391 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 2, 391—401 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:05/2024; spr eje t o/ Accep t ed:06/2024 UDK/UDC: 159.964:316.356.2:303.025 DOI: 10.34291/B V2024/02/P a t e © 2024 P a t e, CC B Y 4.0 Tanja Pate Uporabnost empirične fenomenologije na področju raziskovanja družine in medosebnih odnosov: teoretični in metodološki vidiki The Utility of Empirical Phenomenology in the Field of Family and Interpersonal Relations Research: Theoretical and Methodological Aspects Povzetek : Empirična f enomenologija je na podr očju kv alit a tivneg a r azisk ov anja pomembna me t oda. Njen cilj je na t ančno opiso v anje, k ak o posame znik do življa pojave. Prispevek obravnava fenomenologijo v psihološkem raziskovanju ter njen pomen v z ak onski in družinski t er apiji in r azisk ov anju medosebnih odnosov in do življanj. Osnovna t e z a prispevk a je, da pr eds t a vljena me t oda omog oč a globok o r az ume v anje subjek tivnih izk ušenj posame znik o v v z ak onski in družin- ski terapiji ter osvetljuje kompleksnost medosebnih odnosov in posameznikovih do življanj. T o pa prispe v a k boljšemu r az ume v anju člo v ek o v e izk ušnje na du- hovni, psihični in socialni r a vni življenja t er obenem k r az v oju učink ovit ejših terapevtskih intervencij. Poudarjena je uporaba fenomenološke metode v psi- hot er apiji, k ot s t a opisna in in t erpr e t a tivna f enomenološk a analiz a, t er impli- k acije z a klinično pr ak so. Ključne besede : kv alit a tivno r azisk o v anje, opisna f enomenologija, in t erpr e t a tivna f enomenologija, subjek tivna izk ušnja, medosebni odnosi Abstract : Empiric al phenomenology is an import an t me thod in the field of quali- t a tiv e r esear ch, which aims t o accur a t ely describe an individual’ s e xperience of phenomena. The paper discusses phenomenology in psychological research and its relevance in marriage and family therapy and research on interpersonal r ela tionship s and human e xperiences. The basic thesis of the paper is tha t the me thod pr esen t ed pr o vides a deep under s t anding of the subjectiv e e xperien- ces of individuals in marriage and family therapy and sheds light on the com- ple xity of in t erper sonal r ela tionship s and individual e xperiences. This c on tri- but es t o a be tt er under s t andin g of human e xperience in the spiritual, p s y cho- logic al and soci al dimensions of lif e and t o the de v elopmen t of mor e e ff ectiv e ther apeutic in t er v en tions. Applic a tions of the phenomenologic al me thod in 392 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 ps y chother apy , such as descriptiv e and in t erpr e tiv e phenomenologic al analy sis, ar e highligh t ed, as w ell as implic a tions f or clinic al pr actice. Keywords: qualit a tiv e r esear ch, descrip tiv e phenomenology , in t erpr e tiv e pheno- menology , subjectiv e e xperience, in t erper sonal r ela tionship s 1. Teoretično ozadje in terminologija F enomenologijo je z a eide tsk e znanos ti r az vil nemški filo z of Husserl (1859–1938). Gr e z a me t odo , ki pr oučuje spl ošna bis tv a ali tr ajne značilnos ti s tv ari. Husserl se je ukv arjal s pr oblemom, k ak o se pr edme ti, dejanja in dog odki odr až ajo v z a v es ti akt erja. F enomenološk o r azisk ov anje je pr eds t a vil k ot vpr ašanje, ki se z ačne iz per spek tiv e br e z hipot e z ali pr edpos t a vk in k a t er eg a odg o v or je bolj opisne k ot r azl ag al n e n ar a v e. Osr ed n ji p r ed me t f en o men o l o gi j e je t o r ej ‚i zk u šn j a ‘ , ki jo l ah- k o r az umemo k ot z a v es t o fizičnih s tv ar eh, občutkih, r azpolo ž enjih, deja vnos tih in vr ednot ah. Husserlo v a deskr ip tivna f enomenologija se ukv arja z vpr ašanji epi- s t emologije (Chris t ensen, W elch in Barr 2017, 113–118). Razisk o v alcu omog oč a, da odmisli predhodno znanje ali predsodke o pojavu, da lahko tako ugotovi bistvo poja v a – pa tudi t o , k ak o posame zniki pr edme t om s v oje z a v es ti pomen pripisu- jejo subjek tivno. S f enomenologijo je po v e z anih v eč ključnih k oncep t o v . E den od njih je ‚nar a vna n ar a vn an o s t ‘ , ki o zn aču j e v sak d an j i n ači n z a v es ti , z a k a t er eg a j e zn ači l n o p r ep ri- č anje o ob s t oječem sis t emu smisla v s v e tu. V t ej v sak danji obliki z a v es ti je dv om o n ar a vi r esn i čn o s ti o d p r a vl jen (Dal y 2007, 95). ‚Namen sk os t ‘ se v fenomenologi- ji upor ablja z a opis načinov , k ak o usmerjamo po z ornos t na pr edme t e v našem izk us tvu, in z a opis las tne pris tr ansk os ti (Merriam 2002, 93). Subjek t in objek t s t a v f e nome nolog iji ne loč ljiv o po v e z ana in ju z a t o loč e no ni m og oč e us tr e zno opisa- ti. N amensk os t ne z ade v a namena ali pr emišljenos ti v delo v anju, pač pa odkriv a načine, k ak o posame zniki objek tivni s v e t, s k a t erim so v in t er ak ciji in v k a t er em sodelujejo , osmišljajo subjek tivno (Daly 2007, 95; Mous t ak as 1994, 28). ‚In t er subjek tivnos t ‘ izhaja iz ideje, da z a v es t o v sak danjem življenjsk em s v e tu nik oli ni po v sem z asebna, t em v eč je del sk upne – deljene – družbene r ealnos