1. junij 1973 • Leto IX., št. 14 (185) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks V VELENJU VELIKA MANIFESTACIJA DOMAČE FOLKLORE — Beseda folklora pomeni naše ljudsko izročilo, ki se pomika iz roda v rod. To so naše ljudske pesmi, običaji, stare navade in eno najlepših izročil — narodni plesi. V Velenju smo tako pred tednom dni lahko videli izredno lepo izvedbo starih slovenskih plesov iz vseh naših pokrajin. Prikazali so nam jih mladi folkloristi, ki jim je folklora v veselje in zabavo in do katere gojijo veliko ljubezen. Če se bo to nadaljevalo, ne bodo naši stari plesi in čudovite narodne noše nikoli zamrli. Želimo, da bi v Velenju bilo še veliko tako lepih folklornih prireditev, ki nas spominjajo na čase, ko so živeli naši pradedje in babice in še nazaj, ko so živeli njihovi predniki. Zato ni nikoli zaman žrtvovan čas, ki ga mladi posvetijo folklori. MLADINSKI REPUBLIŠKI FUNKCIONARJI V VELENJU VELENJE, 23. maja — Na povabilo občinske konference ZMS so bili v sredo na enodnevnem obisku v Velenju predsednik republiške konference ZM Ljubo Jasnič, sekretar republiške konference Zdenko Mali in sekretar komisije za družbenoekonomske odnose pri republiški konferenci Ivo Nerad. Gostje iz Ljubljane so se najprej sešli z mladinci Gorenja. Predsednik in sekretar mladinske organizacije tovarne Miro Travnar in Jože Krebel sta republiške funkcionarje seznanila z organizacijsko strukturo mladinske organizacije v Gorenju, delovnim programom in z dejavnost jo organizacije v zvezi s sprejemanjem mladih v članstvo zveze komunistov. Sekretar tovarniške organizacije ZK Janez Miklavčič, ki se je prav tako udeležil pogovora, je med drugim spregovoril o skrbi podjet ja za osebni in družbeni standard, Harold Kamer pa je predstavnike republiške konference seznanil s potekom ustanavljanja TOZD v podjetju. Ljubo Jasnič, Zdenko Ma- li in Ivo Nerad so se še posebej zatnimalli, kako so mladi vključeni v samoupravne oirgane, če imajo resnično možnost, da zastopajo želje mladih, kako dedujejo v družbenopolitičnih organizacijah in kakšne so možnosti mladih glede napredovanja. Beseda pa je stekla itudi o akciji KOZJANSKO 73, ki se je pred kratkim začela. V nedeljo, 20. maja je namreč prišla na Planino mladinska delovna brigada, ki bo na tem območju povezala sedem vasi s cestami, gradila vodovod, ter pomagala pri elektrifikaciji zadnje vasi. Brigado, ki jo je organizirala republišika kon-ferenca, sestavljajo mladi iz vse Slovenije. Žal pa v nedeljo med njimi ni bilo nobenega iz naše doline. Za to prvo skupino bi namreč morala po dogovoru občinska konferenca skupaj z mladinsko organizacijo iz Gorenja zagotoviti enega brigadirja iz Gorenja. Vendar jim to ni uspelo. Tako smo tudi v naši občini »krivi«, da je na Kozjanskem v prvi skupini 14 brigadirjev manj kot pa so se dogovorili. In medtem, ko so brigadirji pripravljeni delati tudi ponoči, pa čeprav so delovni pogoji zelo težki, v naši dolini nismo bili sposobni najti enega brigadirja; brigadirja, ki bi lahko za nekaj časa zapustil svoje delovno mesto in prispeval delež k hitrejšemu razvoju Kozjanskega. Zato si moramo tudi tokrat pomagati že z ustaljeno frazo: upamo, da bo občinski konferenci ZM za prihodnjo skupino le upelo dobiti štiri mladince. Toliko bi se jih namreč moralo po do-govoru udeležiti letošnje DALJE na 4. strani TRIJE JUBILEJI ŠOLE GUSTAVA ŠILIHA Ta teden smo se oglasili v osnovni šoli Gustava Šiliha in se srečali z ravnateljem Franjom Arličem. Pobarali smo ga o dejavnosti učencev in o jubilejih, ki so jih letos praznovali. To so — desetletnica šole in pionirskega odreda ter šestletnica podeljevanja Kajuhove bralne značke. Letos je imela osnovna šola Gustava Šiiliha svo j deseti rojstni dan. Praznovali so ga vsi, od učencev do učiteljev. Saj so ga tudi lahko. Ponosni so lahko na to, da so v novi šoli začeli dosegati lepe in mnogo boljše učne uspehe kot so jih imeli prej. V teh novih — boljših pogojih, ki so jih pridobili z novo šolo, so lahko izpopolnili svoje znanje na vseh področjih: tako šo- lo-obveznih in izvenšolskih. Tako se je učni uspeh dvignil za deiset odstotkov, kar je izredno veliko, saij se je letno povečal za odstotek. Usip sedaj znaša 12 odstotkov. Število krožkov, ki sedaj delujejo na šoli, se je v novi šoli ali bolje od leta 1961-71, povečalo za trikrat. Vsekakor je najbolj uspešen krožek, v katerem delajo brodo- in aviomodelarji. So najboljši v Sloveniji in zato so si tudi pridobili pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Tudi tu so se pionirji osnovne šole Gustava Šiiliha odrezali, saj so dosegli v iteoriji in praktičnem delu prvo in drugo mesto. V skupni razvrstitvi eno drugo in prvo mesto ekipno. Seveda pa tudi drugi krožki ne zaostajajo za n jimi. Zaito moramo tudi te pohvaliti. Prav tako pa tudi njihove mentorje, ki se poleg rednega delovnega časa, ukvarjajo s krožki, da bi tako ustregli učencem in njihovim željam. DALJE na 4. strani TRGOVSKI PREDSTAVNIKI V GORENJU OCENA VZROKOV PREKINITVE DELA V RUDNIKU VELENJE, 23. maja — V sejni dvorani Skupščine občine Velenje je bila v sredo druga seja konference organizacije zveze komunistov rudnika, na kateri so obravnavali politično oceno vzrokov prekinitve dela 13. in 14. aprila v TOZD proizvodnja premoga. Seje so se udeležili tudi člani sekretariata CK ZKS Lojze Briški, podpredsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Srečko Mlinaric, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik in politični sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Korun. Med gosti sta bila tudi sekretar republiške konference ZMS Zdenko Mali in sekretar komisije za družbenoekonomske odnose pri republiški konferenci Ivo Nerad. pozorno prisluhnili željam za povišanje akordnih zaslužkov, pa čeprav so nezadovoljstva v zvezi z akord-nimi zaslužki zlasti v rudarstvu zelo pogost pojav. Da bi se temu v prihodnje izognili, so se zavzeli, da pristojni samoupravni organ imenuje posebno komisijo, ki bo v celoti preučila sedanji akordni sistem in pripravila predloge za njegovo spremembo. Pri tem so poudarili, da morajo biti novi akordni pravilniki takšni, da bodo resnično spodbujali boljše delo in večjo produktivnost; da se pri obračunu akordnih zaslužkov upošteva tudi ekonomski uspeh rudnika. Zavzeli so se še za ito, da je treba akoridne obračune pravilno in razumljivo pojasnjevati najprej skupinovodjem, ti pa zatem delavcem. Kot drugi splet vzrokov gradivo navaja neurejen od- nos glede vrednotenja nadurnega dela za pokojninsko osnovo iter urejevanje s področja invalidskega zavarovanja. Delavci so bili glede tega problema preslabo obveščeni, saj so mislili, da je reševanje teh pravic v pristojnosti rudnika, ne pa v rokah ustreznih republiških organov. V tretjo skupino notranjih vzrokov pa spadajo medsebojni odnosi, poskusi tehnokratizma, birokra-tizma in karierizma. O tem je sekretar rudniške organizacije zveze komunistov Ivan Drev v svojem uvodnem poročilu povedal naslednje: »Te štiri dejavnosti imajo vsaka svojo večjo ali manjšo razsežnost in si pred njimi nihče ne sme zakrivati oči. S humanizacijo medsebojnih odnosov se je sekretariat konference ukvarjal in sprejemal sklepe DALJE na 4. strani Vsi člani so že vnaprej dobili obširen dokument, ki podrobno razčlenjuje vzroke, ki so povzročili prekinitev dela. O gradivu, ki ga je pripravila posebna skupina, je najprej spregovoril sekretar rudniške organizacije ZK Ivan Drev. Dejal je, da gre za neprijetne dogodke, ki bodo zapisani v zgodovini delovnega kolektiva, ki živi in pridobiva dobrine v zelo lepem in bogatem mestu, v občini oziroma v Sloveniji. • NOTRANJI VZROKI V minulih dneh so velenjsko Gorenje obiskali poslovni partnerji iz vse države. Analizirali so dose Med vziroke, ki so povzročili nezadovoljstvo rudarjev, izstopajo predvsem dvojni: notranji in zunanji. Med noitranjimi vzroki so na prvo mesto postavili ne-danje uspešno sodelovanje Gorenja so vsem podjetjem zadovoljstvo posameznih ter se dogovorili za delo v izročili diplome in plakete skupin z obračunanimi prihodnje, ogledali pa so si ob dvajsetletnem uspešnem akordi. Menili so, dasovod-tudi tovarno. Predstavniki sodelovanju. je in nadzorniki premalo KOMENTAR TEDNA VLADO BARABAŠ komentator Radia Ljubljana V Jugoslaviji je te dni spet na obisku ugleden državnik, voditelj prijateljskega Irana šah Reza Pah-lavi. Njegovi pogovori z jugoslovanskim predsednikom Titom bodo nedvomno zelo pomembni za nadaljnji vsestranski razvoj prijateljskega sodelovanja med državama, ki je že doslej dalo pomembne rezultate. Sedanje srečanje predsednika Tita in šaha Pah-lavija je že četrto v zadnjih sedmih letih. Leta omogočata plačevanje v Iranu kupljene nafte polovico v denarju, polovico pa z izvozom opreme. Prav nafta odpira še široke možnosti za razvoj ju-goslovansko-iranskega gospodarskega sodelovanja. V Teheranu se zelo zanimajo za graditev jugoslovanskega naftovoda, ki bo vodil naprej na Madžarsko in v Češkoslovaško. Po tem naftovodu bi namreč Iran lahko prodajal svojo nafto tudi Madžarski in češkoslovaški in je zato pri njegovi graditvi pripravljen finančno sodelovati. Isto velja tudi za graditev novih in razširjanje in posodob-Ijanje sedanjih rafinerij nafte v naši državi. Škrat- IRANSKI ŠAH PAHLAVI V JUGOSLAVIJI 1966 je bil šah na obisku v Jugoslaviji, zatem pa je naš predsednik dvakrat potoval v Iran. Leta 1968 je šahu vrnil obisk, leta 1971 pa se je udeležil proslave 2500-letnice perzijskega cesarstva. Prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Iranom temeljijo na načelih aktivnega miroljubnega sožitja in so primer, kako lahko državi z različnima družbenopolitičnima sistemoma koristno in plodno sodelujeta. To sodelovanje pa ni omejeno zgolj na dvostranske stike. Dobro in zelo koristno je tudi sodelovanje med državama v različnih mednarodnih organizacijah, zlasti v okviru Združenih narodov in »skupini 77« (države v razvoju). V dvostranskih stikih beležimo v zadnjih letih velik napredek, ki je tudi plod številnih obiskov visokih jugoslovanskih predstavnikov v Iranu in iranskih predstavnikov pri nas. Za ponazoritev tega: v zadnjih treh letih je bilo kar 17 obiskov na ministrski ravni in dvoje srečanj predsednikov vlad Bijediča in Hoveide v Beogradu in Teheranu. Rezultat teh obsežnih stikov, ki temeljijo na srečanjih na najvišji ravni — med predsednikom Titom in šahom Pah-lavijem, je tudi stalna rast vrednosti blagovne menjave. še pred petimi leti smo kupili iranskega blaga in prodali našega v Iran za 19 milijonov dolarjev, lani se je ta številka povzpela na 43 milijonov, za letos pa je predvidena blagovna menjava v vrednosti 60 milijonov dolarjev. Poglavitni postavki sta uvoz iranske nafte in izvoz naše opreme. Prav na tem področju smo lani z Iranom sklenili dva pomembna sporazuma, ki 2 IN= ka, Iran je pripravljen sodelovati (tako kot z nekaterimi drugimi državami) na način, ki ga je šah Reza Pahlavi ob neki priložnosti opisal z besedami: »od odkrivanja nahajališč in črpanja nafte do prodaje na bencinskih črpalkah.