, žene, otroci. « P ot em k o sta se v Mariboru delili na nemšk o in slo v ensk o str an tudi obe obor oženi f ormaciji (v ojsk a in mestna str aža), je bilo samo vpr ašanje časa, k daj bo prišlo do medsebojneg a str elsk eg a obr ačuna v anja. V elik o r azburjenja je po v - zr očil že uboj k orpor ala Leo polda Samucha, ki g a je v začetk u no v embr a v gostil - ni na K or oški cesti ustr elila slo v ensk a patrulja, k er se ji v opit em stanju ni hot el pr edati, t em v eč je r e v sknil: »Raje crknem, kot da bi ubogal nekega Vindišarja. « Dobr a d v a t edna pozneje so pripadniki mestne str aže na Gla vnem mostu ustr e - lili dr agonca F r anca V auhnik a, slo v ensk o časopisje je ogor čeno pisalo o »nem- ških Kajnih «, slo v ensk a str an pa je dogodek izk oristila k ot po v od za obr ačun z mestno str ažo – zgodaj zjutr aj 23. 11. 1918 je bila v hitri ak ciji zeleno-bela g ar da r azor ožena, pri t em pa je bil ubit eden od nemških častnik o v , Emil Gugel. P ot em k o so Slo v enci imeli popoln v ojaški nadzor nad Maribor om, je sledil pr e vr at tudi na upr a vnem, pr a v osodnem in šolsk em podr očju. V sek ak or se je pr e vr at od vil t ežje k ot npr . na Ptuju, kjer se je zasedba mesta izv edla samo »z eno četo ‘Jane- zov’ «, k ak or je Maistru por očal eden od častnik o v . V Ljut omeru pa je pr e vr at izpeljal k ar por očnik Vikt or K uk o v ec sam – k o je prišel v pisarno župana Juliusa Thurna por očat , da je že od sta vil okr ajneg a g la v arja in da bo ob neodst opu žu - pana r azpustil tudi občinski odbor , je lahk o župan le pobit dahnil: »Torej tako daleč je moralo priti! «. V Slo v enj Gr adcu so po drugi str ani, k ot je por očal k ur at Jank o Krušič, v sr edišču mesta pot ek ali hudi boji: »Na nas je z vseh strani kar deževalo krogel iz strojnic, ki so bile skrite na podstrešjih hiš. Oborožili so se proti nam vsi slovenjegraški nemčurji.« Še hujši boji so pot ek ali dlje pr oti se v eru, tak o na K or ošk em k ot tudi na Štajersk em. Južno k or oš k o ozemlje so no v embr a 1918 kljub pomanjk anju mož in or ožja zasedle v ojašk e enot e (nad)por očnik a F r anja Malg aja in st otnik a (majorja) Alfr eda La vriča, pot em pa so sledili nemški pr otinapadi in odgo v ori, ki so bojne črt e pr emik ali zdaj pr oti jugu, zdaj pr oti se v eru. Malg aj je v bojih na K or ošk em spomladi 191 9 padel, list Mariborski delavec je ob t em zapisal: »Zemlja, kojo je rosila Tvoja dragocena kri, kliče po maščevanju. « Junija 1919 je jugoslo v anski v ojski uspelo os v ojiti celotno Gospos v etsk o polje in v k or ak ati v Celo v ec. Čepr a v so se pri V ečernem listu t eg a r azv eselili z besedami: »V vsej kra- ljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k jugoslovanskemu ozemlju spada tudi historično Gosposvetsko polje, kjer so bili vstoličeni slovenski vojvode ,« se je mor ala jugoslo v ansk a v ojsk a zar adi določil mir o vne k onf er ence o izv ed bi k or ošk eg a plebiscita umakniti pr oti jugu, r ezulta - ti lju dsk eg a g laso v anja pa so jugoslo v anski drža vi nazadnje od vzeli še južni del plebiscitneg a ozemlja. Na Štajersk em pa je bila najbolj na udaru R adgona. List Straža je decembr a 1918 por očal: »Mi slovenski fantje v jugoslovanski armadi podali smo se iz Maribora na našo severno točko Radgona ter trdno zasadili tu slovensko trobojnico v slovenska tla. « F ebruarja 1919, v visok em snegu in hudem mr azu, so R adgono in ok olico napadli Nemci, v endar neuspešno, tak o da so pri listu Slovenski gospodar lahk o ugota v ljali: »Naše postojanke na celi črti od ogrske do koroške meje stojijo trdno in neomajno. Slava vrlim jugoslovanskim vojakom in posebej še zapovedniku generalu Maistru! « Kmalu po of enzi vi sta se obe str ani dogo v orili za pr emirje. R adgono pa je drža vna meja naposled po določilih mi - r o vne pogodbe r