ti. K o delujemo v t em s v e tu, pr edpos t a vljamo , da z drugimi delimo z a v es t o is ti osnov- ni r esničnos ti. Čepr a v je dojemanje r esničnos ti subjek tivno , ob s t ajajo sk upni ele- me n ti in sk upni pome ni, k i z ag ot a v ljajo pla tf or mo z a dr užbe no in t e r ak cijo (Ebe r le 2014, 190). P oleg t eg a posame zniki v pr ocesu in t er ak cije z drugimi prispe v ajo k in t er subjek tivnos ti s v ojih v sak danjih s v e t ov (Dahlber g 2006, 11–19). V in t er su- bjek tivnem okviru se v s v e t ak tivno vključujemo in (pr e)oblik ujemo situacije, ki jih do življamo. Z a t o ob s t oječi življenjski s v e t naša dejanja (so)oblik uje, hkr a ti pa t a s v e t s s v ojim i de ja nji t udi spr e m inja m o (Da ly 2 0 0 7 , 9 6 ). N a šo sposobnos t de lo v a- nja v t em s v e tu z dr a v eg a r az uma oblik ujejo sedimen tir ane plas ti znanja, ki g a ima- mo o svetu. Naše razumevanje sveta v vsakem trenutku obsega naše akumulirane osebne i zk ušnje, ki nas t ajajo z našim sodel o v anjem v družbenem s v e tu. Naša ‚ z a- 393 393 Tanja Pate - Uporabnost empirične fenomenologije ... log a znanja ‘ je naša subjektivna r e f er enčna t očk a z a r azumev anje vsak danjeg a življenjsk eg a s v e t a (Daly 2007, 96; Eberle 2014, 187). Ena od funk cij naše tr enutne z al og e zn anja je, da ži vl jenjsk emu s v e tu daje občut ek pr edvi d l ji v os ti. Na podl agi naših pr e t eklih izk ušenj prič ak ujemo , da se bodo prihodnji dog odki ujemali z našo shemo po znane r esničnos ti. P o zna v anje pr e t eklos ti nam omog oč a pr edvide v a ti prihodnos t: k ar je bilo tipično v pr e t eklos ti, lahk o prič ak ujemo , da bo tipično tudi v prihodnos ti. P o zna v anje pr e t eklih dog odk o v služi tudi k ot sr eds tv o z a spopada- nje z no vimi izk ušnjami (Daly 2007, 96; Eberle 2014, 188). K adar se no v e izk ušnje z našimi ‚ tipiz acijami‘ ujemajo , t o z alog o znanja pr epr os t o potrjuje br e z pr ekinit e v . K adar pa se k ak o de janje s pr e jšnjim i tipiz ac ijam i in pr e t e k lim i izk ušnjam i ne sk la- da, je spr eje t a r esničnos t pos t a vljena pod vpr ašaj. T r a vma tični dog odki in nesr eče pog os t o z ah t e v ajo no v o r azlag o v sak danjeg a življenjsk eg a s v e t a, saj spr o žijo r adi- k alno pr eur edit e v v sak danje r esničnos ti (Daly 2007, 96). 2. Empirična fenomenologija Čepr a v je bila f enomenologija z asno v ana k ot filo z of ski miselni sis t em, so se njena me t odološk a pripor očila izk az ala k ot z elo upor abna z a družboslo vne r azisk a v e, zlas ti na podr očju p siholog ije in p sihot e r apije . P o Husse r lu je f e nom e nolog ija po- vezana z zavestjo, z vsemi vrstami izkustva, z dejanji in njihovimi povezavami – em- pirična f enomenologija pa je v e z ana na k onkr e tno do živ e t a dejs tv a (Chris t ensen, W elch in Barr 2017, 113–118). Znanos t o izk us tvu ima namr eč z a s v oj pr edme t t ok duše vnih pr ocesov z a v es ti v k onkr e tni polnos ti in celovit os ti, s k a t er o v s v ojem k on- kr e tnem k on t ek s tu nas t opajo. Za pr enos filo z of skih idej in načel f enomenologije na empirično podr očje je z elo z asluž en Alfr ed Schutz (1970, 51–84). P od vpliv om W e- br o v eg a me t od ološk eg a načela ‚verstehen‘ je Schutz iskal takšno pot za izvajanje znans tv enih r azisk a v , da bi t e omog očile ‚sočutno r az ume v anje ‘ posame znik o v eg a z a v es tn eg a i zk u s tv a v sak d an jeg a ži vl jenja (Hammer sl e y 2020, 286–289). K er je s f enomenološk o me t odo mog oče analizir a ti v sak o člo v ešk o izk ušnjo , je t a pris t op z a p sihološk e r azisk o v alce pos t al z elo privlačen. Pionirji p sihološk eg a r azisk o v anja (V an K aam 1959; Gi o r gi 1970, 1994; Gi o r gi e t al . 1975) so z empi ri čn o f en omen o- lošk o me t odo pr ouče v ali t eme k ot npr . ‚občut ek r az ume v anja ‘ , ‚učenje ‘ , ‚biti žrt e v ‘ in drug e poja v e člov ešk eg a do življanja. T emeljna r azlik a med f enomenologijo , ki se upor ablja v empiričnem r azisk o v anju, in tr adicionalno filo z of sk o f enomenologijo je upoštevanje izkušenj fenomena drugih ljudi – fenomenološka raziskava torej ni namenjena le osamljenemu priz ade v anju r azisk o v alc a (Gior gi 2000, 11–15). Empirična f enomenološk a me t oda se bolj k ot s pr epo zna v anjem bis tv a ukv arja z r aznolik os tjo in spr emenljiv os tjo člo v ešk eg a izk us tv a, saj tr di, da pri k on t empla- ciji poja v a ni mog oče pr e zr e ti v se h pr e dpos t a vk in pr e dsodk o v , k i jih ob t e m do ži- vlja r azisk o v alec. Empirična f enomenologija išče r az ume v anje bis tv a ali s truk tur e f enomena in posk uša opisa ti pomen živ e t e izk ušnje tis t eg a posame znik a ali posa- me znik o v , ki so s pr ouče v anim poja v om in timno soočeni ali na t a način v anj vklju- čeni (Miller in Salkind 2002, 152–154; Merriam 2002, 93). Pr v o me t odološk o na- 394 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 čelo em pirične f enomenologije je določit e v poja v a ali f enomena, k ar pomeni po- isk a ti odg ov or na vpr ašanje »K aj je poja v , ki g a namer a v amo obr a vna v a ti?