« Priložnost za večje sodelovanje torej je, o poteh za izkoriščanje teh možnosti pa bo tekla beseda tudi v pogovorih med predsednikom Titom in šahom Pah-lavijem ter njunimi sodelavci. Seveda pa nafta ni edino področje jugoslovan-sko-iranskega sodelovanja. Vidne dosežke že beležimo tudi na področju kmetijstva in rudarstva, kjer je tudi mogoč nadaljnji u-spešni razvoj. Iran je bil še ne dolgo tega zaostala dežela, zdaj pa izredno hitro napreduje, saj je stopnja njegove gospodarske rasti med največjimi na svetu. Pomembni ukrepi v zadnjih letih — med drugim agrarna reforma ter nacionalizacija gozdov, nafte in naprav na naftnih poljih — so prinesli prebivalcem Irana velike koristi. Samo z agrarno reformo so dobili zemljo trije milijoni prebivalcev te 30-milijonske azijske države. Tudi premike v iranski zunanji politiki v zadnjih letih moramo oceniti zelo pozitivno. Šah Reza Pahlavi poudarja, da njegova država želi imeti dobre odnose z deželami vsega sveta. Vidna posledica teh be sed je odločno iransko ločevanje od ameriškega in sploh zahodnega vpliva, navezava dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami, diplomatski stiki z Ljudsko republiko Kitajsko. Pomemben udarec v prizadevanjih za čim večjo samostojnost pa je Iran zadal Zahodu seveda z nacionalizacijo nafte in naftnih naprav ter se tako v veliki meri otresel kapitalističnega izkoriščanja. V začetku aprila 1973 je Eliot Richardson, asketski advokat, ki je zamenjal Malwina Learda na položaju obrambnega ministra, stopil pred kongres ZDA in razložil »projekt nove obrambe«. Senatski odbor za oborožene sile je tako poslušal Richardsonove detajle o ameriških potrebah za naslednjih 7—10 let po Vietnamu. V tej izjavi je bilo slišati spretno utemeljene zahteve šefa narodne obrambe za povečanje izdatkov za oborožitev. V bistvu gre za dva najdražja objekta vojne opreme, ki jih jc kdajkoli žgradila neka država, in sicer za letalonosilko na nuklearni pogon in za prav tako nuklearno podmornico, oboroženo s posebno močnimi projektni. Ameriške davkoplačevalce bosta ta dva projekta stala vsak po milijardo dolarjev, tj. vsota, o kateri se nekaj let pred tem nikomur še sanjalo ni. Toda. ne glede na to, da jc večina potrebnih sredstev odobrena in da so ogromni stroji že pripravljeni za gradnjo v ladjedelnicah v Virginiji in Canettletu, še vedno razpravljajo, ali je sploh potrebno zgraditi o-rožje vredno milijardo dolarjev. Letalonosilko CVAN -70 (še vedno nosi šifriran naziv kot so ji ga dali v Pentagonu) bi naj pričeli graditi prihodnje leto v največji ladjedelnici ZDA. Sedaj ima Amerika samo eno letalonosilko na atomski pogon in sicer »Inter-price«, ki je bila vključena v mornarico leta 1961 in predstavlja eksperiment v tehniki gradnje velikih ladij. Pred dvanajstimi leti je ta ladja stala 451 milijonov dolarjev, za takrat je bila to zelo visoka cena. Leta 1968 je tedanji o-brambni minister Mc Nemara dobil pristanek kongresa za gradnjo treh novih atomskih letalonosilk. »Nimic« naj bi vključili v sestavo mornarice ZDA še letos ob koncu leta, »Eisen-howerja« bodo splavili leto kasneje, CVAN-70 (tj. letalonosilka, o kateri govorimo) pa naj bi se priključila pomorskim silam leta 1977. Toda to še ni vse. CVAN -70 bodo spremljali najmanj štirje, verjetno prav tako atomski rušilci, da bi lahko sledili matični ladji. Vsak od teh rušilcev bo projektiran posebej, saj bo opravljal vsak drugačne funkcije. Cena rušilcev naj bi bila 570 milijonov dolarjev. K temu moramo dodati še podmorniško spremstvo, kar dodatno povečuje stroške za nekaj sto milijonov dolarjev. Na letalonosilki CVAN-70 bo prostora za 24 lovcev F-14, 38 jurišnih avionov, 4 avione cisterne za dodajanje goriva v zraku, 3 iz-vidniške avione, 4 izvidni-ške avione za hitra opravila, 4 avione za specialne vohunske naloge, 10 proti-podmorniških avionov in 8 helikopterjev. Ves ta arze-nal naj bi stal okoli 621 milijonov dolarjev. K temu moramo dodati še strelivo (lovci F-14 imajo predvidenih po 6 projektilov, katere pa bi morali zaradi varnosti letalonosilke ob vsakem pristanku v kolikor jih ne bi izstrelili, odvreči v morje; cena 6 raket bi znašala okoli 400.000 dolarjev), kar vse povečuje izdatke še za nekaj sto milijonov. Po približni oceni nekaterih študij narejenih v ZDA, naj bi celoten projekt CVAN-70 stal okoli 5 milijard dolarjev. Drugo, mogoče še straš-nejše orožje, naj bi bile podmornice tipa Trydent. Zgradili naj bi floto 31 podmornic po 16.000 ton nosilnosti, tj. dvakrat toliko kot imata Polaris ali Poi-seydon, čeprav javnost ma- lo ve o teh podmornicah in njihovih sposobnostih, se je razvedelo, da bo vsaka podmornica oborožena s po 24 projektili, od katerih bo vsak imel večje število koničnih izstrelkov. I.e-te bodo lahko usmerjali na več (10—14) različnih ciljev hkrati. Domet raket v prvih štirih podmornicah bo 4.500 milj, v ostalih pa 6.000 milj. Celotna flota bo torej sposobna z enim udarcem uničiti 2.400 do 3.000 naseljenih centrov v Vzhodni Evropi ali Kitajski. Vsaka podmornica bo stala 1,3 milijarde dolarjev. S tem bo celotna Vzhodna Evropa izpostavljena napadom podmornic Trydent, ki bi lahko bile stacionira-ne v teritorialnih vodah ZDA brez nevarnosti, da bi jih nasprotna stran uničila. SZ ima danes 219 mest s 100.000 in več prebivalci, v katerih živi 88 milijonov ljudi. Ko bo navedeni program uresničen, bo morna- ranljiva. Letalska baza na kopnem ima velike prednosti pred letalonosilko, ker se lahko uporablja za strateške napade (Filipini v Aziji), po atomskem napadu se lahko popravi ali zgradi na novo. Letalonosilka pa je občutljiva na ogenj iz podmornic, z obale, na rakete z drugih ladij, posebej pa še na inter-kontinentalne balistične izstrelke. Zagovorniki letalonosilk temu odgovarjajo, da nasprotna stran za sedaj ne poseduje tehnike za tako natančno izstreljeva-nje raket, da bi lahko zadeli premikajočo se letalonosilko. Toda upoštevajmo, da se tehnologija sovjetskega orožja hitro izpopolnjuje in da bo stala letalonosilka milijardo dolarjev; ob tem se resno postavlja vprašanje ali ni to predrag rizik. Sovjeti oklevajo pri gradnji velikih letalonosilk, pač pa gradijo podmornice na v sporu z Veliko Britanijo, države Latinske Amerike itd.). Vzroki so različni: rude, nafta, plin, pa tudi strateški razlogi in varnost priobalnih držav. Male dežele nikoli ne bodo mogle seči tako kot velesile po širokih prostranstvih svetovnih morij. To je domena supersil. Tu vlada »zakon močnejšega«. V globalni politiki velesil, predvsem ZDA in SZ, predstavljajo svetovna morja najpomembnejše območje. Razvoj velikih ladij in podmornic na atomski pogon, razvoj raket z vse daljšim dometom, razvoj nuklearnega orožja itd. zahteva, da velesile obvladujejo vse večja prostranstva in da so prisotna na svetovnih morjih. ZDA so po 2. svetovni vojni v celoti zamenjale Veliko Britanijo od Atlantika do Pacifika. V dvajsetletnem obdobju po vojni niso imele resnejšega Strateški značaj morja rica ZDA sposobna 9-krat uničiti vsa ta naselja. Vendar že danes mornarica zahteva povečanje svoje moči, tako da bi lahko 15-krat uničila vsa važnejša mesta SZ. Pentagon trdi, da so mu podmornice Trydent potrebne kot »ščit« pred morebitnim napadom nasprotne strani po izteku roka, ki so ga postavili s pogodbo o omejevanju strateškega oboroževanja leta 1977. Po izjavi predstavnika Pen-tagona naj bi to strašno o-rožje bilo opozorilo svetu, da bodo ZDA tudi v bodoče ostale najmočnejša vojaška sila na svetu. Tak program oborožitve v ZDA zahteva odgovor na drugi strani. Sovjetska zveza prav gotovo ne bo stala križem rok. Razvijala bo protipodmorniško tehnologijo ter interkontinentalne rakete s tako imenovanimi globalnimi atomskimi bombami. Tudi ti programi bodo zahtevali ogromne izdatke, ki pa so nujni za obdržanje ravnotežja med supersilami. Prva faza razgovorov o omejevanju strateške oborožitve med SZ in ZDA je za nami. v Moskvi sta maja 1972 Brež.njev in Nixon podpisala sporazum, ki je zasnovan na principu medsebojno priznanih količin raketno-atomskega orožja za uničenje ene in druge strani. Ta sporazum bo veljal do leta 1977, nato bo potrebno pristopiti k novemu, kar naj bi bila garancija za mir. Drugi razlog za gradnjo takih projektov je v vprašanju dominacije ameriške mornarice na svetovnih morjih in oceanih. ZDA i-majo danes vojaški nadzor nad 15 milijoni kvadratnih milj morja, to je četrtina Pacifika. Po mnenju admiralov ameriške mornarice je ta nadzor potreben za mirno plovbo njihove trgovske mornarice. In tretji razlog jc v tem, da bi mornarica ZDA bila sposobna takoj intervenirati v lokalnih vojnah, v konfliktih, ki bi se kjerkoli pojavali. Atomska letalonosilka namreč lahko vzdrži na morju leto dni ali celo več brez zamenjave posadke. Taka ladja se lahko zadržuje na morju dokler je potrebno zadržati sovražnika, le da jo o-skrbujejo pomožne ladje. Njena zaščita je za sedaj popolna. Toda kljub tem »argumentom« se v kongresu ZDA vse bolj oglašajo kritike »kongresmanov«, češ da je letalonosilka preveč Kje se začenja zdravje? Svetovna zdravstvena organizacija praznuje v letošnjem letu 25. obletnico svojega obstoja. Na dan 7. aprila 1948 je 26 držav-članic OZN sprejelo svoja stanovska določila. Danes, po 25 letih združuje ta organizacija 136 držav vsega sveta. Namen vsakoletnega svetovnega dneva zdravja je, da se ob tej priliki opozori svetovno javnost in ustrezne služ- be na nekatere izmed pomembnih zdravstvenih problemov v svetovnem merilu. Letos je svetovni dan zdravja posvečen družini z geslom: »Zdravje se začenja doma.« Ker po celem svetu posvečajo pozornost družini, da bi v njenem okviru našli otroci res topel dom, starejši ljudje pa varno zavetje, je tudi atomski pogon, ki so oborožene z enakovrednimi raketami, kot jih imajo Ame-rikanci. Prav zaradi tega je velik krog vojaških in političnih osebnosti v Ameriki prepričan, da dnevi velikih letalonosilk hitro minevajo in da je škoda milijardo dolarjev za eno samo ladjo. Tu pa se srečamo z vprašanjem zaposlitve desetti-sočih delavcev. V Newpor-tu, v tovarnah Western-haus in v stotinah drugih tovarnah, ki proizvajajo o-premo za tega orjaka, so močno pritiskali na »kon-gresmane«, da so izglasovali kredite za te ladje in s. tem zagotovili zaposlitev tisočim v tovarnah in ladjedelnicah. Sovjetska mornarica se je šele pred kratkim odločila zgraditi dve manjši letalonosilki na konvencio-nalen pogon v ladjedelnicah črnega morja. Ena od teh naj bi prišla v sestavo sovjetske mornarice konec leta 1974. Ob vstopu v drugo polovico 20. stoletja lahko zabeležimo močno povečan interes za morje, ne samo s strani velesil ali obmorskih držav, pač pa vseh držav zemeljske oble. Na to so vplivale naraščajoče potrebe transporta, nujnost izkoriščanja prirodnih bogastev, ki jih skriva morje, globalna strategija supersil, pojav in razvoj nuklearnega orožja in vse večja militarizacija morja. Velik porast prebivalstva zahteva nove izvore hrane, surovin in energije (nafta, plin). Stalna težnja po povečanju življenjskega standarda prebivalcev našega planeta zahteva raziskave morja, morskega dna in njegovega podzemlja. Sedaj pa smo orientirani le na raziskavo priobalnih območij, človek še ne more posegati po globinah oceanov, ker še ne obvlada tehniko vrtanja na oceanskem dnu ali pa ima za to premalo denarja. Ne glede na mnoge ovire pa bogatejše države že danes v veliki meri izkoriščajo pri-rodna bogastva morja. Najmočnejšo ribiško floto ima Japonska, na njenih ladjah so cele tovarne za predelavo rib ali hladilniki. Zato Japonska tudi največ rib izvaža. V morju že kopljejo baker, nikelj, svinec in druge kovine, najbolj pa sta iskana nafta in plin. Vse pogostejši so spori med državami zaradi teritorialnih voda, ker nekatere povečujejo teritorialne obrežne pasove (Islandija, ki je i t | ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ : : ♦ t t t % : z ♦ * t ♦ ♦ : t ♦ : : : i tekmeca. Zato se je pri A-meričanih zakoreninila miselnost, da morajo domini-rati na svetovnih morjih, predvsem iz strateških razlogov, saj je to življenjskega pomena za varnost in blagostanje ZDA. Toda tudi SZ ne drži križem rok. Po letu 1962 je razvila svojo novo koncepcijo v strategiji svojih sil, od takrat so bolj usmerjeni na morje. Predvsem so Sovjeti prisotni v Sredozemlju, Indijskem oceanu, v vodah Kitajskega morja in Pacifiku. Tako vidimo, je SZ zaplula na vsa svetovna morja. Zgradili so impozantne objekte za svojo vojno in trgovsko mornarico, ribiške ladje, ladje za hidrografsko raziskovanje, ledolomilce in podmornice na atomski pogon itd. Kitajska se zaenkrat ni oddaljila od svojih obal, to pa lahko kmalu pričakujemo, najprej z izgradnjo podmornic, kasneje tudi z izgradnjo površinske flote za daljše križarjenje. Iz podatkov o porastu svetovne trgovine in podatkov o prevozu blaga po svetovnih morjih vidimo, kolikšen pomen se danes posveča morju in morskim potem. Od leta 1961 do 1971 je skupna vrednost trgovinske menjave porasla od 128,3 na 340 milijard dolarjev. Izvoz samo iz Zahodne Evrope je v letu 1971 znašal 156 milijard dolarjev. Ce pa vemo, da se večina svetovne trgovine odvija po morju, lahko iz tega zaključimo, kaj predstavljajo za svetovno trgovino pomorska pota. Iz navedenaga ugotavljamo, da pomen morja stalno narašča, zato zavzemajo morja v svetovni politiki in strategiji velikih in bogatih držav najpomembnejše mesto. Pa tudi male in srednje dežele, predvsem priobalne, se k temu pridružujejo glede na svoje možnosti. Nekdo je v zvezi s tem zapisal, da veter zgodovine piha proti morju. Temu naj dodamo še to, da iz morja grozijo velike nevarnosti, vendar so tam še človeku neznana bogastva. Upajmo, da bodo ta bogastva osrečila človeštvo in da bodo ljudje premagali nevarnosti in sovraštva, ki grozijo človeštvu z atomskim uničenjem. Komentirata Alojz RIBIC Štefan DOLEJŠI : ♦ ♦ : t ♦ : ♦ : t i * dispanzerska služba zdravstvenega doma Velenje organizirala širše posvetovanje svojih zdravstvenih delavcev. Na tem posvetovanju so sklenili, da bodo uvedli boljšo koordinacijo med zdravstveno službo, pro-sveto in ostalimi družbenimi organizacijami. Za zdravje pa ni dovolj samo skrb naših zdravnikov. Veliko bolj je važno osebno počutje človeka, ki veliko vpliva na zdravstveno stanje posameznika. Da pa bo človek zadovoljen in umirjen, mora imeti službo, urejeno stanovanje in kar jc najvažnejše, razumevanje v družini. Družba pa mora poskrbeti za ostale stvari, kot so sanitarne naprave, da se ne širijo nalezljive bolezni, ki se lahko prenesejo s hrano, vodo in nesnago v ozračje, pa tudi v okolici. Razumevanje in zdravje v družini pa naj ne bo samo ob dnevu svetovnega zdravja, pač pa tudi naprej skozi vse leto. NASMEJANE NEVESTE Neveste letošnje kmečke ohceti so pripeljali tudi v Velenje. To je prvič, tla so neveste prišle tudi na Štajersko. Zato ni čudno, da so neveste, Velenjčani še tembolj prisrčno pozdravljali. Neveste so se po Velenju peljale na dveh »parizarjih<-ki so jih vlekli drzni konji. Popili so morale tudi kozarček medice. Zatem pa so se odpeljale ob velenjsko jezero, kjer jih je pozdravil direktor gostinskega podjetja Paka, Mitja Lah. Večerjale pa so v pensionu Herberstein. Neveste so bile v Velenju nasmejane, medtem ko so njihovi ženini sami uživali na fantovščini na Gorenjskem. DARILO ZA DOLGOLETNO DELO V soboto, na dan mladosti je bila v šoštanjski usnjarni kratka, vendar zelo prisrčna slovesnost, na kateri so 56 delavcem izročili ročne ure za njihovo 20-letno zvestobo tovarni. Prvo čestitko so slavlijen-cem izrekli pionirji osnovne šole Karal Destovnik-Ka-juh, nad katero ima usnjar-na patronat. Učenci so izvedli lep kulturni program, ki ga je s svojim nastopom popestrila še folklorna skupina z venčkom narodnih pesmi in plesov. Še preden je direktor tovarne Fran j o Kljun skupaj s predsednikom sindikata in delavskega svata Rafaelom Kopušarjem in Hermanom Lešnikom predal 19 delavkam in 37 delavcem spomisnka darila, jim je v imenu celotnega kolektiva iskreno čestital ter se jim zahvalili za dolgoletno in naporno delo v itovarni. Obenem jim je zaželel, da bi njihovo nadaljnje življenje v tovarni potekalo v še boljših delovnih pogojih, da bi bili uspehi takšni, da bi omogočili še boljši družbeni standard. Med vsemi temi željami pa prav gotovo prevladuje želja, da bi tudi šoštanjski usnjarji danes dobili tisto mesto v družbi, ki si ga zaslužijo. Tudi predsednik sindikata je izrekel itople besede delavcem, ki so v dveh desetletjih življenja v tovarni prestali marsikatero bridko uro. Zaželel jim je, da bi se počutili tako miade kot so bili takrat, ko so prvič prestopili prag tovarne. »Priznanje, ki ga danes prejemate je le simbolično in upam, da bomo v prihodnje vsi skupaj delali še z večjim poletom za napredek tovarne, za krepitev bratstva in enotnosti za graditev našega samoupravnega socialističnega sistema«. Prav tako se je zahvalil vsem tistim, ki so v dvajsetih letih veliko delali v samoupravnih organih podjetja. Ko 'so v roke prejemali ročne ure in rdeče nagelj- ne, je marsikateremu slav-ljencu zdrsnila solza iz oči. To pa je dokaz, da jim to, čeprav simbolično priznanje veliko pomeni in hkrati obljuba, da z lastnim delom tudi v bodoče ne bodo razočarali iter še naprej ostali zgled, kako je "mogoče prebroditi vse težave, od požara do 30-odstotnih osebnih dohodkov. Dvajsetletniki so bili pozornosti še toliko bolj veseli, saj jim je bila izkazana v letu, ko šoštanjska usnjarna slavi 185-letnico. VIKENDAŠI OGROŽENI Med Letušem in Malimi Braslovčami, v lepem borovem gozdičku, je zraslo naselje počitniških hišic. Vse so solidno grajene. Nekatere že odstopajo od običajnih vikendov in dajejo mogočnejši videz. Lastniki tu v čudoviti naravi resnično lahko najdejo pravi kraj za počitek. Približno dva kilometra zračne črte od naselja pa je Oljkin kamnolom in o-brat apnenice. Ko smo bili oni dan v počitniškem naselju ob sotočju Savinje in Pake, nismo začutili v o-zračju prahu, ki naj bi ga prinašal veter iz kamnoloma. Tudi vegetacija je čista, lepo zelena. Vendar pa vikendaše moti prav kamnolom v Podgori. Dr. Josip Kranjc iz Celja je v imenu prizadetih napisal velenjskemu Vegradu naslednje »odprto pismo«: »Nad osemdeset lastnikov počitniških hišk in parcel ob Savinji med Letušem in Malimi Braslovčami protestiramo proti nadaljnjemu širjenju in obratovanjem kamnoloma in apnenice v Podgori. Sodimo, da je naše zdravje več vredno kot kamenje in ap- NAS ZNANEC no, ki ga pridobivale v neposredni bližini načrtovanega rekreacijskega naselja ob Savinji. Koliko časa bomo morali še prenašati apneni prah, dim in silne detonacije domala vsak dan, ne glede na državne praznike, nedelje o-ziroma delavnike? Protestiramo proti takim nehumanim odnosom do počitka potrebnih delovnih ljudi širšega savinjskega področja. Kje naj še najdemo mir in svež zrak? Kamnolom ni niti v korist doma- činom, saj v njem dela le peščica starejših delavcev, razen tega je že vrsto let nerentabilen. Zakaj ne prestavite obrat npr. v Pako pod Kozjak, kjer že obstajajo kamnolomi in industrija gradbenih elementov? Upamo, da boste naš ugovor razumeli in preusmerili proizvodnjo drugam.« Takšne so zahteve dr. Kranjca, ki jih je napisal še v imenu drugih. Njihove želje so vendar nekoliko prezahtevne. Enostavno prestaviti večmilijonsko investicijo nekam drugam, da bi imeli »počitka potrebni delovni ljudje širšega sa- Med Letušein in Malimi Braslovčami je naselje počitniških hišic. Domače turistično društvo je za neveste pripravilo prvo presenečenje na mostu čez Pako. Skočiti so morale čez razpeto rudarsko kožo. Vse so rudarski krst srečno opravile in upamo, da ne bodo tako dobro skakale »čez plot« v zakonu. Danes vam bomo spet predstavili umetnika. Je pač tako. Z umetniki smo našo rubriko začeli in težko je zamenjati področje. To pot boste spoznali Karla Pečka iz Slovenj Gradca. Karel Pečko je i-mel težko življenje. Rodil se je v Vuhredu in to svoja otroška leta tudi preživel. Že kot otrok je spoznal, kaj pomeni razlika med močnim-bogatim in revnim slojem. Spadal je v drugi razred in nihče se ni potrudil, da bi mu pomagal poiskati službo, ali imel zanj vsaj eno toplo besedo. Bil je sam. Ni bilo ne prostega poklicnega delovnega mesta, ne delovnega mesta navadnega delavca. Tako je Karel začel slikati. Najprej plakate, da se je s tistim zaslužkom lahko preživljal. Ko pa je Tone Seliškar razstavljal slovenske knjige, je Karel, ki ga od vseh oblik slikanja najbolj zanimajo portreti, napravil portrete slovenskih pisateljev. Risal jih je z ogljem. Ko je Tone Seliškar videl njego- ,jemali priznanja — zlate medalje za svoja dela. Sodelovali so na jugoslovanski razstavi v Novem Sadu, ki je pri nas center likovne umetnosti pa tudi na mednarodnih razstavah. In nikoli se niso vračali domov brez priznanj. KAREL PEČKO va dela, mu je napisal priporočilo za sprejem na akademijo. In takrat se je Karel dokončno odločil, da hoče in mora študirati in študije tudi končati. Pred njim je bilo devet dolgih in težkih let. Polnih odrekanja in gladovanja. Toda Karel Pečko je vztrajal. Leta 1954 je dokončal akademijo in danes je akademski slikar ter direktor galerije v Slovenj Gradcu. Ko je po končanih štpdi-jih prišel v Slovenj Gradec, je bil najprej likovni pedagog. Njegovi otroci so se odzivali na razstave in pre- Toda Karla mesto likovnega pedagoga ni zadovoljilo, saj ni toliko let odrekanja in truda posvetil v ta namen. Zato so z akademsko skupino iz Slovenj Gradca, ki je takrat tu delovala, ustanovili umetnostni paviljon in leta 1955 začeli s predavanji in prvimi razstavami. Sam je prvič razstavljal leta 1956 v Slovenj Gradcu, nato pa so se razstave vrstile. Razstavljal je v Mariboru, Ljubljani, Celju, Gradcu, Vitzbergu in največkrat seveda doma v Slovenj Gradcu. Njegova naj- vinjskega področja« mir in svež zrak, jc naravnost smešna zahteva. Tu pod pobočjem Gore Oljke, kjer je kamnolom in kjer so tudi vikendi, živijo številni prebivalci — delovni ljudje že več desetletij pa še nikoli niso zahtevali kaj podobnega. Zanje je vsak industrijski obrat, ki se razvija in dela na tem področju, zelo pomemben. Sicer pa je bil kamnolom že mnogo let poprej kot so v borovem gozdičku zasadili prvo lopato za počitniško hišico. To so najbrž vedeli že takrat, zdaj »ogroženi viken-daši«. V Vegradu pravijo, da je »odprto pismo« dr. Kranjca veliko pretiravanje in smešno postavljanje nekaterih zahtev. Njihovi odgovorni ljudje so si že ogledali počitniško naselje med Letušem in Malimi Braslovčami in menijo, cla zrak ni onesnažen zaradi prahu, ker je kamnolom dovolj oddaljen. Slišijo se le detonacije kadar odstrelju-jejo gmote kamenja. To pa se ne dogaja ob nedeljah, ker takrat v kamnolomu ne delajo. V Vegradu so nam tudi povedali, da bo pritožbo ogroženih vikendašev o-bravnaval njihov odbor za gospodarjenje in razvoj ter delavski svet. večja razstava je obsegala okoli 300 del. Še vedno Karla Pečka najbolj zanimajo portreti: »V človeku je vedno nekaj skrivnostnega, edinstvenega in tisti izraz, ki se mu poraja v duši, hočem ujeti na njegovem obrazu in prenesti na platno.