Rok za nabiran.e članov Emetske zveze je podaljšan do Velike ncči. Prosimo, da krajevne Kmetske zveze ta čas dobro izrabijo. — Kmetska zveza v ¦Mariboru. Smrt apokojenega dnhovnika. — V pondeljek dne 2. marca je umrl v boljiici usmiljenih bratov v Gradcu gosp. upokojeni kaplan Blaž Dvoršak, ki je  živel v zadnjem času v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Blagopokojni se je •rodil dne 2. februarja 1882 pri Sv. Antonu v Slov. gor., v mašnika je bil posvečon leta 1906. Kanlan-oval je na raznih farah, nazadnje v svoji rojstni, odkoder je moral radi bolezni v pokoj. Blagemu duhovniku svetila večna luč! Pokcpan je bil v Marlboru 3. marca znani posestnik opekarne na Lajtersbergu g. Franc Derwuschek v starosti 07 let. Beski. so ga smrt__o pc"kcdovale. — Dne 1. marca se je zrušil težak sklad desek na 451etnega uslužtenca cestnefga odbora v Mariboru Ferdinanda Du^ha. Težko poškodovani, ki zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok, je kljub zdravniški pomoči umrl v mariborski bolnici. Dva fička pod ključem. Mariborska policija je predala sodišču minuli teden 321etnega delavca Franca Pešla in 301etnega krojaškega pomočnika Bogomira Majerja, ki sta obdolžena vlomov ter tatvin, ki s-o se dogajale v zadnjem času po raznih delih Maribora. Na pcvratku s pevske vaje napaden. ,V Pekrah pri Mariboru je napadel z nožem neznanec 251etnega Josipa Rozmana, ko se je vračal proti domu s pev ske vaje. Napadalec je prizadjal Rozmanu dve težji rani, da je moral v mariborsko bolnico. Z nožem v trebuh. Prl Sv. Lenartu v Slov. goricah je dobil sunek z nožem v trebuh 18 letni posestniški sin Srečko Letnik. Težko ranjenega so prepeljali '.V mariborsko bolnico. S kolom po glavi. V temni noči je planil pri Sv. Marjeti ob Pesnici iz zasede posestniški sin Ludvik Zorčič na 261etnega posestniškega sina Franja Povaleca ter ga podrl z več udarci s kolom po glavi na tla. Povalec se je onesvestil, spravili so ga v mariborsko ,bolnico, napadalca &o odvedli orožniki Lv • zapor. Radi uboja 6 let ječe. Dne 9. januarja t. 1. sta se sestala v Cogetincih pri Sv. Antonu v Slov. gor. viničar Anton Ko/vačič in Franc Muhič. Muhič je potisnil Kovačiču klobuk na čelo tako, da mu je padla iz rok na tla klobasa. To početje je Kovačiča tako razpalilo, da je zamahnil proti Muhjču z nožem, ki ga je imel v rokah in mu prerezal žilo dovodnico. Na povratku je Muhič izkrvavel sredi gozda in so ga našli 4 dni za tem. Obtoženi Kovačič je bil zadnji teden obsojen od maribors-kega senata na 6 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic. Samomor je izvršil 481etni Kreiner Alojzij iz Trat pri Gornjem Cmureku. Pognal i je iz samokresa dve kro?li v desno sence. Žena i-n hčerka sta ga našli v spalnici na tleh ležeeega. Vzrok je iskati v sporu z nekim prijateljem. Pri obrambi matere ianjen. 181etni posestniški sin Franc Lešnik od Svete Barbare v Slov. gor. je hotel braniti svojo mater, a je dobil od svojega 42letnega očima Janeza Kranjca več vbodljajev z nožem v levo roko. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico, očima, ki je pobegnil, zasledujejo orožniki. Otrok zanetil pcžar. V Markovcih v Prekmurju sta pogoreli dve domačiji, tretjo so komaj rešili. Ogenj je zanetil z užigalicami šestletni otrok. Radi bcžjastnega -lapada koačal v gnojnici. 