«. T o vključuje isk anje bis tv ene, f ormalne opr edelitv e, ki naj izr až a in v arian tne las tnos ti poja v a. Dr ug o me t odološk o nače lo je iz v e dba podr obne analiz e do živ e t e izk ušnje z a r azkr iv anje k onkr e tnih in po sebnih značilnos ti bis tv a izk ušn je; pri t em r azisk o- valec uporablja zaporedne stopnje globljega razumevanja, ki vodijo do celovitega opisa pr ouče v ane izk ušnje. T r e tje me t odološk o načelo je samor e flek tivno nadz o- r o v anje k ognitiv nih in p sihičnih pr oceso v . P osk us pos t a vitv e f enomena v oklepaj (ang. ‚bracketing‘) r azisk o v alcu omog oč a, da s v oje obič ajne načine spo zna v anja kritično pr e v eri in obenem r az vije samor e flek sivnos t. Pri dos t opanju do udele ž en- čev eg a do življanja je ključna ž e omenjena namensk os t, ki pomeni namer en pr oces, s katerim raziskovalec odstranjuje lastno pristranskost in skuša fenomen razume- ti z vidik a posame znik o v eg a las tneg a pomena (Merriam 2002, 93–95). Mous t ak as (1990, 13–30) je določil šes t specifičnih he vris tičnih r azisk o v alnih f az, ki t emeljijo na določenih Husserlovih k oncep tih: Z ače tna f az a: ukv arjanje s t emeljnim r azisk o v alnim vpr ašanjem, po v e z anim z r azisk o v alče vim pr oce som samoizpr aše v anja. V t e j f azi se pridobijo k onk r e tni po- da tki o posame znikih in hkr a ti določi način zbir anja poda tk o v o poja vu o zir oma življenjskih izk ušnjah udele ž ence v . - P ot opit ev: r azisk ov alec se v celoti pos v eti in t enzivnos ti in polnos ti pr oučev ane izk ušnje, t ema pos t ane sr edišče posame znik ov eg a obs t oja. Ok olje se na r azi- sk o v alc a odz o v e t ak o , da g a vk ljuči, pri če me r ljudje , k r aji, sr eč anja, br anje , nar a v a ipd. ponujajo mo žnos ti z a r azume v anje poja v a (28). P er cepcija poja v a se spr emeni iz zunanjeg a opaz ov anja v opaz ov anje iz notr anjos ti poja v a. - Ink ubacija: r azisk ov alec se od in t enzivneg a pr ouče v anja z ač asno odmakne in p o d a tk e p u s ti d o z o r e ti n a n e z a v ed n i r a vn i , k ar o mo g o č a n o v e p er sp ek ti v e. Obdobja poglobitve se izmenjujejo z obdobji inkubacije, to pa vodi do poglo- bljenih in preoblikovanih razumevanj pomenov. - Iluminacija: t o je nar a v en in spon t an pr oces, ki vključuje no v a r az ume v anja, r azkritja in r azkriv anje skritih pomenov . Zaznamov ana je z in tuicijo , celos tnim r azumev anjem in tihim znanjem. Razisk ov alce tu opr edeljuje edins tv eno bis tv o v sak e do živ e t e i zk ušnje, ki obli k uje k a t eg ori je podobni h poda tk o v i n določi pr v o r a v en r az širjenih bis tv enih las tnos ti izk ušenj. - Ek splicir anje: pojasnjev anje vpogledov in r azjasnjev anje pridobljeneg a subjek- tivneg a znanja. R eor g aniz acija, dose ž ena v pr ejšnjih f az ah, se z daj pr enese v obič ajno z a v es t, k ar omog oč a in t egr acijo in in t erpr e t acijo izk ušnje. Razisk ov a- lec tu oblik uje hier arhijo k a t eg orij, iden tificir a podobnos ti med r az širjenimi bis tv enimi las tnos tmi in določi bis tv o izk ušnje z a vsak o k a t eg orijo. - Us tv arjalna sin t e z a: r azisk ov alec zbr ane poda tk e pr eds t a vi v ‚us tv arjalni sin t e- zi‘, ki poudarja naravo in pomen zbranih izkušenj. Ustvarjalna sinteza je zgod- ba, ki prik azuje las tnos ti, pomene in bis tv o univ erz alno edins tv enih izk ušenj. Razisk ov alec iden tificir a in opiše popolnoma edins tv ene poda tk e, iz dela deskriptivno t eorijo , obenem pa zbr ane poda tk e in o znak e nenehno pr ev erja. 395 395 Tanja Pate - Uporabnost empirične fenomenologije ... Izr az a k ot s t a ‚o znak a ‘ in ‚k a t eg orija ‘ s t a v pr ocesu analiz e poda tk o v sk upna tudi drugim empiričnim r azisk o v alnim pris t opom, k ot so npr . ut em eljena t eorija (Gla- ser in Str auss 1967; Charmaz 2014), analiz a v sebine (Neuendorf 2017) in t ema tsk a analiz a (Clark e in Br aun 2021). F enomenološki pris t op z ah t e v a me t odološk o , skrb- no in celo vit o obr a vna v o t er opiso v anje načina, k ak o ljudje določen f enomen iz- k ušajo – k ak o g a z azna v ajo , opisujejo , čutijo , pr esojajo , pomnijo , osmišljajo o zir o- ma vr ednotijo in se o njem pog o v arjajo z drugimi (P a tt on 2002, 261–279). Da bi r azisk o v alec lahk o r azisk al, k ak o je določen vidik živ e r ealnos ti k ons truir an, mor a v edno z ače ti z določenim odm ik om od t e r esničnos ti. T o pom eni, da mor a o njej opus titi v se sodbe da bi jo lahk o videl t ak o , k ot jo vidi udele ž enec. Raz ume v anje ude le ž e nč e v e r e snič nos ti v k ljuč uje t udi sk lic e v anje na f e nom e nološk o e poho , k a r pomeni pr ekinit e v samoume vneg a t ok a izk us tv a in po ziv k r e flek siji do življanja r esničnos ti, k ot je t o pri udele ž encu. T a pr emik k opisu r azisk ov alče v e izk ušnje glede na izk ušnjo udele ž enc a izk ušnje obr a vna v ano izk ušnjo se v eda spr emeni, v endarle pa pos t ane pri iz v ajanju r azisk a v e nujen vidik (Daly 2007, 98). V f enomenološk em empiričnem r azisk o v anju ob s t ajajo r azličn i pris t opi, k ot so empirična f enomenološk a p sihološk a me t oda (K arlsson 1993), he vris tično r azi- sk o v anje (Mous t ak as (1990) in hermene v tični f enomenološki pris t