« Poleg portretov pa še rad slika tudi naravo in figuraliko. Najraje pa za slikanje uporablja olje. saj pravi, da je oljna slika še vedno najlepša in najbolj bogata. Opisali smo vam življenje in delo akademskega slikarja Karla Pečka. Prav na kratko smo vam predstavili njega in njegovo življenjsko pot in prav je tako. Saj lahko rečemo, da prav zaradi njegove težke poti, po kateri se je vzpenjal, zna ceniti življenje in tudi ljudi. c: 3 NADALJEVANJE S 1. STRANI • NADALJEVANJE S 1. STRANI • NADALJEVANJE S 1. STRANI • NADALJEVANJE S 1 MLADINSKI REPUBLIŠKI FUNKCIONARJI V VELENJU akcije Kozjansko 73 iz velenjske občine. Pri tem pa ne moremo mimo besed predsed. republiške konference ZMS: »Če bi se vsi tako obnašali, potem nobena akcija ne bi bila izpeljana!« Predstavniki republiške konference so se nato udeležili izredne saje organizacije zveze mladine rudnika in ožjega političnega aktiva. Poleg mladincev so se je udeležili tudi direktor Ludvik Mali, njegov pomočnik Anton Moeiilniik, sekretar Kristian Hraste!, predsednik CDS Karel šilih in drugi. Tudi na irudniiku sta predsednik mladinske orga- nizacije in njen sekretar Jože Mastnak ter Bojan škarja seznanila goste iz republiške konference z dejavnostjo njihove mladinske organizacije ter z delovnim programom. Povedala sta, da mladi na rudniku tesno sodelujejo z drugimi političnimi organizacijami in da pri item ne gre zgolj za sodelovanje, ampak tudi za aktivno vključevanje mladih v delo teh organizacij. Direktor je povedal, da povpraševanje po premogu narekuje, da bodo morali zaposliti še več ljudi, ker so »zaostali« z modernizacijo zaradi pomanjkanja sredstev. Prav .tako je bilo govora tudi o tem, kalko daleč so na rudniku z uresničevanjem ustavnih dopolnil ter o izobraževanju in štipendiranju. Ob koncu je predsednik republiške konference Ljubo Jasnič poudaril, da je mladinska organizacija v velenjskem premogovniku med najbol jšimi organizacijami v delovnih kolektivih v Sloveniji- Po pogovoru z rudniškimi mladinci in političnim aktivom so si Ljubo Jasnič, Zdenko Mali in Ivo Nerad ogledali jamo. Popoldne pa so se udeležili konference miladih v organizaciji združenega dela. OCENA VZROKOV PREKINITVE DELA V RUDNIKU Ljubno Jasnič, Zdenko Mali in Ivo Nerad so med obiskom v Velenju bili tudi v jami velenjskega premogovnika TRIJE JUBILEJI ŠOLE GUSTAVA ŠILIHA Poleg desetletnice obstoja šole pa praznujejo učenci in njihovi učitelji še drug jubilej — desetletnico njihovega pionirskega odreda, ki nosi ime po narodnem heroju in komandantu legendarne XIV. divizije, Ivanu Kovačiču-Efeniki. Njihov odred je eden izmed najbolj požrtvovalnih in pridnih v občini. Sodelujejo na vseh igrah, ki so or-vamskih pionirskih iger. Ta-ganizirane v Okviru jugoslo-ko je šola Gustava Šiliha tudi edina v Sloveniji, ki je dobila zvezno plaketo in nagrado ter republiško plaketo za uspešno delo v teh igrah. V svoji zbirki ima odred veliko število diplom in raznih pokalov, tako da bi jih bilo brez pomena naštevati. Pa zakaj bi tudi to storili? Dejavnost in marljivost tega odreda se kaže povsod. Letos so na osnovni šali Gustava Šiliha podelili že šestič Kajuhove bralne značke. Pred šestimi leti je za Kajuhovo bralno značko bilo le malo miladih bralcev-tekmovalcev, letos pa jih imajo že okoli 900. Na itej 4 l\= svečani proslavi, ki je bila v domu kulture, je svojim učencem spregovoril tudi ravnatelj osnovne šole Gustava Šiliha, Franjo Arlič. Pohvalil je učence za tako dober uspeh, pohvalil je njihovo marljivost in ljubezen do knjige, ki jo zdaj mladi bralci znajo mnogo bolj ceniti kot v začetku. Ni pa samo hvalil. Poudaril je tudi, katere napake so bile napravljene in katere pomanjkljivosti je treba na šoli odpraviti. Osnovna šola Gustava Šiliha je verjetno tudi edina v občini, ki ob koncu šolskega leta priredi svečano proslavo in na njej izreče javno pohvalo in podeli knjižne nagrade vsem učencem, ki so se s pridnostjo izkazali v preteklem šolskem letu. Podelijo tudi zlate značke _ odličnijakom. In tisti učenec, ki dobi 8 zlatih značk, to se pravi, da je vsako leto odličen, ga vpišejo v zlato knjigo. Vendar pa ne podeljujejo pohval in nagrad samo odlič-njakom, pač pa tudi itiisitim, ki nimajo takšnega uspeha. Kljub temu pa so morali biti zelo marljivi in se truditi za uspeh. Tako so zadovoljni vsi: učenci, ki to kažejo tudi s svojo dejavnostjo in njihovi učitelji, ki so veseli svojih pridnih učencev. Tudi mi jih pohvalimo in zaželimo še mnogo uspehov. na številnih svojih sejah. Pri tem moram poudariti, da se je pri urejanju te problematike marsikaj dalo hitro in uspešno rešiti, naletelo pa se je tudi na močan odpor, izgovore in ne-načelnosti. Ugotovimo lahko, da dosežemo zelo hitro načelna stališča in rešitve, da smo načelno kritični in bolj malo samokritični, v konkretnih primerih, ki zadevajo določene osebe pa smo največkrat do nerazumljivosti popustljivi. če že velja za večino ljudi, da so podvrženi subjektiviz-mu, to ne sme veljati za člane zveze komunistov, če smo avandgarda delavskega razreda. Taka načelnost je bila kritizirana v času prekinitve dela in nekateri so bili tudi imensko imenovani. Zato nikakor ne smemo prezreti in sami sebe slepiti, da so odnosi s strani vodstva TOZD proizvodnje premoga kristalno čisti. Zaradi tega je dolžan vodja TOZD proizvodnje premoga in ostalo tehnično vodstvo odpraviti nehumane oblike medsebojnih odnosov ter poskrbeti za ustrezen pristop do delavcev, kadar želijo od kateregakoli dobiti ustrezne informacije. Na splošno pa velja, da moramo vsi premisliti, kakšno je naše obnašanje in kot člani ali nečlani ZK skrbeti za čim boljše medsebojne odnose. Nepošteno in neupravičeno bi bilo, če bi obsojali samo slabosti odnosov tehničnega kadra, ampak moramo kritiko z enako ostrino usmeriti tudi na fizične sodelavce. Vse pogosteje se ugotavlja, da nekateri od teh neodgovorno kršijo delovno disciplino in s tem povzročajo nered pri vsakdanjem delu. Zato je ena od nujnosti, da prav v to usmerimo našo dejavnost«. V zvezi z tehno-kratizmom, birokratizmom in karierizmom pa je sekretar še dejal, da se o teh dejavnostih govori skoraj v vseh referatih nižjih in višjih partijskih organov. Po njegovem mnenju je ta načelnost le fraza in bo toliko časa tudi ostala, dokler si Komisija za medsebojna delovna razmerja pri PODJETJU ZA PTT PROMET CELJE sprejme 1. več MATURANTOV PRIPRAVNIKOV za delo v poštno-telegrafski-telefonski manipulaciji 2. več PISMONOŠ pri PTT enoti Velenje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1 — gimnazija, ekonomska, administrativna ali druga ustrezna srednja šola; — strokovni izpit za delo v ptt prometu; pod 2 — končana osemletka; — strokovni izpit; — vozniško dovoljenje A kategorije. Kandidati naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili v roku 10 dni po objavi Komisiji za medsebojna delovna razmerja podjetja. bodo posamezniki imeli možnost zakrivati obraze. Poudaril je, da je nesmiselno misliti, da se tehnokrati-zem, birokratizem in karie-rizem pojavljajo med delavci, ki delajo pri strojih ali med delavci na širokih čelih in podobnih delovnih mestih. Ta pojav je možen predvsem pri delavcih, ki so na vodilnih delovnih mestih, ne glede na stopnjo izobrazbe. Komunisti so tudi izreklii prepričanje, da je prepočasno izvajanje akcijskih programov družbenopolitičnih organizacij rudnika eden izmed notranjih vzrokov, ki so spodbudili stavko. Prav tako so ugotovili, da so mnoga prizadevanja naletela na odpore, prisotna je bila enertnost, mojstrska miselnost, izgovarjanje na izkušnje. Del vzrokov pa vi diijo tudi v preveč forum-skem dedovanju družbeno političnih organizacij. Tudi uspehi na področju razvijanja ekonomskih in krepitvi samoupravnih odnosov so jih nekoliko uspavali. Ocenili so tudi, da se prepočasi uresničujejo stališča v akciijiskem programu o kadrovski politiki. • ZUNANJI VPLIVI Člani konference so pripisali velik pomen tudi zunanjim vplivom. Enega izmed njih je treba iskati predvsem v nejasni perspektivi energetike, zaradi česar je močno upadlo povpraševanje po premogu. Zato so morali leta 1967 zmanjšati proizvodnjo skoraj za 600 tisoč ton ter odpustiti 500 najbolj delovno sposobnih, miladih rudarjev, ki so si delo lahko poiskali drugje. Prav tako je počasno reševanje pobude rudnika o ukinitvi republiškega davka za nadurno delo ter priznanje pravic iz zdravstvenega in invalidskega pokojninskega zavarovanja primaknilo svoj delež. Od pobude pa do danes je namreč preteklo že dve leti. V tem času je bilo prizadetih prek 500 invalidov, veliko bola-nih ter približno 120 rudarjev, ki so se upokojili. Največ razbur jan ja pa je povzročili odlok zveznega izvršnega sveta — o določitvi najvišjih cen premoga. V oceni aprilske prekinitve dela so člani konference menili, da ilahiko javna sredstva obveščanja nehote spodbujajo konflifctne situacije. še zilasti pretirano populariziranje štrajikov iin raznih protestnih zborovanj prek televizij skih ekranov. Tudi objavljanje različnih podatkov zavoda za statistiko brez komentarja lahko povzroči hudo zmedo med delavci in nepotrebne politične težave. Na seji je bilo tudi slišati, da obstoja vse več namigovanj, da je bila prekinitev organizirana. Po teh nedokazanih podatkih pa so Jahko organizatorji spodbude dobivali znotraj in zunaj kolektiva. V gradivu, !ki obsega več kot petdeset strani je še poudarjeno, da ne gre izključiti zanimanja zunanjih in notranjih političnih in razrednih sovražnikov za neza- dovoljstvo in nered v takem kolektivu kot je velen jski premogovnik, še zlasti, ker je blizu meje in naše emigracije. Tudi ne gre zanikati večletne prisotnosti, enkrat bolj drugič manij izrazitih in aktivnih želja skupin in posameznikov — posebno v občini, da bi bilo treba obračunati z nekaterimi premalo poslušnimi in preveč kritičnimi posamezniki in jih zamenjati z vodilnih mest in funkcij na rudniku in občini. • OBSODILI PREKINITEV DELA Člani konference so v razpravi soglasno obsodili prekinitev dela kot obliko za reševanje tako upravičenih kot .tudi neupravičenih zahtev. Zahtevali so, da je treba tiste posameznike, ki so s silo skušali preprečiti dežurnim ekipam dostop v jamo (ti so morali nujno v jamo zaradi reševanja strojev in drugih naprav) predati delovnemu razsodišču. Prav tako pa tudi tiste, ki so pozivali k fizičnemu uničevanju imetja in rudarje, ki so z raznimi psovkami žalili vodilno osebje. Menili so, da so biili iti prenape-teži rudarji, ki so šele kratek čas na rudniku. Sprejeli so tudi siklep, da je treba izboljšati obveščanje. Organizirati se mora sistem neposrednih stikov in prenašanja informacij prek nadizorno-itehničnega osebja vključno gospodarjev čel, skupinovodiij in članov organov upravljanja ter družbeno-političnih organizacij rudnilka. Ugotoviti je treba .tudi vprašanje delovne discipline ali nekorektnega odnosa posameznih delavcev v skupnih službah do drugih delavcev in ohratno. Zavzeli so se tudi za bolj energično in dosledno reševanje uresničevanja nalog iz programa OZK in drugih družbenopolitičnih organizacij, posebno tistih, ki jih je mogoče reševati takoj. Vsak posameznik mora prevzeti odgovornost in storiti vse, da bo stanje v kolektivu zadovoljivo. Ob koncu je v razpravo posegel tudi Janez Zahrast-nik, sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov. Poudaril je, da je še toliko bolj boleče, ker je stavka izbruhnila v kolektivu, ki ima 400 komunistov, najvišje osebne dohodke med vsemi rudniki v državi; v kolektivu, kjer so daleč prišli z uresničevanjem ustavnih dopolnil; v času hude bitke za stabilizacijo. Dejal je, da so komunisti pokazali veliko vrednost v akciji za prekinitev stavke, vendar so v odločilnem trenutku zatajili. Menil je, da med komunisti še vedno ni dovolj enotnosti, da je med njimi še vedno nekaj takšnih, ki se vedejo premalo »komunistično«. Zanj je na rudniku glavni problem kadrovska politika. Pri reševanju tega problema bodo morali pokazati več učinkovitosti, drugače pa bodo morali razporediti tudi odgovornost. Tako, da bo vsakdo odgovarjal za svoje. Tovarna je njihov drugi dom V tovarni usnja Šoštanj so letos prvič podelili spominska darila delavcem, ki so že 20 let neprekinjeno v tovarni. 