azklala na d v a dela. Ozemlje, ki je po mir o vni k onf er enci pripadlo jugoslo v anski drža vi, ni od - r ažalo slo v enskih želja in upo v . »Iz Pariza poročajo jugoslovanski člani mirovne konference, da stoji naša stvar glede določitve mej prav dobro. Na severu dobimo mejo, kako daleč jo Slovenci hočemo, « se je še v začetk u leta 1919 por očalo v 237 Letnik 42 (2019), št. 1 naših medijih. P od t emi vtisi je Ljubljana celo brzdala v ojašk o delo v anje gene - r ala Maistr a, češ da bomo v se dobili po mirni poti. T oda r ealnost na mir o vnih pog ajanjih je bila drug ačna. F r anc K o v ačič, eden od jugoslo v anskih pr edsta vni - k o v v P arizu, je v pismu gener alu Maistru odkrit o zapisal, da so za v ezniki sprv a za vir ali v ojašk o delo v anje malih drža v , pozneje pa so Jugoslo v anom hina v sk o očitali, da bi mor ali K or ošk o že da vno v ojašk o zasesti in bi tak o bil vnapr ej dolo - čen pot ek meje. Maistru je polask al: »Cela domovina Vam mora biti hvaležna za Vaše krepko in modro vodstvo, ki nam je rešilo ta lepi del slovenske zemlje. « Iv an F erme v c je ob desetletnici pr e vr ata zapisal: »Uverjeni smo bili, da bo zasedel naš kralj vojvodski stol na Gosposvetskem polju. Odtisnili so nas pod Špilje in plebiscit na Koroškem nam je odvzel najlepši del te pokrajine, ki se imenuje zibelka Sloven- cev. Mislili smo, da ostanemo gospodarji solnčne Gorice, Trsta, Reke, toda z belo zastavo v rokah so se nam Italijani zajedli ne samo preko Gorice in Trsta, temveč celo preko Postojne do Logatca. Veliko smo preživeli razočaranj .« Pr e vr atno obdobje je bil tudi čas splošneg a pomanjk anja osno vnih ži - v ljenjskih potr ebščin. V Mariboru so se poja vili letaki s pikrimi pripombami: »V državi SHS imamo sicer kralja, nimamo pa nobene soli, nobenega železa, nobene- ga sladkorja, nobenega petroleja, nobenega bakra, nobenih oblek, in tudi nobenih fabrik; v slovenjgraškem in marenberškem okraju niti dovolj moke. « K onec okt o - br a 1918 sta tr go v ec F r anc K or ošec in gostilničar F r an Se v er iz R adgone por oča - la: »Priči sva vsaki dan, da se po nahrbtnikih izvaža po cel vago[n] raznih živil od Ljutomera do Špilfelda v Gradec in drugam neovirano in tako nam odjedajo živila oholi naši sovražniki, katerim smo za to dobri, da njih redimo .« Slo v ensk a v lada je zat o pr epo v edala izv oz ži vil v A v strijo, izjema je bilo vino, ki sicer tist eg a leta ni bilo pr e v eč kv alit etno. T oda k ak or se por oča iz kr aje v ob meji, se je v elik o ži vil pr etihotapilo čez mejo. K ungoški župnik je na v ajal, da so a v strijski Nemci »v Ma- riboru pokupili silno veliko špeha in mesa, potem na Pesnici ali v Št. Ilju izstopili ter šli peš čez Plač preko meje. Bilo jih je toliko, da so vlaki v soboto bili nabiti in so celo ženske sedele na strehah vagonov .« Nek aj hr ane so dar o v ali tudi za v ezniki. List Straža je januarja 1919 sk ušal vnesti nek aj poziti vneg a duha: »Med znaki, da je v Jugoslaviji boljše kot je bilo med vojsko v Avstriji, je tudi to, da že prihajajo špeharji prav pridno na mariborski trg. « Za bolj vzpodb udno r azpoloženje med ljudmi so prir ejali št e vilne shode in zbor o v anja po kr ajih ob meji in širše. »Ker krivi preroki širijo neresnične vesti o sedanjem položaju ,« so vzr ok e zbor o v anj pojasnje v ali pri Slovenskem gospodarju. V ojašk e spopade, tr ansport e vr ačajočih se v ojak o v in pomanjk anje so spr emljale tudi bolezni. P oja vila se je no v a, t . i. špansk a bolezen, ki je morila z v elik o nag lico. »Kot jesenska megla plazi se ta bolezen iz ene vasi v drugo, « so por očali mediji. Bolnišnice niso imele zadosti finančnih sr edst e v in k adr a, da bi lahk o učink o vit eje zdr a vile bolne. Skr b so vzbujale tudi spolne bolezni. Časopis - je je zat o s v arilo: »Slovensko ženstvo pazi, s kom občuješ! «. P