op (V an Manen 1990, 37). V nadalje v anju bomo pr eds t a vili dv a pris t opa, ki s t a na podr očju p siho- logije in psihot er apije še posebej upor abna: opisno f enomenološk o me t odo in in t erpr e t a tivno f enomenološk o analiz o. 2.1 Opisna fenomenološka metoda Opisna f enomenološk a me t oda (Gior gi 1994; 2000; Gior gi in Gior gi 2003) t emelji na Husserlo v em pris t opu (1931) in je pris tno f enomenološk a znans tv ena me t oda. Deskrip tivni f enomenologi prizna v ajo , da ima in t erpr e t acija pri r azlagi načino v , k ak o ljudje s v e t z azna v ajo in do življajo , pomembno vlog o. Hkr a ti so pr eprič ani, da je in t erpr e t acijo mog oče zmanjša ti in se osr edot očiti na primarni opis, pri čemer je in t erpr e t acija posebna vr s t a opisa (Gior gi, Gior gi in Morle y 2017, 176–181). Deskrip tivna f enomenologija od r azisk o v alc a z ah t e v a, da z a v z ame f enomenološk o drž o , pri k a t eri je z adrž an do v seg a pr e t ekleg a znanja (t o ob seg a t ak o laično k ot s tr ok o vno znan je in t eorije) o pr ouče v anem poja vu. Razisk o v alec posk uša biti pri poja vu, k ot se k až e v določenem primeru (npr . pripo v ed udele ž enc a r azisk a v e o sebi), r e snično prisot en. V ospr edju r azisk a v e je poja v , k ot g a do življa udele ž enec r azisk a v e – in ne poja v k ot ma t erialna r esničnos t (Willig 2022, 96). Gior gi in Gior gi (2003, 243–273) na v aja t a k or ak e z a opisno f enomenološk o r azisk o v anje, kjer se opisi ude le ž e nc e v pog os t o pr idobiv ajo s pog loblje nim pols tr uk tur ir anim in t e r v ju- jem (Gior gi, Gior gi in Morle y 2017, 176–185): - Pr vi k or ak: r azisk ov alec pridobi k onkr e t en opis pr ouče v aneg a f enomena. - Drugi k or ak: r azisk ov alec mor a pri obr a vna vi f enomena z a v z eti f enomenološk o drž o. - T r e tji k or ak: r azisk ov alec celot en opis opaz ov anja ali izk ušnje v ečkr a t pr eber e, da dobi splošen občut ek celot e. 396 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 - Če trti k or ak: r azisk ov alec ponovno ber e celot en opis, da bi r azločil enot e po- mena, ki z ajemajo r azlične vidik e ali dimenzije celot e. - P e ti k or ak: r azisk o v alec določene pomensk e enot e pr eoblik uje v p sihološk o občutljiv e izr az e in se ob t em osr edot oč a na f enomen r azisk o v anja – pomen se spreminja, ko interakcija med pripovedovalcem in poslušalcem napreduje in se spr eminja k on t ek s t: enot e pomena odr až ajo t e spr emembe in napr edek. - Šes ti k or ak: r azisk ov alec na pr eoblik ov anih pomenskih enot ah iz v aja domišljij- sk e v ar iacije , da bi ug ot o v il, k aj je v njih r e snično bis tv e no – in na t o sk r bno opiše najbolj invariantne medsebojno povezane pomene, ki pripadajo izkušnji. To avtorja imenujeta splošna struktura izkušnje. Ob s t aja v eč r azličic opisne f enomenologije, ki jim je sk upna osr edot očenos t na opis, čepr a v se r azlik ujejo po t em, v k olik šni meri pos t a vljajo v ospr edje določene r az se žnos ti izk us tv a (npr . p sihološk o ali ek sis t encialno). Med najpog os t eje na v aja- nimi viri so Colaizzi (1978, 48–71), Mous t ak as (1994) in Ash w orth (2003, 145–153). 2.2 Interpretativna fenomenološka analiza Cilj in t e r pr e t a tiv ne f e nome nolog ije je – t ak o k ot pr i de sk r ip tiv ni me t odi – boljše r az ume v anje nar a v e in jak os ti poja v o v , ki se poja vljajo. V endar t a r azličic a f eno- menologije ne ločuje opisa in in t erpr e t acije, t em v eč se opir a na spo znanja her- m e ne v tič ne t r a dic ije – in t r di, da je v sak opis ž e oblik a in t e r pr e t ac ije (W illig 2 0 2 2 , 99). V an Manen (1990, 180) pr a vi, da so (f enomenološk a) ‚dejs tv a ‘ živ eg a izk us tv a v edno ž e smiselno (hermene v tično) do živ e t a. P oleg t eg a je tr eba tudi ‚dejs tv a ‘ do živ e t e izk ušn je z aje ti v je zik (t or ej v humanis tično znans tv eno besedilo), k ar je neiz ogibno in t erpr e t a tiv en pr oces. P odobno tudi r az ume v anje ne mor e pot ek a ti, ne da bi si pr edhodno o pomenu tis t eg a, k ar posk ušamo r az ume ti, us tv arili nek aj pr edpos t a vk. V pr oces oblik ov anja pomena je v gr ajena kr o žnos t, ki se imenuje ‚hermene v tični kr og ‘ , k ar pomeni, da lahk o dele r az umemo le z r az ume v anjem celot e, celot o pa le z r az ume v anjem delo v (Schmidt 2006, 4). Raz ume v anje z ah- t e v a kr o žno gib anje od pr edpo s t a vk e do r azlag e – in naz aj. Na še pr edpos t a vk e se pr e v erjajo v luči spr eminjajočeg a se pomena tis t eg a, k ar posk ušamo r az ume ti. Z a t o in t erpr e t a tivni f enomenološki r azisk o v alec pr edpos t a vk in domne v o s v e tu ne posk uša odp r a viti, t em v eč jih, da bi pospešil r az ume v anje, upor ablja in z njimi sodeluje (Willig 2022, 98). T udi pri in t erpr e t a tivnem pris t opu je r az vitih v eč r azličic (P ack er in Addison 1989; V an Manen 1990; Smith 1996). In t erpr e t a tivna f enomenološk a analiz a (v nadalje v anju IF A) je kv alit a tivna r az- isk ov alna me t oda, ki omog oč a bog a t vpogled v t o , k ak o ljudje osmišljajo s v oja živ lje nja, in je še pose be j upor abna z a r azisk o v anje k om ple k snih