56 jih je bilo. Delavcev in delavk, ki so potrkali na vrata tovarne v prvih povojnih letih. Vrata se niso zaprla za njimi tudi po dveh desetletjih in se še dolgo ne bodo. Kako so preživljali ta dolga, nemalokrat težka leta? Kako so zadovoljni s tem, kar so danes ustvarili v tovarni? IVAN HUDE J (občinski odbornik): Delam v pod-platnem oddelku. Pri stroju za gladenje kož. V u-snjarno sem prišel leta 1949. Na začetku je bilo kar precej težko. Vse smo ročno delali pa tudi prevažali. Velikokrat smo si naprtili tovor kar na ramena. Najtežji trenutek pa je bil zame pred petimi leti, ko smo imeli minimalne osebne dohodke. Zelo hudo je bilo tudi takrat, ko je tovarna pogorela in smo mislili, da bomo ob službo. V celoti je zgorel obrat krom ter del vegetabilnega obrata. Ko se danes spominjam začetkov, moram priznati, da je zdaj precej bolje. Odnosi so boljši, prav tako naš standard. Zadovoljni smo. Želimo pa si še boljše dneve. To pa bomo lah- delom. ko dosegli le s skupnimi napori, s še kvalitetnejšim ANTON TAJNIK: V U-snjarno sem prišel leta 1946 kot vajenec. Tri leta sem se učil in postal kvalificiran usnjar. Kot usnjar sem delal vsa dela.Brusil sem goveje kože, strojil, itd. Leta 1969 sem si poškodoval prst, zato sem se prekvalificiral in danes vozim žerjav. Delovni pogoji, plače so zdaj boljši kot so bili pred dvajsetimi leti. Tudi vodstvo je zdaj veliko bolj odgovorno kot je bilo v preteklih letih. Bolj se brigajo za izboljšanje standarda. : HERMAN LESNIK (predsednik delavskega sveta): Samoupravljanje v naši tovarni je na zadovoljivi višini. Uvajamo že tudi delavsko kontrolo, zaradi boljšega obveščanja delavcev pa smo ustanovili samoupravna jedra. Na njih seznanjamo člane s proizvodnim načrtom za prihodnji mesec, kako smo izpolnili naloge iz prejšnjega meseca, pogovarjamo se o raznih drugih tekočih zadevah. Skratka, o vsem. Zelo si tudi prizadevamo, del bi delavcem zagotovili čim boljši standard. Seveda v okviru možnosti. Vsem smo že izplačali regres za dopust. Trudimo se da bi osebni dohodki naših delavcev dosegli povprečje v občini. Glede na značaj panoge je to seveda zelo težko. Kot TOZD v okviru vrhniške usnjarne pa se PEPCA MARHL: V tovarni delam že od leta 1948. 24 let sem delala pri brizganju in barvanju kro- nam vsekakor odpirajo veliko večje možnosti za razvoj. movega usnja. Zdaj pa sem poenter v oddelku lužarne. Najhujši časi so bili za nas takrat, ko je del tovarne pogorel. Treba je bilo ta-korekoč začeti znova. Prišlo je tudi do tega, da smo oktobra 1968 dobili samo 300 dinarjev plače. Sedanjemu vodstvu je uspelo, da nam je bila letos ta razlika izplačana. Danes je v naši tovarni precej drugače. Imamo boljše delovne pogoje, tudi nove kopalnice nam dosti pomenijo, prav tako tople malice. Ce pa hočemo, da nam bo še bolje, si moramo predvsem prizadevati, da se bomo v kolektivu čimbolje razumeli. Skratka, biti moramo kot ena družina in tako vsi skupaj pridno delati. Rada bi tudi povedala, da imam tovarno rada, to je moj drugi dom. Naši sogovorniki so bili zelo dobre volje, zato tudi zelo darežljivi z besedami. Vsi so zatrdili, da bodo še naprej ostali zvesti usnjarni, pa čeprav so nekajkrat v njej preživljali zelo težke trenutke. Najprej ko je tovarno zajel rdeči petelin in tedaj, ko so prejemali 30 tisočakov. Nekaj spominov na koroškega junaka Franja Malgaja Bilo je konec pomladi leta 1918, še v dobi prve svetovne vojne, ko je obiskal poročnik Malgaj, ki se je takrat nahajal na vojaškem dopustu, svojega rojaka in prijatelja Andreja Oseta, tedanjega lastnika Tolsto-vrške slatine pri sedanjih Ravnah na Koroškem. Oba sta bila doma iz Šentjurja pri Celju. Z Malgajem je bil tudi naporočnik Hafner iz Škofje Loke. Piše: ZORKO KOTNIK Ker je bila naša hiša znana daleč naokoli kot strogo narodna in oče kot narodnjak, ni čudno, če so prišli zgoraj imenovani na obisk tudi k našemu očetu. Dobro se spominjam razgovora pri mizi pod košato jablano. Sukal se je večinoma okoli tedaj zelo perečega narodnostnega vprašanja. 2e takrat mi je imponiral Malgajev samozavesten nastop, kljub temu, da sem bil še mlad dijak. Drugi dan po obisku se je odpravila družba štirih zavednih Slovencev, med njimi Malgaj, Oset, Hafner in moj brat Simen, tedaj kaplan v Velikovcu, v Gu-štanj. V veseli družbi pri gostilničarju Lečniku so leti prepevali slovenske pesmi, s posebnim navdušenjem našo narodno: »Hej Slovenci«. Slučajno pa Malgaj opazi v omari nekaj kozarcev, ki so bili poslikani z nemškimi zastavami, tako imenovanimi »frankfur-taricami«. Oba častnika vprašata, zakaj se v tej gostilni nahajajo takšni kozarci. Natakarica odvrne, da je bil pred meseci v gostilni nek nemški agent, ki ji je vsilil to robo. Malgaj mirno vpraša, koliko je plačala za kozarec. Ko mu natakarica. odgovori, jih začne metati na tla in vse pošteno plača. V gostilni je takrat slučajno bilo nekaj guštanjskih nemčufjev, ki so to takoj naznanili vojaškemu poveljstvu, češ da pojo v tej gostilni protiav-strijske pesmi in sramotijo barve nemške zastave. Takrat se je namreč v Gušta-nju nahajalo večje število vojakov pod poveljstvom nekega podpolkovnika, ki je bil sicer po rodu Ceh, a se menda ni čutil povezanega s svojim narodom. Vedeti moramo, da je takrat jeklarna izdelovala municijo za avstrijsko vojsko, delavci pa so bili tisti čas že lačni, vrhu tega pa je bilo med njimi precej Slovencev in nekaj zagrizenih Cehov. Zato tak strah in zato seveda v Gu-štanju tudi vojaštvo ... Naenkrat se proti večeru pojavi v gostilni vojaška straža, ki pa seveda ni o-pravila ničesar, kajti Malgaj in Hafner sta bila oborožena in še oficirja povrhu. Kmalu za tem pridrvi še podpolkovnik, ki pa zaradi energičnega nastopa o-beh tudi ne opravi svojega. Vsi štirje so bili naznanjeni vojaškemu poveljstvu v Celovcu. Kako je bilo z o-ficirjema, ne vem, vem pa, da sta imela ostala dva precejšnje sitnosti. Moj brat je dobil poziv, da se javi ha komandi v Celovcu. Ker na prvi poziv ni šel, Je dobil še drugega, strožjega, češ če tudi sedaj ne pride, pošlje vojaška komanda vojaka, ki ga bo odvedel s silo. Tudi temu pozivu se brat ni odzval. No, in tako je vse zaspalo, kajti bližal se je z naglimi koraki polom Avstrije. Takoj po prevratu je nastajala nevarnost, da bi Mežiško dolino zasedli Nemci. Narodno zavedni ljudje so se tedaj obrnili na pomoč v Celje. Andrej Oset je poslal mojega brata Bena k svojemu prijatelju Malgaju. In kdo je bil, ki se je prvi odzval, da brani Mežiško dolino? Bil je to naš Malgaj. 6. novembra 1918. leta je ob eni ponoči izstopil iz vlaka na Prevaljah s svojo maloštevilno četo samih prostovoljcev, katerim so se pridružili mladi koroški fantje iz Mežiške doline. S čudovito naglico je napravil red v dolini ter začel osvajati Podjuno. Zasedel je Pliberk, nato pa je prišel na vrsto Velikovec. Dobro se spominjam tega dne. Takrat sem obiskoval 3. razred meščanske šole v Velikovcu. Ponosen sem še danes na to, da sem bil e-dini v razredu, ki je bil vpisan za Slovenca, žal se precej drugih učencev ni menda zavedalo, da so sinovi slovenskih mater. Krivi so bili bolj starši kot njihovi sinovi in hčerke. Ze kakih osem dni pred prihodom Malgaja v Velikovcu je vladal med Nemci preplah. To smo najbolje opažali pri našem učiteljskem zboru. Bilo je o-koli pol desete dopoldne, ko pridrvi v meščansko šolo nekdo in pove, da so Jugoslovani zasedli Velikovec. V našem razredu smo ravno imeli zgodovino, ko stopi pred vrata ravnatelj in pove to novico strokovnemu učitelju. Komaj je ta odnesel pete, sem že pograbil "svoje knjige in jo urno ucvrl kar preko klopi skozi vrata na glavni trg. Tam sem zagledal gnečo oficirjev in v sredini med njimi Malgaja. Okoli mesta in na glavnem trgu so bile postavljene strojnice in poleg njih naši vojaki z nasajenimi puškami. Nemška narodna straža se je vdala brez boja. Cez nekaj dni pa se pokažejo okoli Velikovca in št. Ruperta Nemci, ki so hoteli zasesti mesto. Toda našt so bili budni. Nemci so prišli iz smeri Celovca in zasedli višine nad Rici-njami proti Št. Rupertu pri Velikovcu. Začelo se je streljanje, toda tudi naši so krepko odgovorili. Svoje strojnice so imeli nameščene pri Št. Rupertu in na zahodni strani Velikovca, kjer je bila nemška sila največja. Ko Nemci vidijo, da tako nič ne opravijo, so poskusili z zvijačo. Naenkrat se pojavi na nemški Strani bela zastava. Ko so naši prenehali streljati, pride k Malgaju nemški parlamentarec — višji oficir. Malgaj ga je sprejel pred mestom, nato pa sta še podala z malim spremstvom v mesto na sedež komande. Nemški major je zahteval, da se Malgaj s svojimi umakne iz Velikov- ca, toda Malgaj se tej zahtevi ni uklonil ter je izjavil, da bo do zadnjega moža branil Velikovec in se živ ne umakne nikamor. Bilo je med njima prav o-stro prerekanje, katero sem poslušal, kajti bil sem vedno tam, kjer bi pravzaprav ne smel biti. Pogajanja so se razbila in Malgaj sam je spremljal Nemca do čete, kjer so bili razvrščeni naši fantje in pripravljeni vsak čas na boj. Še vojaški pozdrav med obema poveljnikoma in čez dobre četrt ure so začele pokati nemške puške. Malgaj se je s svojimi proti Nemcem, ki so imeli večkratno premoč, sijajno branil. Boj je trajal celo popoldne, tja do desete zvečer. Malgaj sam se je večinoma nahajal pri strojnici, ki je obdelovala teren med Ricinjami in St. Rupertom. V njegovi Četi je bilo tudi nekaj Srbov, prostovoljcev, ki so zasedli levo krilo borbenega položaja. Nahajal sem se blizu strojnice, kjer je bil Malgaj in opazoval sam boj. Bil je ves čas dobre volje in dajal povelja na yse strani. Ker me je neki vojak opozoril na nevarnost, sam niti mislil nisem na to, sem šel proti večeru podal proti mestu. Takrat opazim, da hoče nekaj Nemcev iz južne strme strani priti v mesto. Hitro obvestim na nevarnost srbskega vojaka, ki je stražil pri osnovni šoli. Ta takoj pokliče dva tovariša, ki sta urno pohitela v tisto smer. Dve bombi in nekaj izstrelkov iz pušk je zadostovalo, da Nemcev ni bilo nikjer več. Jasno je, da so bili naši vso noč budni, toda o Nemcih ni bilo več duha in sluha. Malgaj in njegovi so bili res junaki. Tako je bil Velikovec za nekaj časa rešen. Le žal, da smo ga morali po nesrečnem plebiscitu zopet prepustiti Nemcem. Se eno značilnost, ki je dičila Malgaja, naj opišem. Mislim na njegovo strogost, a obenem pravičnost. Nekega dne me pokliče k sebi moj gospodar, ki je takrat opravljal županske posle v Velikovcu in pri katerem sem stanoval. Bil je narodnjak Jurij Carf, po poklicu kolarski mojster, znan daleč po deželi kot eden najboljših svoje stroke. Naročil je, v soglasju z Malgajem in mojim bratom šimnom, naj grem pod pretvezo poizvedovat k neki gostilničarki, ki je bila doma okoli dve uri hoda iz Velikovca proti Celovcu, če proda dva konjička, katere bi kupil gospod Carf. Seveda mi je naročil, da je moja glavna naloga, da si