ot em k o je polagoma usahnila prv a e vf orija ob združ itvi Drža v e SHS s Kr alje vino Sr bijo, se je poja vil že tudi uporniški duh. Med slo v enskim v ojaštv om se je širilo nez ado v oljstv o zar adi r eor g anizacije v ojsk e in pr emeščanja slo v en - skih častnik o v v pr ecej odda ljena območja jugoslo v ansk e drža v e. Bojno mor alo je pr ecej načela tudi zmago vita nemšk a of enzi v a spomladi 1919 na K or ošk em – po množičnem dezert erst vu je v lada na območju nek at erih štajerskih in go - r enjskih okr aje v u v edla nag lo sodišče, z obr azložitvijo, da »so se pojavila v več okrajih hudodelstva pobune, umora, ropa, požiga in hudodelstva javnega nasil- stva «. Slo v enski in hrv aški častniki so nezado v oljstv o izr azili tudi v spomenici, ki so jo poslal i gener alu Mai stru. Uporniški duh se je r azplamt el v noči z 22. na 23. 7. 1919, k o je prišlo do v eč upor o v v ojaških enot od K or ošk e do Medžimurja. T udi v Mariboru se je sk upina uporniških v ojak o v napot ila z desneg a br eg a Dr a - v e pr oti le v emu, da bi se tam združila s pr eostalimi uporniki, a so jih na Gla vnem mostu pričak ale pušk e in str ojnica. Italijanski listi so por očali, da so slo v enski uporniki kričali »doli s kraljem Petrom, naj živi republika «. A v strijskim medijem, 238 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions ki so pri opiso v anju mariborskih dogodk o v omenjali v str eljanju pošk odo v ane zgr adbe in št e vilne mrtv e, ki naj bi jih Sr bi zmetali v Dr a v o, pa je socialistični list Arbeiterwille odgo v arjal: »Od tovariša, ki se je te dni zadrževal v Mariboru in je imel priložnost na kraju samem preveriti situacijo, smo izvedeli, da vojaški upor ni bil nič drugega kot neke vrste boj za višje plače .« T udi F r anc C virn, t edanji v o - jaški po v eljnik v Mariboru, je v pismu gener alu Maistru nek aj let pozneje sk ušal zmanjšati pomen upor a: »Po mojem mišljenju je bila pobuna izvršena kot čisto navaden vojaški roparski podvig in kot dokaz za takšno tolmačenje pa najboljše služi skrajno diletantsko izvršen način pobune, da so pobunjenci kot čreda ovac v oboroženih skupinah marširali v mesto in so se takoj po prvih vojaških protiukre- pih razpršili in vrnili v vojašnice .« V mariborsk em r e v olt u je umr lo 6 upornik o v , d v a pa je nag lo v ojašk o sodi šče v Mariboru obsodilo na smrt , ki je bila izvršena že 29. julija. Slo v enski nar od je por očal: »Smrtno obsodbo so izvršili vojaki onega oddelka, ki se je dne 23. t. m. udeležil vojaške vstaje. Podgubevšek in Toplak sta pa- dla kot žrtev brezvestnih tujih hujskačev, ki so jih zapeljali, da sta dvignila orožja proti svoji domovini, kar je hudodelstvo, ki zasluži najstrožjo kazen. Ta kazen, ki ju je zadela, je sicer kruta, toda pravična. « P et na smrt obsojenih upornik o v v Dr a v ogr adu je Maist er dal pomilostiti. Besedilo monogr afije »Jugoslavija prihaja « se ne spušča v podr obnosti v ojaških spopado v za našo se v erno mejo, saj so bili slednji v pr et eklosti že v eč - kr at t emeljit o pr edsta v ljeni, t em v eč se bolj dotik a njiho v eg a vpli v a na v sak danje ži v ljenje v zaledju. Naj v eč pozornosti je pri t em namenjene Mariboru – ne na - ključno, saj je bilo pr a v mest o ob Dr a vi ena g la vnih in ključnih t očk pr e vr atneg a dog ajanja 1918/19 in se v ečina ohr anjeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a iz t eg a obdobja nanaša pr a v nanj. Mnenje r ecenzenta dr . Vink a Skitk a: »Delo višjega arhivista mag. Boštjana Zajška predstavlja zelo pomemben prispevek k poznavanju življe- nja civilnega prebivalstva na Štajerskem in vzhodnem Koroškem v času po koncu 1. svetovne vojne. Kot tako bo zanimivo tako ljubiteljem zgodovine kot tudi resnim raziskovalcem, ki jih zanima nastanek in življenje v Državi in kasneje Kraljevini SHS. « Boštjan Zajšek