p sihološk ih po- ja v o v . T a me t oda dopušč a ne zmo žnos t neposr edneg a dos t opa do življenjskih s v e- t o v udele ž ence v r azisk a v e – z a v eda se namr eč, da r azisk o v alcu t e izk ušnje niso neposr edno dos t opne. Kljub t emu, da je njen cilj r azisk a ti izk ušnje udele ž enc a r azisk a v e z njeg o v e per spek tiv e, pa obenem prizna v a, da mor a t ak šno r azisk o v anje nujno vključe v a ti r azisk o v alče v las tni pogled na s v e t t er nar a v o in t er ak cije med r azisk o v alcem in udele ž encem. P osledično je r azisk o v alče v a f enomenološk a ana- 397 397 Tanja Pate - Uporabnost empirične fenomenologije ... liz a v edno (ž e) in t erpr e t acija udele ž enče v e izk ušnje (Willig 2022, 99). Jona than Smith (1996, 261–269) je me t odo IF A pr vič opr edelil k ot posebno me t odo , s k a t er o se je mog oče poglobiti v subjek tivne izk ušn je posame znik o v in hkr a ti ohr aniti dialog z bolj splošnim r azumev anjem r azisk ov anja v psihologiji. Ukv arjanje s subjek tivnimi izk ušnjami in osebnimi por očili je po v e z al s pris t opom f enomenološk e p sihologije in hermene v tik e. Z IF A se posame zne primer e r azisk u- je po naslednjih k or akih: - Pr v a f az a: z ačne se z br anjem in ponovnim br anjem besedila, kjer r azisk ov alec us tv arja obse žne z apisk e. Ti z apiski vključujejo z ače tne misli, asociacije, pov- z e tk e, vpr ašanja in k omen t arje o je zik u. Namen je dok umen tir a ti pr v e vtise in vprašanja, ki se pojavijo ob branju besedila. - Drug a f az a: r azisk ov alec iden tificir a in poimenuje t eme, značilne z a dele bese- dila. T e t eme so k onceptualne in izr až ajo bis tv o vsebine besedila – pog os t o z uporabo psihološke terminologije. - T r etja f az a: sledi s trukturir anje analiz e, kjer r azisk ov alec t eme pov e zuje v sk up- ke na podlagi njihovih medsebojnih razmerij. Skupke poimenuje tako, da od- r až ajo njihov pomen in so glede na iz v orne poda tk e smiselni. - Če trt a f az a: iz dela v a pr egledne t abele, vključujoče s truk turir ane t eme in cit a- t e, ki ponaz arjajo izk ušnje udele ž ence v . Razisk ov alče v in t er es pa je tis ti, ki na k oncu odloči, k a t er e t eme bo obdrž al in k a t er e ne. Analiza posameznih primerov lahko vodi do integracije tem in povezovanja pri- mer o v , k ar omog oč a posplošeno r az ume v anje poja v a. Udele ž enci so glede na iz- k ušnje pog os t o homog ena sk upina, k ar omog oč a iden tifik acijo sk upnih t em – r az- isk o v alec pa analiz o r e z ult a t o v z aključi z bolj ek splicitno in t erpr e t acijo ug ot o vit e v . E a t ough in Smith (2017, 193–200) z ag ov arja t a dv e r azlični r a vni in t erpr e t acije. Pr v a, bo lj opisn a, empa tična r a v en, ž eli r azisk o v alcu omog oči ti v s t op v udele ž en- če v s v e t, drug a pa udele ž enče v o pripo v ed (da bi pridobila nadaljnji vpogled v nje- no nar a v o , pomen in iz v or) kritično pr eisk uje. 3. Uporaba empirične fenomenološke metode na področju raziskovanja zakonske in družinske terapije ter medosebnih odnosov F enomenologija se osr edot oč a na r az ume v anje posame znik o v eg a življenjsk eg a s v e t a na globlji r a vni, na t o pa na opis t eg a s v e t a z z orneg a k ot a udele ž enc a. Em- pa tičen v s t op v življenjski s v e t posame znik a je bis tv en z a r esnično r az ume v anje pomena življenjsk eg a s v e t a, k ot g a do življa posame znik. V š t e vilnih pogledih je vlog a f enomenolog a primerljiv a z vlog o z ak onsk eg a in družinsk eg a t er ape v t a, ki z a z ag ot a vljanje t er ape v tsk e po moči v klien t o v s v e t v s t opa empa tično in neob so- jajoče. Pr a v z a t o je f enomenolo gija na podr očju z ak onsk e in družinsk e t er apije še posebej upor abna (Williams, P a tt er son in E dw ar ds 2018, 67.) V eščine, ki jih oseba pridobi v procesu terapevtskega ali svetovalnega usposabljanja, pa so uporabne 398 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 in aplik a tiv ne v pr oce su f e nome nološk e g a r azisk o v anja. T ak o t e r ape v ti k ot k v ali- t a tivni r azisk o v alci se mor ajo z a v eda ti udele ž enče vih namig o v in si priz ade v a ti, da posame znik a opolnomočijo z a deljenje in f ormacij (Mer chan t 1997, 1–19). P omemben k oncept pri r azumev anju družinskih odnosov je, da so odnosi v družini posebna dimenzija, ki vključuje dotik, in timnos t, (so)odvisnos t, vpliv pr ed- nik o v , in t enzivnos t, sočutje, duho vnos t, (v er sk e) rituale t er edins tv eno medseboj- no spo zna v anje in čut enje. Z ar adi sk upneg a življenja v neposr edni bližini si druži- ne delijo edinstvene odnose, ki izhajajo iz skupnih, neposrednih interakcij v istem č asu in pr os t oru. T a občut ek in in timnos t s t a podlag a z a spolno in timnos t in tudi z a nasilje v družini. Visok a s t opnja in timnos ti in domačnos ti t er us tr e zna rutina v edenja v družini omog oč a t a visok o s t opnjo tipiz acije v družini. T e tipiz acije lahk o pos t anejo podlag a z a pr ouče v anje pr edvidljivih v z or ce v v ede nja v družinah (Daly 2007, 97–99). Zlas ti in t erpr e t a tivna f enomenološk a analiz a r azisk o v alcu ponuja prilo žnos t, da t o , k ak o pari