med potjo preskrbim potrebne podatke o številu Nemcev in njihovi oborožitvi, ki bodo vojaški komandi dobrodošli. Res se podam drugo jutro v to smer. Grede sem videl precej Nemcev. Ko pa pridem na določeno mesto, je sedelo in pilo v gostilniških prostorih okrog trideset Nemcev, ki so bili tudi vsi dobro oboroženi. Z gospodinjo sva se v kuhinji pomenila zaradi konj, katere seveda gospod Carf nikoli ni kupil. Postregla mi je z dobro malico ter postavila predme kozarec vina. Ko se poslovim in zahvalim za brezplačno postrežbo, jo mahnem iz varnostnih raz- logov proti Velikovcu. Ker pa sem napravil precejšnji ovinek, sem se nekoliko zakasnil. To pa je skrbelo mojega bratranca Rajka, ki je bil narednik v Malgajevi četi. Prejšnji večer sem mu povedal, kam in po kaj grem drugo jutro in da se je Malgaj itak o tem prej zmenil z Carfom. Bratranec mi je prišel s patrolo nasproti. Bil sem že precej daleč od gostilne, ko zagledam v gozdu za drevesi vojake. Ko pridem bližje vidim, da so naši. Bratrancu Rajku povem, kaj sem v oni gostilni videl. Naših je bilo samo okrog petnajst, med njimi nekaj Srbov. Posebno ti so hoteli presenetiti Nemce in so zahtevali od vodje patrole, da gredo nad nje. Meni so naročili, da jo čimprej pobrišem proti Velikovcu, kar sem seveda tudi storil. Nisem še bil pol ure stran ko zaslišim pokanje. Nemci so naše zasledovali, nato pa napravili pri tej gostilni preiskavo. Znano je bilo, da je gostilničarka vlekla bolj na nemško stran. Seveda so naši pri njej našli več vojaške opreme. Takrat jo je bilo namreč povsod dovolj, kajti po razpadu Avstrije so vojaki marsikaj pometali stran, da bi tako lažje in čimprej prišli na svoje domove. Med preiskavo so pregledali tudi večjo leseno skrinjo. Ko so naši odšli, so seveda nekaj materiala odnesli s seboj. Drugo jutro pa dobi Malgaj prijavo, da je bilo iz kovčka ukradenih 25 tisoč kron. O tem so pisali tudi celovški časopisi. Malgaj po svoji službeni dolžnosti pokliče vodjo patrole na razgovor. Ker pa je kovček on preiskal, mu Malgaj pove, kaj se je zgodilo. Vodja patrole narednik Rajko Kotnik o kakem denarju ni i-mel pojma. Vendar mu Malgaj odvzame revolver in sabljo ter ga da pod stražo v hišni zapor. Malgaj je Rajka dobro poznal, zato se mu je začelo zdeti vse skupaj sumljivo in neverjetno. Drugi dan pošlje patrolo k gostilničarki. Ko pridejo vojaki blizu St. Ruperta, se je pripeljala nasproti na kmečkem koleslju gostilničarka. Nekaj fantov iz patrole jo spozna ter jo vpraša kam je namenjena. Ona vsa nervozna odgovori, da mora takoj h komandantu Malgaju z novico, da so denar našli. Fantje se vrnejo z njo na komando, kjer ženska Malgaju pove, da ie našla denar na dnu kovčka. Pri preiskavi, ko so blago dvigali, je denar neopazno padel na dno. Bila je vsaj toliko poštena, da je prišla to povedati, povrhu pa se je še oprostila pri vodji patrole, katerega je dal Malgaj takoj poklicati, češ, da ga je po krivem obsodila. Jasno je, da je Malgaj Rajka Kotnika takoj izpustil na svobodo in mu vrnil odvzeto orožje. Rekel mu ni nič, a močan stisk roke in par udarcev po rami je povedalo vse. Videl in opazil sem, da ga je od tiste dobe še bolj vzljubil. Tak je bil Malgaj in taki so bili tudi njegovi soborci. Franjo Malgaj je padel 6. maja 1919 nad vasjo Dobri-je. v očeh prebivalcev Mežiške doline pa bo ostal junak. Tritisoč kilometrov po Jugoslaviji Zato je moralo na stoti-soče Makedoncev v »pečal-bu« — to je na delo izven svoje domovine. Slovence imajo radi in tudi mi se z Vlado Valenčak njimi lahko sporazumevamo in najlažje kar v slovenščini, ker imata naša dva jezika mnogo stičnih točk. Človek je vesel, ko vidi napredek v Makedoniji, njihovo dobro voljo in res lepo obdelano zemljo. Ce ste že v Ohridu, ne pozabite na ohridsko po- strv, ki je na zunaj podobna naši rečni postrvi. Surova ima rdečkasto meso, ne belo kot naša. Tudi jegulje uspevajo v jezeru. V Ohridu je na desetine novih hotelov, turistov takrat še ni bilo mnogo, vendar ima ta predel Jugoslavije še veliko turistično bodočnost. Obiskali smo tudi cerkev sv. Nauma, ki je med najlepšimi v Makedoniji — polna čudovitih fresk. Stoji na skalnem griču izpod katerega izvira Črni Drim in je le nekaj korakov od albanske meje. Ob Črnem Drimu bomo imeli še po- sebne užitke, ko ga bomo spremljali ob njegovi nadaljnji poti. Ob Ohridu seveda ni mogoče držati križem rok in zato sem tam naslikal nekaj lepih akvarelov za spomin na enega najlepših predelov naše države. Iz Ohrida nas je vodila pot mimo Struge v Debar, Gostivar, Tetovo, Prizren, Djakovico, Dečane in Peč. Pri Strugi se izteka Črni Drim in ob tej reki se potem vije lepa asfaltna cesta proti Debru. Dolina Črnega Drima je nekaj, kar je treba videti. Vse zelene planine se zrcalijo v gladi- ni Drima, ki se je zgostil v večkilometrsko jezero zaradi jezov, ki koncentrirajo vodo za pogon hidroelektrarn. Asfaltni trak nas je ob reki v prekrasnem kanjonu pripeljal vse do Debra. Mestece je precej zanemarjeno in smo hitro pritisnili na plin in se kmalu znašli ob Mavrskem jezeru — največjem umetnem jezeru v Jugoslaviji, ki napaja cel hidroenergetski sistem v tem predelu. DALJE PRIHODNJIČ nadčas DILEME OB ZAKONU Zvezna skupščina je pred kratkim sprejela vrsto zakonov o združenem delu, ki so — kot je zapisano v predgovoru — pomembna etapa tako za uporabo delavskih ustavnih dopolnil kot tudi za naš pravno institucionalni sistem. O zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu so pretekli teden razpravljali tudi na skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Velenje in predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikatov. Pri urejanju pravic in obveznosti delavcev, bo v prihodnje sindikalna organizacija imela večjo vlogo kot doslej. Takoj ko sindikat da predlog in pobudo za sklepanje, spreminjanje in dopolnjevanje družbenih dogovorov ter samoupravnih sporazumov in s svojimi aktivnostmi prispeva k uveljavljanju in varstvu pravic delavcev, so delavci oziroma organi upravljanja dolžni obravnavati in o njih zavzeti stališče. Po novem zakonu dobi delavec lastnost delavca v združenem delu šele z dnem, ko podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Tudi v prihodnje bodo delovne organizacije objavljale prosta delovna mesta z razpisom in objavo. Vodilna delovna mesta se morajo zasedati po javnem razpisu. Glede delovnega časa zakon navaja, da ne sme biti daljši od 42 ur na teden. V tednu se ne sme vpeljati manj kot pet delovnih dni, če ni v zakonu ali družbenem dogovoru drugače določeno. Izjemoma pa sme trajati delo delavca v določeni dobi tudi dalj kot poln delovni čas (nadurno delo); primere in pogoje določa zakon. Novi zakon tudi določa, da ima delavec pravico izkoristiti letni dopust, potem ko mu preteče v temeljni organizaciji določen čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši kot šest mesecev. Delavec ima pravico do letnega dopusta, ki mora trajati najmanj osemnajst dni, največ pa trideset dni. V primerih, ki so v temeljni organizaciji združenega dela določeni v skladu z zakonom, pa lahko izjemoma traja tudi več kot trideset delovnih dni. Delavec ima tudi pravico do najnižjega osebnega dohodka ob pogojih, ki so določeni v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru. Vendar pa mu zakon ne sme omejiti določeni najnižji osebni doho- dek niti ne sme biti zanj prikrajšan. Poleg pravic novi zakon navaja tudi odgovornosti delavca. V temeljni organizaciji morajo biti določene obveznosti v združenem delu in odgovornosti delavca za njihovo kršitev, kršitve obveznosti, ki se štejejo za lažje in hujše kršitve, postopek, kako se ugotavljajo kršitve določenih obveznosti ter organ, ki začne in vodi postopek ter izreka ukrepe. Zakon tudi določa, da mora delavec, ki namenoma ali zaradi velike nepazljivosti povzroči temeljni organizaciji na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, povzročeno škodo povrniti. Med novostmi zakona je tudi člen, ki določa, da delavcu preneha lastnost delavca, če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela z dnem, ko se začne izvajati ukrep. Posebno poglavje pa v zakonu zavzemajo tudi kazenske določbe. V razpravi so poudarili, da je s tem zakonom, ki daje delavcem veliko večje pravice pa tudi obveznosti, postavljena pred delovne organizacije pomembna zahteva, saj mora biti zagotovljena v postopku pripravljanja predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu udeležba vseh delavcev in njihove sindikalne organizacije. Sa- moupravni sporazum začne veljati šele tedaj, ko dve tretjini delavcev v temeljni organizaciji pismeno izjavita, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu. Ob razmišljanju, kako naj bi zakon začeli čim prej izvajati, pa se v posameznih delovnih organizacijah poraja cela vrsta dilem. Tako nastaja negotovost ali naj zakon začne veljati takoj ali šele takrat, ko bo o njem podpisan samoupravni sporazum v posameznih organizacijah. Na občinskem sindikalnem svetu menijo, naj bi najprej vse osnovne organizacije sindikatov vložile vse sile v izdelavo samoupravnih sporazumov, ki bi bili podpisani do konca leta; tako da bi s prvim januarjem prihodnjega leta zakon začel veljati. Svoje mnenje podkrepujejo tudi z dejstvom, da je v večjih delovnih organizacijah nemogoče čez noč uresničiti določbe tega zakona. Nastaja tudi problem, kje sprejeti samoupravni sporazum. Na ravni temeljne organizacije ali se lahko sprejme tudi na ravni osnovne organizacije združenega dela. Menijo, da sta sprejemljivi obe različici. Na seji so poudarili, da se mora zakon obvezno obravnavati na vseh sejah izvršnih odborov in konferencah osnovnih organizacij sindikatov. V zvezi s tem morajo sprejeti delovni program za izdelavo samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu na ravni temeljne organizacije in organizacije združenega dela ter z njim seznanili celotno članstvo prek notranjih glasil kot tudi na sestankih samoupravnih delovnih skupin. n K1 p ® tovarna gospodinjske opreme Velenje razpisuje prosta učna mesta za šolsko lato 1973/74 TGO »Gorenije« bo sprejela v šolskem letu 1973/74 v uk 139 učencev (učenk) kovinarske, elektro, gostinske in avtoinehanske stroke in sicer: 1. na rudarsiki šolski center v Velenju — v poklicno šotlo kovinarske strolke — 80 učencev (učenk); — v poklicno šolo eleikitro stroke — 30 učencev; — v poklicno šolo elektro stroke — šibki tok — 20 učencev (učenk); 2. na šolsiki center Boris Kidrič v Celju — v poklicno šolo avtomehanske stroke — 2 učenca; 3. na gostinsko šolo v Cel ju 4 natakarje 3 kuharje Vpišejo se lahko samo kandidatske, s končano osnovno šolo in zdravniškim spričevalom o zdravstveni sposobnosti za izuči tev izbranega poklica. Kandidati-ke za vpis v poklicno šolo — elektro stroke, šibki tok bodo pred sprejemom tesitirani. Prednost pri sprejemu imajo kandidati-ike: — z boljšim učnim uspehom, — s težkim socialnim stanjem, — s stailnim prebivališčem na območju občine Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec. Ob izenačenih sprejemnih pogojih imajo prednost otroci delavcev TGO »Gorenje«. V vlogi za sprejem v uk je treba navesti: poklic, za katerega se želite izučiti, rojstne podatke, stalno bivališče, število družinskih članov, poklica staršev in organizacij, v katerih sta zaposlena. Vloge s prepisom polletnega spričevala 8. razreda ('spričevalo o končani osnovni šoli morajo kandidati predložiti takoj po zaključku pouka) pošljite kadirovsko-socialni službi TGO »Gorenje« Velenje do 15. junija 1973. MLADI ZA KAJUHOV POKAL Končano je tradicionalno tekmovanje mladinskih aktivov za Kajuhov pokal. Tekmovanje je bilo v plavanju, namiznem tenisu, šaliu, streljanju in malem nogometu. Med šestimi mladinskim! aktivi iz osnovnih šol so bili najboljši športniki osnovne šole Mihu Pin-tar-ToIedo. Pri ostalih mladinskih aktivih, tekmovalo jih je kar 17, so bili najboljši mladinci TGO Gorenje, od terenskih aktivov pa aktiv ZM Paka. Vrstni red: mladinski aktivi iz osnovnih šol: 1. MP-Toledo Velenje 445,. 