271etnega posestnika in odbornika občine Ščavnica pri Gornji Radgoni Alojzija Valnerja je večkrat mučila božjast. Te dni je bil zaposlen krog domačega gospodarskega poslopja, ko ga je prijela božjast in je padel v gnojnico, iz katere so ga potegnili — mrtvega. Un-_la je v Laporjn 9t>letna Apolonija Leskovar. Rajno 'c birmal Skof M. Slomšck. BiU je skozi celo življenje globoko/ern^ in skrbna mati. Naj v miru po~''"->! Smrina nesreča splavarja. — Lesni trgovec ia posetnik Franc Stopar iz Nizke vasi v Rečici ob Savinji je padel s splava v bližini Rimskih toplic. Skušal je plavati h kraju, a so ga pogoltnili valovi Savinje. Zapušča ženo in dva otroka. Nogo si je zlomil v Rečici ob Savinji pii spravijanju lesa posestnik Anton Krumpačnik. Vlak poškodoval dva ctroka. Na rogaški progi bi bil vlak dne 3. marca skoro povozil dva otroka. Dva dečka sta so hotela z vozečim vlakom pošaliti ob prevozu čez cesto pred Takalco. Sta imela še srečo, da je vlak enemu samo zlomil nogo, drugega pa le malo opraskal. Težko je ponesrečil v rudniku v Zagorju ob Savi 281etni rudniški vlakovodja Pavel Kovač. Prepeljali so ga v ljub.jansko bolnico. Žrtev noža. V Saduču pri Dobovi v bližini Brežic se je vračal kovač, ki je bil uslužben na kolodvoru Sava v Zagrebu, proti jutru iz krčme pri Strgarju. Na povratku je navalil nanj neznanec in mu prizadjal z nožern na glavi smrtonosno rano. Kovač je nekaj nr po nartadu na dornu umrl. Domačini tr¦¦-. --. -.re za limor jz maščevania. 12 let ječe radi uboja. Dne 5. septembra lanskega leta je ustrelil na Jesenicah na Gorenjskem finančni pripravnik Rudolf Bodljaj radi ljubosumnosti pripravnika Maloviča. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo Bodljaja radi zločina umora dne 3. marca na 12 let ječe. Hud poires je obiskal dne 8. marca t. 1. južno Srbijo. Veliko hiš je porušenih, vojaštvo je prihitelo na pomoč. Njegovo Veličanstvo kralj se je podal v potresno ozemlje. Radi bi zopet pogani postali. Seelenfeld je primeroma majhen kraj v Nemčiji, kjer bije tamkajšnji protestantovski pastor energičen boj, da ohrani pre bivalstvo pri krščanstvu in prepreči, da bi zapadlo nazaj staronemškemu poganstvu. V tem mestu se je namreč našlo več predzgodovinskih najdb iz časov, ko so Nemci še častili Wotana kot najvišjega boga. Nemški general Ludendorff, ki je znan iz svetovne vojne, sedanji mirni čas porablja za to, da je pričel vneto častiti omenjenega poganskega boga. Po poganskem stilu si je dal pripraviti v imenovani vasi tudi svojo grobnico. Ker ima general velik upliv, je večje število vaščanov potegnil za seboj v poganstvo. Ruske ječe, Ruski inženir Ramzin, eden od glavnih obtožencev v znanem moskovskem procesu, ki je bil te dni ob-;ojen s svojimi tovariši vred najprej na smrt, potem pa pomiloščen na 10 let ječe, bo zaprt v Nižnem Novgorodu, kjer se nahaja zelo razvpita jetnišnica. Tako vsaj poroča v časnikih nek mož, ki je bil sam med vojno tamkaj zaprt. Ta mož piše: »Jaz sem se seznanil s celicami v zloglasnih kleteh državne jetnišnice v Nižnem Novgorodu leta 1917, ker so me tja zaprli kot begunca. Z menoj vred je bilo tam zaprtih tudi še precej Ogrov in Bošnjakov. V eni sami celici, ki je merila komaj 10 kvadratnih metrov, nas je bilo zaprtih 28. Dva metra visoko od tal je bilo 20 cm široko in visoko okence. Ležati ali sedeti nismo mogli vsi naenkrat, samo čepeli smo lahko na tleh, če smo se dovolj stisnili. V temo ni prodrl nikdar noben solnčni žarek, pa tudi za umivanje nismo imeli priložnosti. Najstrašnejše pa je bil okuženi zrak, kajti svojo potrebo smo morali opravljati v celici. Za jesti smo dobili vsak dan nekaj kiselkastega ruskesra kruha in na »dolgi župi« kuhano lečo. Ko so nas čez tri tedne izpustili, smo se krepčali cele mesece, predno smo se zopet popravili.