in družine osmišljajo s v oje izk ušnje, lahk o r azisk uje z in t er subjektivne per spektiv e. Oblik ov anje pomena je z a r azumev anje par ov in dr užin – pa tudi k ot e le me n t š t e v ilnih k liničnih pr is t opo v pr i de lu s par i in dr uži- nami – ključno (Allan in E a t ough 2016, 406–412). Izhodišče f enomenološk eg a r azisk o v alc a je, da se osr edot oči na načine, k ak o posame znik, par ali družina deluje ali ne deluje – in k ak o do življa v sak danje, samo- ume vne vidik e s v ojih dne vnih izk ušenj (Dahl in Boss 2005, 65). F enomenološk e š tudije k ot način pridobiv anja podr obnih opiso v t e r ealnos ti pog os t o upor abljajo poglobljene in t er vjuje. T o lahk o vključuje pona vljajoče se in t er vjuje z is tim udele- ž encem ali in t er vjuje z r azličnimi ljudmi, ki do življajo is ti poja v . Pri t em je pr edme t r azisk o v anja obič ajni je zik (Gubrium in Hols t ein, 2003, 67–74; Williams, P a tt er son in E dw ar ds 2018, 67). Na t ančneje – cilj je r az ume ti, k ak o udele ž enci v sak danji je zik upor abljajo , da oblik ujejo s v oj tipizir ani, znani s v e t in mu dajejo pomen. T o lahk o vključuje opise t eg a, k ar so do živ eli – in k ak o so t o do živ eli. Sen t er in Caldw ell (2002, 543–562) s t a opr a vila f enomenološk e in t er vjuje z dev etimi ž ensk ami, ki so uspešno pr ekinile nasilen odnos. V t eh in t er vjujih s t a si priz ade v ala z aje ti naivne opise nji- ho vih izk ušenj in na t o ug ot o viti sk upne elemen t e t eh izk ušenj. P or oč a t a, k ak o so t e ž ensk e s v ojo ener gijo in namer o pr eusmerile t ak o , da so se k ot na moč in vir v pr ocesu spr ememb oprle na duho vnos t. P arr a-Car dona, W ampler in Sharp (2006, 215–228) so v poglobljeni š tudiji šes tih la tinsk oameriških oče t ov upor abili f enome- nološk e k oncep t e opornik o v , do živ e tih izk ušenj, namernos ti in življenjsk eg a s v e t a, da bi r az umeli, k ak o so ti mladi oče tje do življali s v oje sodelo v anje v p sihoeduk a tiv- nem pr ogr amu s t ar še v s tv a. Cr abtr ee in Harris (2019, 385–396) s t a se medt em osr edot očila na izk ušnjo ločitv e od z ak onc a, k o se je t a z ačela br e z jasnos ti, k ak o se bo k onč ala. Na podlagi f enomenoloških in t er vjujev z 20 ločenimi osebami iz ZD A s t a s hermene v tičnim f enomenološkim pris t opom odkrila šes t bis tv enih t em: (a) partner ski odnos se z di dv oumen, (b) ločit e v je z asebna izk ušnja, (c) ločit e v je osa- mljena izk ušnja, (d) k oris ti ločitv e, (e) ločit e v ni tr ajna in (f ) izid je nejasen. Pri r azisk ov anju z ak onsk e in družinsk e t er apije je nalog a f enomenološk eg a r azi- sk ov alca tudi opis in r az vr s tit ev izk ušenj, k ot se poja vljajo v z a v es ti družinskih članov , pa tudi v odnosu t er ape vt – klien t. K v alit a tivni r azisk ov alec posame znik a spodbuja 399 399 Tanja Pate - Uporabnost empirične fenomenologije ... k odzivu s prizna v anjem njeg ov e s tr ok ovnos ti in izk ušenj. V t em pr ocesu r azisk ov a- lec posame znik ov o z aupanje pridobiv a z ak tivnim poslušanjem, spr e tnos tjo , r azja- snje v anjem t er isk anjem t em, da poglobi opis življenjsk eg a s v e t a z udele ž enče v eg a zornega kota, pa tudi razumevanje predstavljenega gradiva in podatkov. Merchant in Dupuy (1996, 540). Holy oak, Fif e in Hertlein (2021, 85–102) so analizir ali izk ušnje dese tih klien t ov , vključenih v individualno t er apijo pri z ak onsk em in družinsk em t e- r ape v tu. Z deskrip tivno f enomenološk o me t odo so r azisk o v ali njiho v o dojemanje t er ape vt ov eg a načina biv anja in z azna v anja vpliv a t er ape vt ov eg a načina biv anja na sodelovanje klientov v procesu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi individu- al n i mi i n t er vju ji , r e z u l t a ti p a so b i l i r az vr ščen i v d v e gl a vn i t emi : t emel jn a n ačel a (uglašenos t, skladnos t in usklajev anje s s tr ank ami) in oper a tivna načela (z ag ot a vlja- nje potr ditv e in v alidacije, ur a vnot e ž ena pr o žnos t in s truk tur a t er doseg anje cilje v). Študija poudarja klinično pomembno idejo , da klien ti t er ape vt ov način biv anja do- življajo in se nanj odziv ajo , pr a v t ak o pa poudarja pomen pr oučev anja v eščin, oseb- nos ti in značilnos ti t er apevt a – names t o da bi t o obr a vna v ali k ot s tr ansk a vpr ašanja, ki jih je tr eba v r azisk a v ah posame znih modelov in r e zult a t ov nadz or ov a ti. 4. Sklep Na podlagi našeg a pr egleda lahk o sklenemo , da je namen em pirične f enomeno- lošk e š tudije r azisk a ti življenjsk o izk ušnjo posame znik o v v z v e zi z določenim f e- nomenom. T o pomeni odg o v oriti na vpr ašanje, k aj je pomen, s truk tur a in bis tv o posame znik o v e živ e t e izk ušnje (določeneg a) f enomena (Johnson in Chris t ensen 2019, 422). Pri t em se v skladu s k oncep t om in t encionalnos ti r azisk o v anje osr edo- t oč a na t o , k ak o posame zniki objek tivni s v e t, s k a t erim so v in t er ak ciji, osmišljajo subjek tivno. Gla vni cilj t o vr s tnih r azisk a v je pr oučiti p sihološk e pomene, ki k do ži- v e t emu poja vu prispe v ajo – z analiz o živih primer o v poja v a v k on t ek s tu življenja