2 KD-Kajuh Šoštanj 330, 3. B. Riick Šoštanj 265, 4. G. Šilih Velenje 255, 5. B. Letonje Šmartno ob Paki 195, 6. III. osnovna šola Velenje 100; ostali aktivi ZM: 1. TGO Gorenje 405, 2. RSC (eleklrotch. šole) 260, 3. RLV 165, 4. Paka 155, 5.-6. Bevče, Skale 130. DOBRI REZULTATI MED ČLANI V Celju je bil republiški finale atletskega pokala. Tudi v članski konkurenci so Velcnjčani dosegli vrsto klubskih rekordov. Pri moških in ženskah so dosegli 6. mesto (ekipno). Rezultati: A. švcrc — na 800 m 2:14,9 (klub. rekord), 400 m 58,8; Darinka Ramšak — 1500 m 5:05,4; Edo Hojan — 1500 m 3:57,0 (klub. rekord) in 800 m 1:57,7 (klub. rekord). Klubske rekorde sta postavila tudi dolgoprogaša Milan Ba-lek 5000 m 14:57,4 in 10.000 m 30:47,4; Stanko Kosclj pa na 3000 metrov zapreke 10:06,0. Pravico nastopa na državnem prvenstvu za mladince so si z doseženimi rezultati na republiškem finalu pridobili: AriSreja Šverc na 400 m, Edo Hojan na 1500 m, Bojan Ojsteršek v hoji na 5000 m in štelka Dolar v metu diska. ŠE VEDNO POMANJKLJIVOSTI Člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih, so na zadnji seji na podlagi analize o izvajanju zakona o delovnih razmerjih delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ugotovili vrsto pomanjkljivosti. Vsi delavci in zasebni delodajalci bi namreč morali skleniti pismene po- godbe, vendar nekateri tega doslej še niso storili. Največ primerov neizpolnjevanja zakonskih zahtev je na področju zasebnega gostinstva. Prav tako se dogaja, da delodajalci ne pošiljajo registriranih delovnih pogodb zavodu za socialno zavarovanje ali pa da delavci le-teh ne dobijo nazaj. Zavod za socialno zava- rovanje ne dobiva redno mesečnih plačilnih list. Precej pa je še delavcev, ki teh list ne podpisujejo. Dogaja se tudi, da občinski upravni organi in osnovna organizacija sindikata pogostokrat nista pravočasno obveščena, da je delavec prekinil delovno razmerje. Se precej je pomanjkljivosti, s katerimi se vsak dan soočamo pri zasebnih delodajalcih. Naj jih še nekaj naštejemo: še vedno se premalo upošteva, pri katerih delih mora delodajalec dati delavcu ustrezna zaščitna sredstva, dopusti po- gostokrat niso v skladu s kolektivno delovno pogodbo oziroma ne upošteva se delovna doba. Zelo različno so tudi določena merila za izplačevanje regresa za letni dopust, nekateri se preveč držijo spodnje meje, drugi pa izplačujejo del regresa po mesecih. V zvezi s tem je treba poudariti, da je regres namenjen za letni dopust in je zato pravgoto-vo boljše, da ga posameznik dobi pred odhodom na oddih v celotnem znesku. Opaziti je tudi, da so osebni dohodki v glavnem višji, kot določajo pogodbe, na drugi strani pa morajo v storitvenih dejavnostih zaradi zamrznitve cen izplačevati minimalne osebne dohodke. Ob vsem tem bi bilo prav, da zasebni delodajalci še enkrat podrobno pregledajo zakon o delovnih razmerjih in določbe kolektivne pogodbe, ki v skladu z veljavnimi predpisi podrobneje ureja delovne pogoje, dolžnosti in pravice iz delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci. Illlllllllllll.........Illllllll.......Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.......III......Illl.......IIIIIIIIMIII.....Illlllllllll...........II...........Illllllllllllllllllllllllllllllll.......|.................Illllll...............................................Illll.....lili......IMIIIIIIIIIIIIIIIMMII......I......I..... t I • VELIKO SLAVJE OB DNEVU MLADOSTI — Na stadionu JLA v Beogradu je bila veličastna prireditev ob dnevu mladosti in rojstnem dnevu predsednika Tita. Štafeto mladosti s čestitkami miladine in narodov Jugoslavije je predal tovarišu Titu visoko kvalificiran kovinar iz Kikinde Miilan Ivetič. V nepozabni prireditvi je sodelovalo 9(100 fantov in deklet ter vojakov. • KONČAN OBiSK LEONIDA BREŽNJEVA V ZR NEMČIJI — Prvi sekretar sovjetske .komunistične partije Leonid Brežnjev je bil pred kratkim na prvem uradnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji, Ocjer se je sešel s kanclerjem Wilyjem Branditom. Državnika sta se pogovarjala o dvostranskih od-sih in možnostih za krepitev gospodarskega sodelovanja. Precej pozornosti sta posvetila tudi mednarodnim problemom, med njimi pripravam za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju itcr odnosom Vzhod-Zahod. Med najpomembnejšimi dokumenti, ki sta jih podpisala skupaj s svojima zunanjima ministroma Andrejem Gromikom in Watar jem Schellom sta program gospodarskega iin kulturnega sodelovanja ter deklaracija o političnih pogovorih v Bonnu. • SEJA PREDSEDSTVA ZKJ — V Beogradu je bila 24. maja triinštirideseta seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Na njej so obravnavali predlog zasnove za deseti kongres ZKJ. Uvodno poročilo o tem je imel predsednik odbora za pripravo Kongresa Veljko Vlahovič. ŠOŠTANJČANOM TOČKA DOVOLJ NASLOV REPUBLIŠKEGA PRVAKA NAJLEPŠE PRIZNANJE ZA 15-LETNI JUBILEJ. Soštanjčani so ludi v Trbovljah dokazali, da so v letošnjem prvenstvu neprekosljiva ekipa. Z osvojeno točko proti Rudarju, so Soštanjčani že osvojili prvo mesto, ne glede na izide preostalih dveh srečanj (z Izolo in Ajdovščino). Rokometaši Ribnice pa so izgubili vsa upanja za vrh. Tako bodo Soštanjčani v zadnji tekmi 9. junija proti Ajdovščini z velikim uspehom proslavili 15-letnico rokometa, ko bodo prejeli pokal za naslov republiškega prvaka 1973. V zanimivem srečanju z Rudarjem so Soštanjčani imeli igro v svojih rokah in že v začetku vodili s 3:0. Domačini so dvakrat izenačili 4:4 in 7:7, do odmora pa so soštanjčani imeli gol prednosti (9 : 8). Po odmoru so gostje ponovno prevzeli pobudo in vodili s 14 : 11. Zaključek pa je pripadal domačinom, ki so uspeli izenačiti na 15 : 15, kar je bil končni rezultat obračuna obeh dobrih ekip. Gole so dosegli: Po/.un 5, S. Kac, Klemenčič in Stvar- nik po 2, VaČovnik 3 in Kočevar 1 gol. Slovenjgradčani v tekmi z Izolo niso imeli dostojnega nasprotnika. Prvo prednost so nato še povečali in zmagali z visokim rezultatom 19 : 9 (11 : 5). Največ golov so dosegli Ocepek 5, Tiršek 4 in Potušek 3. Ostali rezultati: Radeče : Ribnica 19 : 20 (14 : 9), Tržič : Ajdovščina 29 : 18 (17 : 8), Piran : Polet 16 : 10 (7:6), Radgona : Brežice 20 : 21 (12 :,9). LESTVICA: 1. Šoštanj 20 16 2 2 363:316 34 2. Ribnica 20 14 1 5 366:323 29 3. SI. Gradec 20 13 1 6 359:307 27 4. Rudar 20 12 2 6 298:273 26 5. Tržič 20 11 2 7 322:293 24 6. Piran 20 9 3 8 247:246 21 7. Ajdovšč. 20 7 1 12 307:352 15 8. Polet 20 7 0 13 336:370 14 9. Radeče 20 5 3 12 314:322 13 10. Radgona 20 6 1 13 371:399 13 11. Brežice 211 6 1 13 324:370 13 12. Izola 2(1 5 1 14 273:322 11 ŠE VEDNO TRIJE KANDIDATI Dve koli pred koncem prvenstva SCNL se za prvo mesto potegujejo še vedno trije kandidati. V vodstvu je Šmartno, z boljšo razliko v golih, pred Rudarjem, mariborski Branik pa ima 2 točki manj. V naslednjem kolu igrajo šmarčani prvo odločilno tekmo v Mariboru proti Braniku, v zadnjem kolu pa se bodo srečali na svojem igrišču z Rudarjem. V 20. kolu so Velenjčani igrali v Prager-skem proti Opekar ju. Z dobro igro so povsem nadigrali domačine in že v prvem delu dosegli zmago z dvema goloma (2:0). Strelca sta bila Softič in Smajlo-vič. šmarčani so se šele v drugem delu razigrali v tekmi proti slabemu nasprotniku Dravinji, ko so dosegli kar 6 golov. Končni rezultat tekme je bil 8:0 (2 : 0). Gole so dosegli: Prašnikar 4, Banko, Lakner, Polak in Hribernik. Ostali rezultati: Branik : Steklar 6:0 (0:0), Kovinar : Slivnica 1 : 3 (0:3), Olimp : Bakovci 7:0 (3:0), Rakičan : Beltinci 2:4 (0 : 3). Najboljši šahisti rudnika V nadaljevanju tekmovanj delavskih športnih iger občine Velenje so odigrali cirugo kolo šahovskega tekmovanja. Ponovno so bili najboljši šahisti RLV prod Gorenjem in RSC. Rudnik lignita je postal letošnji zmagovalec. Rezultati II. kola: 1. RLV 19,5; 2. TGO Gorenje 18,5; 3. RSC 10,4; 4. SGP Vegrad 12,5; 5.—S. kleparstvo- vodovod Šoštanj in ERA Velenje 6,5; 7. tovarna usnja Šoštanj 4,5. Končni vrstni red: 1. rudnik lignita 49; 2. RSC 42,5; 3. TGO Gorenje 39; 4. SGP Vegrad 26; 5. tovarna usnja Šoštanj 16; 6, TP ERA 15,5; 7.-8. klep. vodov. Šoštanj in termoelektrarna 14; 9. društvo tel. invalidov Velenje 11,5. ® rj n y p n j p tovarna gospodinjske opreme Velenje RAZPISUJE štipendije • Fakulteta za strojništvo — visokošolska smer štipendij 15 • Fakulteta za elektrotehniko — smer jaki tok 2 • Ekonomska fakulteta — visokošolska smer 8 • Visoka ekonomska komercialna šola — zunanja trgovina 5 — splošna komerciala 5 • Višja tehniška šola — strojna 10 • Tehniška srednja šola — sitrojna 10 Prošnji za štipendijo (obrazec 1,65 — založila DZS) je priložiti: — kratek življenjepis, — potrdilo o premoženjskem stanju, — prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih (spričevalo se lahko predloži kasneje, konec junija). Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati: — z boljšim učnim uspehom, — s težkim socialnim stanjem, — z bivališčem na območju občine Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec. Ob izenačenih sprejemnih pogojih imajo prednost otroci delavcev TGO »Gorenje«. Pomanjkljivo izpolnjenih prošenj za štipendijo na predpisanem obrazcu in brez ustrezne dokumentacije, ne bomo obravnavali! Vloge pošljite kadrovsko-socialni službi TGO Gorenje Velenje do 15. junija 1973. Bolj črno kot... V deveti številki smo vam. dragi bralci, obljubili, da bomo od časa do časa odšli naokrog s fotoaparatom in odkrivali stvari, ki niso v okras našemu lepemu mestu. Ze ob prvem takem našem obhodu smo v starem Velenju, nedaleč stran od spomenika padlim talcem, odkrili veliko smetišče. Ko smo se pred dnevi znova peljali tam mimo, je bila vsa ta nesnaga še vedno na svojem mestu. Nihče se ni, ali se noče spomniti, da bi jo odstranil, da ne bi več sramotila spomenika naših očetov, mater, bratov in sestra, ki so darovali življenja za svobodo. Nekdo je sicer na sredo tega kupa navlake postavil tablo, ki pa je sramežljivo obrnjena v hrib. Da ne bi kdo na njej opazil napisa: odlaganje smeti prepovedano! Pred nami jc turistična sezona. Mnoge obiskovalce bo pot prav gotovo zanesla tudi k spomeniku. Je nam vseeno, kakšno mnenje si bodo ustvarili o našem odnosu do okolice, kjer jc spomenik tistim, ki jim življenja, ki so ga darovali za nas, ne bomo mogli nikoli poplačati? Spodnji posnetek smo napravili v nedeljo na prostoru med kulturnim domom in delavskim klubom. Vendar bi ga lahko tudi katerikoli drugi dan, saj so si otroci že kar prilastili zelenico in jo vztrajno spreminjajo v nogometno igrišče. Zakaj tako? To vprašanje je namenjeno vam, drage matere, ki bi včasih vendarle morale povedati svojemu otroku (na srečo je teh otrok malo), da ne sme uničevati zelenic, za katere je bilo prelitega kar precej udarniškega potu. Ti otroci na sliki pa bi si lahko poiskali svoj prostor za igranje le nekaj metrov stran — na otroškem