« Vseučiliščni profesor — berač. 401etni Victor Bruder je bil pripeljan pred sodnijo v Čikagu in mu je bila naložena kazen 50 dolarjev, ker je bil zasačen pri beračenju. S sočutjem pa ga je sodnik oprostil, ko se je izkazalo, da je -obsojeni bivši profesor na univerzi v Bloomingtonu in ga je današnja gospodarska kriza spravila tako daleč, da se je zatekel k beračenju. 30 mesecev lakote. Po ogromni dolini Rumene reke je razsajala 30 mescev lakota, ki je zahtevala toliko človeških žrtev, da je to največja šiba lakote, ki je sploh kedaj zadela človeštvo. Težko si je predstavljati, kaj pomeni za Kitaisko lakota. Na stotine in stotine ki- lometrov na daleč so zaprte vse peJkarne ter trgovine z živili. Ni mogoče kupiti nič razven rži, ki je pa glede cene tako visoka, da bi moral clovek delati pridn-o celi tedeii, da bi si kupil lahko eno pest zrnja. Ni železnice, ki bi prevažala prehrano iz ene od lakote obvarovane pokrajine v drugo, ki strada, nobenih avtomobilov, ne vozov. Živali, ki so služile za uprego, so že davno poginile, ali pa so jih poklali stradajoči ljudje. Polja so popolnoma izsušena in požgana, ker že cele inesece ni padla niti kaplja dežja. V nekaterih delih Kitajske je v zimski dobi občutna zima in ubogi ljudje so oblečeni le v cape; drv za kurjavo ni. In ravnokar opisano usodo splošnega pomanjkanja preživlja ondotno še pri življenju ostalo prebivalstvo 30 mesecev. Stradanje se nadaljuje in milijoni Kitajcev vidijo v smrti edinp rešitev. V neki vasi, kjer biva 800 družin, niso zavžili ljudje že več nego eno leto ničesar razven korenin in listja. Koristni potresi. V očigled potresni nesreči, ki je upostošila pred kratkem otok Novo Zelandijo, beleži angleški list trditev, da ne pooenjajo potresni sunki vsikdar nesreče. So znani potresni slučaji, ki so bili spremljani od sreče. Pred nedavnim časom je obiskal okolico mesta Vera Cruc v Mehiki potres, ki ni zahteval nobene človeške žrt ve in je povzročil le malenkostno materijalno škodo. Pač pa so ugotovili po potresu, da dajejo oljnati vrelci v bližini mesta Vera Cruc veliko več olja, in se je dvignila produkcija napram proj za 10%. TucM v Kanadi so lahko hvaležni potresu. Pied nekaj leti so ugotovili v mestu Ottavva, da se je fundament ondotnega Viktorija muzeja znatno pogreznil, v zidovju poslopja so nastale tako velike ter opasne razpoke, d.. so rrio.ali zaprcM muzej. Že so se spravljali ~.a drago ter mučno delo, da bi tla kro«" muzeja ojačili, ko je obiskal mesto potres. i je napravil prav malo škoJe. Fač pa so z začudenjem u to\"", da -o i--inil po potr.su vse razpoke . stenah muzeja. Preiskava Je dognala, da j ustavili potresnl sunki pogrezanje tal, kar je pov^očilo strnenje razpoklin. Ako ženska puši. Robert Rader v mestu Marion v Zedinjenih državah Sev, Amerike je postal tako razjarjen, ko je videl, da njegova ženi kadi, da jo je prisilil, da je morala ostanek goreče cigarete dati sama sebi v usta. Nesreča leiala nad streho hiie.