udele ž ence v (Gior gi, Gior gi in Morle y 2017, 176–181). T ak o k ot pri š t e vilnih drugih kv alit a tivnih pris t opih lahk o t o vključuje oblik o v anje značilnih t em, ki izhajajo iz k olek tivneg a do življanja poja v a. Empirično f enomenološk o me t odo lahk o r az umemo k ot me t odo na podr očju empiričneg a – zlas ti p sihološk eg a – r azisk o v anja in k ot učink o vit način r azisk o v a- nja, ki omog oč a pridobit e v upo r abnih ug ot o vit e v . V prispe vk u smo sk ušali tudi s k onkr e tnimi primeri pok az a ti, da je f enomenološk a me t oda primerna z a z ajema- nje g lobine živ lje njsk ih izk uše nj člo v e k a t ak o v dr užini in me dose bnih odnosih k ot tudi v odnosu do pr ese žneg a. S poudark om na oblik o v anju pomena izk ušnje in nače lu č aso v nos ti me t oda ponuja dr ag oce n v pog le d v subje k tiv no r e alnos t posa- me znik o v v t er ape v tsk em k on t ek s tu. T o r azisk o v alcem omog oč a. da se lahk o po- globijo v kompleksnost medosebnih odnosov in izkušenj, ki jih ima posameznik z njimi, k ar je z a r az v oj učink o vit ejših t er ape v tskih in t er v encij bis tv eno. 400 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 Kratica IFA – In t erpr e t a tivna f enomenološk a analiz a. Reference Ashworth, Peter. 2003. An approach to phenome- n o l o g i c a l p s y c h o l o g y : t h e c o n ti n ge n c i e s o f t h e lifeworld, Journal of Phenomenological Psycho- logy 3 4, š t . 2 : 1 45 – 1 5 6 . Allan, Robert in Virginia Eatough. 2016. The use o f i n t e r p r e ti v e p h e n o m e n o l o g i c a l a n a l y s i s i n couple and family therapy research. The Family Journal 24, št. 4: 4 0 6 – 414 . Braun, Virginia in Victoria Clarke. 2021. Thematic analysis: a practical guide . L o n d o n : S AG E P ub li c a ti o ns Lt d . Crabtree, Sarah A. in Steven M. Harris. 2020. The lived experience of ambiguous marital separa- ti o n : a p h e n o m e n o l o g i c a l s t u d y . Journal of Marital and Family Therapy 4 6 , š t . 3 :3 8 5 – 39 8 . Colaizzi, Paul F. 1 97 8 . P s y c h o l o g i c a l r e s ea r c h a s t h e p h e n o m e n o l o g i s t v i e w s i t . V : R o n a l d V a l l e in Mark King, ur. Existential-phenomenological Alternatives for Psychology , 4 8 – 7 1 . N e w Y o r k : Oxford University Press. Charmaz, Kathy. 2014. Constructing grounded theo- ry: A practical guide through qualitative analysis . 2. izdaja. L ondon: S AGE Public ations Ltd. Christensen, Martin, Anthony Welch in Jennie Barr . 201 7 . H u s s e r l i a n D e s c r i p ti v e Ph e n o m e n o- l o g y : A r e v i e w o f i n t e n ti o n a l i t y , r e d u c ti o n a n d t h e n a t u r a l a tti t u d e. Journal of Nursing Educa- tion and Practice 7 , š t . 8 : 11 3 – 11 8 . Dahl, Carla M. in Pauline Boss . 20 05. T he Use of Phenomenolog y for Family T herapy Research: T he S earch for Meaning. V: Douglas H. Sprenkle in Fred P. Piercy, ur. Research methods in family therapy , 63 – 8 4. 2. izdaja. New Y ork: T he Guilford Press. Dahlberg, Karin. 2006. The essence of essences – the search for meaning structures in 34 phe- nomenological analysis of lifeworld phenome- na. International Journal of Qualitative Studies on Health and Well-being 1, š t . 1: 11 – 1 9 . Daly, Kerry J. 20 07 . Qualitative methods for family studies and human development . L o n d o n : S AG E P u b l i c a ti o n s L t d . Eatough, Virginia in Jonathan J. Smith . 201 7 . Ph e n o m e n o l o g i c a l p s y c h o l o g y . V : C a r l a W i l l i g in Wendy Stainton Rogers, ur. The Sage Han- dbook of Qualitative Research in Psychology, 1 93 – 20 0 . L o n d o n : S AG E Pu b l i c a ti o n s L t d . Eberle, Scott G . 201 4 . T h e e l e m e n t s o f p l ay : T o- w a r d a p h i l o s o p hy a n d a d e fi n i ti o n o f play. American journal of play 6 , š t . 2 :21 4 – 2 3 3 . Hammersley, Martyn. 2020 . Re fl e c ti o n s o n t h e M e t h o d o l o g i c a l A p p r o a c h o f Sy s t e m a ti c Re v i- e w s . V : O l a f Z aw a c k i - R i c h t e r , M i c h a e l Ke r r e s , Sv e nj a B e d e n l i e r , M e l i s s a B o n d i n K a tj a B u n- ti n s , u r . Systematic Reviews in Educational Research: Methodology, Perspevtives and Application. 2 3 – 4 0 . W i e s b a d e n : S p r i n ge r V S . Husserl, Edmund. 1 93 1. Ideas: general introduction to pure phenomenology. L ondon : R ou t led g e . Giorgi, Amedeo . 1 970 . Psychology as a Human Sci- ence . N e w Y o r k : H a r p e r & R o w . – – – . 1 9 8 5. T h e p h e n o m e n o l o g i c a l p s y c h o l o g y o f l ea r n i n g a n d t h e v e r b a l l ea r n i n g t r a d i ti o n . V : Amadeo Giorgi, ur. Phenomenology and Psychological Research , 1 6 5 – 1 7 8 . Pi tt s b u r g h , P A : D u q u e s n e U n i v e r s i t y Pr e s s . – – – . 19 9 4. A p heno meno l o gi c al p er sp e c ti ve o n c er t ain quali t ati ve res ear c h metho ds . Journal of Phenomenological Psychology 2 5, š t . 2: 19 0 – 220. – – – . 20 0 0 . C o n c e r n i n g t h e A p p l i c a ti o n o f Ph e n o- menology to Caring Research. Scandinavian Journal of Caring Sciences 1 4, š t . 1 : 11 – 1 5. Giorgi, Amedeo, in Barbro Giorgi. 