igrišču. Zmagali strelci RŠC Na strelišču SD Rudarja je bilo v okviru delavskih športnih iger tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je okoli 60 tekmovalcev iz 9. delovnih organizacij. Najboljše rezultate pri moških so dosegli strelci rudarskega šolskega centra Velenje, pri ženskah pa tekmovalke tovarne usnja Šoštanj. Med posamezniki je bil prvi Hinko Bola (RŠC) 183 pred Francem Kuštrom (TGO) 183. Najboljši rezultat je dosegel Albin Marinič (RLV) 186, potem, ko je drugič streljal, kar pa ne velja za uvrstitev v konkurenci. Rezultati: moški-ekipno: 1. RSC Velenje 704; 2. TGO Velenje 698; 3. TUŠ Šoštanj 626; 4. RLV Velenje 608; 5. Vegrad Velenje 556; 6. društvo telesnih invalidov Velenje 540; 7. TP ERA Velenje 495; 8. kleparstvo vodovod Šoštanj 436; 9. IGP (gumirnica) Velenje 402; posamezno moški: 1. Hinko Bola RSC 183; 2. Franc Kušter TGO Vel. 183; 3. Dušan Pehrač RŠC 180; 4. Franjo Zučko TUŠ 178; 5. Ervin Seršen TGO 176; 6. Milan Osredkar RŠC 174; 7. Albin Marinič RLV 171; 8. Mo-gelnicki Jure TGO 170; 9. Janko Sme TGO 170; 10. Fajmut Ožbi TGO 169; ekipno ženske: 1. TUŠ 407; 2. TP ERA Velenje 315; 3. TGO Gorenje 228; posamezno ženske: 1. Nada Cestnik TUS 151; 2. Marija Blagotin-šek TUŠ 137; 3. Marjana Hojan TGO 131; 4. Vanja Holcer TUŠ 119; 5. Mojca Krajnc ERA 107; 6. Maca Rutar ERA 106. VELENJČANI DRUGI V KUMROVCU V Kumrovcu je bilo 21. tradicionalno tekmovanje v partizanskem maršu na 25 km ali malem maratonu, kot ga tudi imenujejo. Letošnja udeležba je bila rekordna, saj je nastopilo kar 70 dolgoprogašev iz vse države. Ekipa AK Velenje se je tudi tokrat odlično odrezala. Stanko Kosclj, Milan Balek, Ivan Ur-bancelj in Stanko Dobrovnik, so se uvrstili na 2. mesto. Za Partizanom Beograd so zaostali le za 2 točki. Stanko Koselj in M. Belak sta se uvrstila na 6. oziroma 8. mesto med najboljšimi jugoslovanskimi dol-goprogaši. Urbancelj in Dobrovnik pa sta bila 24. in 25. MANJKALI UČENCI ŠOŠTANJSKIH ŠOL Letošnje šolsko občinsko prvenstvo v atletiki je prineslo popolni uspeh ŠŠD osnovne šole MP Toledo Velenje. Zmagovalci so bili pri učencih in u-čenkah. Tekmovanje je bilo nekoliko okrnjeno, saj se ga niso udeležili učenci obeh šoš-tanjskih osnovnih šol. Rezultati — učenci: 60 m 1. Jelko Ferlin (III. OS) 8,0; 2. Sandi Mastnak (III. OS) 8,1, 3. Zdenko kikec (MPT); 400 m — 1. Dani Zlabovnik (MPT) 63,8; 2. Zdravko vreš (ŠM) 64,1; 3, Mato Vrhovnik (III. OŠ); daljina .—p* 1. Miran Boh (MPT) 501; 2. Zdenko Mikek (GŠ) 490; 3. Zvonko Jalušič (MPT) 481; višina — 1. Milan Arljč (MPT) 145; 2. Boris Brešar (GŠ) 140; 3. Mirko Knez (MPT) 135; krogla — 1. Marko Mraz (GS) 10,65; 2. Ivan Krašovac (MPT) 10,52; 3. Martin Ažman (SM) 9,83; štafeta 4 X 60 m — 1. MP Toledo Velenje 31.7; 2. III. o-snova šola Velenje 32,3; 3. B. Letonje Šmartno ob Paki 37,6; 4. G. Siliha Velenje 37,9; tro-boj — 1. Zdravko Jamnikar (III. OŠ) 94; 2. Zvone Brilov- šek (MPT) 92; 3. Dani Horvat (MPT) 78 — učenke: 60 m — 1. Nevenka Hribar (MPT) 8,5; 2. Marija Zamernik (ŠM) 9,2; 3. Majda Pesjak (MPT) 9,2; 300 m — 1. Marica Avberšek (MPT) 47,8; 2 Renata Zupančič (GS) 49.5; 3. Lučka Ramšak (MPT) 49,8; daljina — 1. Irena Zemljak (GS) 490; 2. Irena Go-rogranc (III. OŠ) 400; 3. Darinka Jurko (SM) 390; višina — 1. Šalamon (GŠ) 125; 2. Irena Zevart (MPT) 120; 3. Jožica Pe-terlin (III. OS) 120; krogla — 1. Jožica Hamer (MPT) 872 ; 2. Marija Dobrave (ŠM) 851; 3. Darinka Jesenšek 808; štafeta 4 X 60 m — 1. MP Toledo Vel. 35,3; 2. G. Siliha Vel. 36,5; 3. III. osn. šola Vel. 36,7; 4. B. Leto-nje Šmartno ob Paki 38,4; tro-boj — i. Marta Podbregar (MPT) 76; 2. Majda Petek (MPT) 68; 3. Marija Novinič (GŠ) 57; ekipno — učenci — 1. MP Toledo 557; 2. III. osnovna šola 402; 3. G. Siliha 230; 4. B. Letonje 164 — učenke — 1. MP Toledo 705; 2. G. Siliha 566; 3. III. osnovna šola 321; 4. B. Letonje 275. Že več kot mesec dni je preteklo, odkar je oglasna deska padla na tla. Mogoče bomo le dočakali dan, ko jo bo nekdo odstranil in napravil novo. Tudi to je v Velenju. TEDEN ŠPORTA IN REKREACIJE V ŠOŠTANJU Partizan Šoštanj prireja tradicionalno športno manifestacijo »Teden športa in rekreacije«. Ves teilen, od 3. do 9. junija 1973, se bodo v Šoštanju odvijala številna športna srečanja. Nastopila bodo šolska športna društva, osnovne športne in sindikalne organizacije. Spored tekmovanj: • Nedelja, 3. 6. — ob 10. uri: Prvenstvena odbojkarska tekma Topolšica : Tehnostroj (Ljutomer) na igrišču v elektrarniškem naselju — ob 19. uri: Otvoritev tedna športa in rekreacije s telovadno akademijo, na košarkarskem stadionu. Gostujejo telovadci iz Maribora. • Ponedeljek, 4. 6. — ob 16. uri: Itegljaški turnir na kegljišču hotela Paka — ob 18. uri: Brzopotezni šahovski turnir v vili široko. • Torek, 5. G. — ob 15. uri: Košarkarski turnir Sšn (dekleta) — ob 16. uri Streljanje z zračno puško na kopališču v Šoštanju. • Sreda, G. 6. — ob 15. uri: Rokometni turnir ŠŠn (dekleta) • Četrtek, 7. 6. — ob 15. uri: Rokometni turnir ŠSD (fantje) — ob 18. uri: Tekmovanje v plavanju za pionirje in mladince. • Petek, 8. 6. — ob 15. uri: Mali nogomet na košarkarskem stadionu (ekipe sindikalnih organizacij) — ob 15. uri: Namizni tenis v telovadnici Partizana (člani ŠŠD). • Sobota, 9. 6. — ob 9. uri: Košarkarski turnir (fantje) — ob 16. uri: Košarkarska prvenstvena tekma Elektra : Drava (mladinci) — ob 17i45 uri: Košarkarska prvenstvena tekma Elektra : Jezica — ob 19. uri: Rokometna prvenstvena tekma Šoštanj : Ajdovščina Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja J973 • Ust izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-G78-552G3 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišejl AERO, kemična in grafična Industrija Celje • List Je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72) »Pojdiva danes nekam, da ne bova vedno do- -— »Da, tudi jaz se strinjam. Samo predlagaj, kam naj greva«. 1 It »Najraje bi šla v Velenje!« hotel paka — »Prav. Najprej bova šla k velenjskemu jezeru, kjer je igrišče za miinigolf, vsak dan pa igra tudi plesna glasba za razvedrilo. Potem lahko greva še v nočni bar hotela PAKA in si ogledava nov mednarodni barski spored«. »Prav imaš. Talko bova prijetno preživela prosti čas, saj je v Velenju preskrbljeno za naju«. OPOZORILO živinorejcem na območju občine Velenje - slinavka in parkljevka Ker je ponudba koruze od neposrednih proizvajalcev iz AP Vojvodine po domovih v Sloveniji vse večja, opozarjamo živinorejce, da je z nakupom te koruze možen prenos slinavke in parkljevke še posebno, če je koruza iz okuženih območij Vojvodine. POZIVAMO vsakogar, da eventualne ponudnike koruze po domovih prijavi veterinarski službi ali najbližji postaji milice. Lastnikom živine, pri katerih se bo ugotovilo, da je izbruh bolezni povzročen zaradi nakupa koruze iz Vojvodine, ne bo izplačana odškodnina za pobite živali in se bo proti njiin uvedel upravno kazenski postopek. Komisija za preprečevanje in zatiranje slinavke in parkljevke pri Skupščini občine Velenje V VELENJU VELIKA MANIFESTACIJA DOMAČE FOLKLORE Pred tednom dni, to je v četrtek 23. maja, se je v Velenju začelo IV. pionirsko in mladinsko srečanje folklorni skupin, na katerem je sodelovalo okoli 650 mladih folkloristov iz vse Slovenije. Prišli so tudi pionirji in mladinci iz pobratene občine Vrnjačke Banje, katerih narodna noša se je odražala med to pisano množico. Vendar ne smemo hvaliti samo ene narodne noše. Vse so bile namreč tako lepe in na Titovem trgu, kjer se je srečanje začelo, se je prelivalo toliko barv, da člove skoraj ni vedel, katere naj gleda. Med vsemi temi mladimi folklori-sti, ki so obiskali Velenje, pa je bilo tudi štirinajst kmečkih nevest, ki so se v tej sredini dobro počutile. Folklorne skupine iz različnih krajev Slovenije, so nastopale dva dni na ko-talkališču 7. gorenjskimi, belokranjskimi, prekmurskimi, koroškimi, šumadij-skimi, štajerskimi in madžarskimi plesi. Prepričani smo, da so marsikaterega od gledalcev zasrbele pete, ko je gledal te mlade ljudi, ki so ob poskočnih zvokih plesali stare plese svojega kraja. V Velenju je' tudi razstava narodnih noš in vezenin, ki jo je otvorila dr. Marija Makarovič. V svojem govoru je poudarila pomen te razstave in lepoto, ki jo v vezeninah premore slo- ZA SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE V Velenju je bilo 26. maja občinsko tekmovanje mladih matematikov za »Srebrno Vegovo priznanje. Za to priznanje so tekmovali učenci iz šmartnega ob Paki, Šoštanja, največ pa jih je bilo iz Velenja. Tekmovali so učenci iz šestih, sedmih in osmih razredov. Srebrno Vegovo priznanje si je lahko priboril vsak učenec, ki je do- 8 naščas segel več kot osem točk od 25 možnih. Komisijo, ki je ocenjevala njihova dela so sestavljali Emil Hart-ner, Andrej Centrih in Janko Novak. Tega občinskega tekmovanja so se vsi predvideni tekmovalci stoodstotno u-deležili. Vseh mladih matematikov je bilo 99. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni z majhnimi darili, prvi trije iz vsakega razreda pa so dobili še posebne nagrade v vrednosti od 100 do 250 dinarjev. Skupno so podelili 29 srebrnih Vegovih priznanj. Najboljši trije so bili trije tekmovalci osmega razreda iz osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja. To so bili Milan Pogorelč-nik s 23 točkami, Zvone Britovšek (22) in Milan Ar-lič (21). Ti mladi matematiki bodo tudi zastopali velenjsko občino na republiškem tekmovanju, kjer se bodo potegovali za zlato Vegovo priznanje. Republiško tekmovanje bo drugega junija v Celju. Naši mladi matematiki so se na občinskem tekmovanju dobro odrezali. Zvoki harmonike so se dva dni slišali v Velenju venska zemlja. Dejala je, »da je namen razstave predstaviti in poučiti obiskovalce o posameznih pristnih elementih v noši, opremi in na orodju, kakršni se nam kažejo v 19. stoletju in so ponekod v rabi še danes.« Lahko rečemo, da je Velenje v dveh dneh pred tednom dni zaživelo od mladih obiskovalcev in njihovih pisanih narodnih noš, ki so se bleščale v soncu. Tudi na razstavi, ki si jo je ogledalo veliko obiskoval cev, se je dalo občudovati marsikaj lepega. Toliko mladosti in lepote v dveh dneh Velenje in njegovi prebivalci ne bodo mogli pozabiti precej časa. Na Titovem trgu v Velenju jc mlade fclkloriste pozdravil Jože Veber, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZLD. O pomenu razstave slovenskih noš in vezenin, ki je v knjižnici, pa je spregovorila dr. Marija Makarovič. V gosteh je bila tudi folklorna skupina »Abraševie« iz občine Vrnjačka banja • Zakonca, brez otrok, nujno potrebujeva opremljeno ali ne-oprcmljeno sobo, v Velenju ali bližnji okolici. Nusret Bešič, Kersnikova 2, Velenje. • Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, zaradi selitve. Vzamem tudi ček. Ogled vsak dan od 8. do 10. in od 19. do 20. ure. Branko škruba, Kajuhova 5, šošlanj. • OODAM GRADNJO ATRIJSKE HISE do III. fasade v naselju Salek, kompletno ali samo delo. Odgovoril bom na okvirne ponudbe strokovno sposobnih oseb ali podjetij, ki bodo prispele pod šifro »ATRIJ«. J BARVNI TV, eno leto star, brezhiben, prodam zaradi gradnje. Vzamem tudi bančni ček. Ponudbe pošljite pod »Gorenje-color«. KUPIM STRESNE ROBNIKE italijanskega tipa 6.5 valjni, dolžina 05 cm. Ce jih ima kdo na zalogi in jih je pripravljen prodati, ga prosim, da sporoči ali se oglasi na naslov: Jože Škrobot, Metleče 7, Šoštanj. Med pisano množico narodnih noš je bila tudi mlada folklorna skupina iz Šoštanja