2003. The D e s c r i p ti v e P h e n o m e n o - L o gi c al P s y c h o l o gi c al M e t h o d . Q u a l i t a ti v e Re s ea r c h i n P s y c h o l o g y . V : P a u l M . C a m i c , J ea n E. R h o d e s i n L u c y Y a r d l e y , ur. Qualitative research in psychology: Expan- ding Perspectives in Methodology and Design, 2 4 3 – 2 7 3 . W a s h i n g t o n D C : A m e r i c a n P s y c h o l o- g i c a l A s s o c i a ti o n . Giorgi, Amedeo, Barbro Giorgi in James Morley. 201 7 . Ph e n o m e n o l o g i c a l p s y c h o l o g y . V : C a r l a Willig in Wendy Stainton Rogers, ur. The Sage Handbook of Qualitative Research in Psycholo- gy , 1 7 6 – 1 9 0 . L o n d o n : S AG E P u b l i c a ti o n s L t d . Glaser, Barney, in Anselm Strauss . 1 9 6 7 . The discovery of grounded theory: strategies for qualitative research . N e w Y o r k : A l d i n e. Gubrium, Jaber F., in James A. Holstein. 2003. A c ti v e i n t e r v i e w i n g . V : J a b e r F . G u b r i u m i n James A. Holstein, ur. Postmodern intervi- ewing , 6 7 – 8 0 . L o n d o n : S a ge p u b l i c a ti o n s L t d . Holyoak, Derek L., Stephen T. Fife in Matherine M. Hertlein. 2021 . C l i e n t s ' p e r c e p ti o n s o f m a r r i a ge a n d f a m i l y t h e r a p i s t s ' w ay - o f- b e i n g: a phenomenological analysis. Journal of mari- tal and family therapy 4 7 , š t . 1 : 8 5 –1 0 3 . 401 401 Tanja Pate - Uporabnost empirične fenomenologije ... Johnson, R. Burke, in Larry Christensen . 201 9 . Educational research: Quantitative, qualitative, and mixed approaches . L o n d o n : S a ge p u b l i c a ti- ons Ltd. Karlsson, Gunnar . 19 93. Psychological Qualitative Research from a Phenomenological Perspective. Sto c k h o lm: A lm q v i s t & W ik s ell Inter na ti o nal. Merchant, Niloufer . 1 9 97 . Q u a l i t a ti v e r e s ea r c h o f counselors. Counseling and Human Deve- l o p m e n t 3 0, š t . 1 : 1 – 1 9 . Merchant, Niloufer, in Paula Dupuy . 1 9 9 6 . M u l ti- c ul tur al c o uns e li n g an d qu ali t a ti v e r e s e ar c h : Shared worldview and skills. Journal of Counse- ling & Development 7 4, š t . 6 :53 7 – 5 4 1 . Merriam, Sharan B. 2002. Qualitative Research in Practice . S a n Fr a n c i s c o : J o s s e y - B a s s . Miller, Delbert C., in Neil J. Salkind. 2002. Han- dbook of Research Design & Social Measure- ment . 6 . izd . T h o u s a n d O a k s , C A : S AG E Pu b l i c a- ti o n s , I n c . Moustakas, Clark . 1 9 9 0 . Heuristic Research: De- sign, Methodology, and Applications. Thou- s a n d O a k s , C A : S a ge P u b l i c a ti o n s , I n c . – – – . 1 9 9 4 . Phenomenological Research Methods. T h o u s a n d O a k s: S a ge P u b l i c a ti o n s , I n c . Neuendorf, Kimberly A . 201 7 . The Content Analysis Guidebook . L o n d o n : S AG E Pu b l i c a ti- ons, Ltd. Packer, Martin J., in Richard B. Addison . 1 9 8 9 . Entering the Circle: Hermeneutic Investigation in Psychology . A l b a ny , N Y : St a t e U n i v e r s i t y o f N e w Y o r k Pr e s s . Parra-Cardona, Jose Ruben, Richard S. Wampler in Elizabeth A. Sharp . 20 0 6 . “ W a n ti n g t o b e a go o d f a t h e r ” : e x p e r i e n c e s o f a d o l e s c e n t fathers of mexican descent in a teen fathers program. Journal of Marital and Family Thera- py 32, š t . 2 :21 5 – 2 3 1 . Patton, Michael Quinn. 2002. Two Decades of D e v e l o p m e n t s i n Q u a l i t a ti v e I n q u i r y : A Pe r s o- n a l , E x p e r i e n ti a l Pe r s p e c ti v e. Qualitative Social Work 1, št. 3: 261–2 8 3 . Schmidt, Lawrence Kennedy. 2006. Understan- ding Hermeneutics. St o c k s fi e l d : A c u m e n P u b l i- shing Limited. Schutz, Alfred. 1 970 . T h e p r o b l e m o f t r a n s c e n- d e n t a l i n t e r s u b j e c ti v i t y i n H u s s e r l . V : I m m o Schutz, ur. Collected papers. Zv. 3, Studies in phenomenological philosophy, 5 1 – 8 4 . D o r d r e- c h t: S p r i n ge r N e t h e r l a n d s . Senter, Karolyn Elizabeth in Karen Caldwell. 2002. Spirituality and the maintenance of c h a n ge : A p h e n o m e n o l o g i c a l s t u d y o f wo m e n w h o l eav e a b u s i v e r e l a ti o n s h i p s . Contempora- ry family therapy 24: 5 4 3 – 5 6 4 . Smith, Jonathan A . 1 9 9 6 . B e y o n d t h e d i v i d e b e t we e n c o g n i ti o n a n d d i s c o u r s e : u s i n g i n t e r- p r e t a ti v e p h e n o m e n o l o g i c a l a n a l y s i s i n h ea l t h psychology, Psychology and Health 11, št. 2: 261–271 . Van Kaam, Adrian L. Van . 1 9 5 9 . Ph e n o m e n a l a n a l y s i s: e xe m p l i fi e d b y a s t u d y o f t h e e x p e r i- ence of ‘really feeling understood’. Journal of Individual Psychology 1 5, š t . 1 : 6 6 – 7 2. Van Manen, Max. 1 9 9 0 . Researching Lived Experi- ences: Human Sciences for an Action Sensitive Pedagogy. A l b a ny : St a t e U n i v e r s i t y o f N e w Y o r k Pr e s s . Williams, Lee, JoEllen Patterson in Todd M. Ed- wards. 2018. Clinician's Guide to Research Methods in Family Therapy: Foundations of Evidence-Based Practice. N e w Y o r k : T h e G u i l- ford Press. Willig, Carla. 2022. Introducing Qualitative Rese- arch In Psychology . 4 . izd aj a . L o n d o n : O p e n University Press McGraw Hill.