Štev. 48. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 1. decembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australijo i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 %, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga je očitek krivičen. Madžaronov med nami nega. Če pa sé slučajno najde človek, ki bi istinsko delao proti svojoj domovini i svojemi narodi, ga narod sam obsodi. Prvi december, svetek zedinjenja, razrüši meje, ki nas po nepotrebnom ločijo i bodi začetek pravoga, srčnoga zedinjenja v čast velike Jugoslavije i blagor naroda! Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Na znanje onim, ki oglašajo v Novinaj! Kak je Vredništvo Novin dnes teden objavilo, se morajo vsi oglasi pošilati na upravništvo Novin v Črensovce. Če pa što ma silen oglas, ga lehko da prek taki v tiskarni, a ga mora tam tüdi taki plačati. Što ne plača včasi, mora Oglas poslati na upravo v Črensovce. Uprava NOVlN v Črensovcih. Rešiteo Francije vmro. V nedelo je vmro Clemenceau. — Sprevod brez vseh slovesnosti. — Sožalje našega krala i vlade. V nedelo jé v Parizi vmro v 88. leti starosti velki francoski politik George Clemenceau (Džordž Klemansó), ki je s svojov odločnostjov bio v svetovnoj bojni rešiteo Francije. Zadnja žela Pokojniva je bila, da se sprevo da ne sme vdeležiti nihče zvün rodbinskih kotrig i štiraj drügih lüdi. To se je tüdi zgodilo. Ob priliki smrti velkoga državnika je dobila francoska Vlada iz drügih držav vnogo sožalnih telegramov. Svoje sožalje je poslao tüdi Njeg. Vel. krao, kak tüdi predsednik vlade Živkovič. Pokojni Klemansó je bio vsikdar velki prijateo Jugoslavije, zato je naše sožalje ob njegovoj smrti tem bole iskreno. Ka novoga v Belgradi? Püšpecje v Belgradi. Več dni so se müdili v Belgradi püšpecje: dr. Jeglič, dr. Bauer, dr. Bonefačič i Rodič. Obiskali so predsednika vlade i več drügih ministrov. V avdijenco jih ie sprijao tüdi Nj. V. krao. Meli so tüdi sestanek s pravoslavnimi püšpeki. Na tom sestanki se je razpravlalo o zadevaj, štere se tičejo obeh ver. Pogajanja z Rumunijov. Te dni se začnejo med našov državov i Romunijov pogajanja, ki bodo gospodarskoga pomena. Hvala angleškoga lista. Angleški novinar Robert Markej je obiskao Beograd i drüge kraje naše države. Markej piše o Jugoslaviji jako pohvalno. Belgijska Vlada odstopila. V tork je ministerski predsednik Jaspar podao krali Alberti odstop cele vlade, ár je prišlo v vladnoj koaliciji do takših nesporazumlenj, ki se neso dala rešiti. Ženska stranka v Avstriji. Pod Predsedstvom gospe Hainisch so mele ženske v Beči zborüvanje, na šterom je bilo sklenjeno, da se ustanovi ženska stranka, ki bo skrbela za red v državi. Velke poplave. Iz jüžne Anglije prihajajo glasi o velkoj povodni. Na jezere lüdi je brez krüha i so v nevarnosti, da jih glad pomori. Povoden je tüdi inači napravila Velikansko škodo. Žalostna smrt Mülleri, ki se je ponesrečo v Maribori z zrakoplovom (kak smo poročali zadnjič) so v bolnici pri gležnji odrezali obe nogi. Poškodbe pa so bile tak velke, da je vmro. Pelali ga bodo na dom v Nemčijo. Naši pevci v Franciji. Ljubljanska Glasbena Matica je odišla v Francijo, kde priredi več koncertov. Prvi koncert je bio v Naney-ji, kde so bili naši pevci sprejeti z velkim navdüšenjom. Zahvalna pobožnost ob 25 letnici Marijinoga lista v Črensovcih. Letos decembra 8. je 25 let, da je izišeo v Črensovcih prvi Pobožni slovenski list: Marijin list. Slovenska krajína do toga časa ne je mela nikšega slovenskoga lista. Probalo se je toti v Soboti izdavati pred njim neki slovenski, ali slovensko-vogrski list, ali to se ne obneslo. Prvi slovenski list je naš Marijin list v Slovenskoj krajini. Pred 25 leti je dan na svetlo v Črensovcih, zato se bo najprle tam vršila zahvalna pobožnost dobromi Bogi i Nevtepenoj D. Mariji. Zahvalna pobožnost se začne dnes teden 8. decembra ob 2. popoldnevi, kda bo Vem Sankte, lauretanske litanije pred Najsvetejšim i potom prvi govor. Po govori ponovijo pri Marijinom oltari zaoblübo čistosti kotrige tretjega reda, ki majo to zaoblübo. V pondelek 9., tork 10. i sredo 11. dec. je vsaki den ob šestih sveta meša pred Najsvetejšim za, vse naročnike M. lista, žive i pokojne, po meši predga od Najsvet. Olt. Svestva, pred njov pa litanije Srca Jezušovoga pred Najsvetejšim. Ob edenajstih predpoldnom je drüga predga i to v pondelek za dečke, v tork za dekle i v sredo za stariše. Po poldnevi ob treh je té trih dni predga od Bl. D. Marije, za predgov pa laur. litanije pred Najsvetejšim. Med predgami je spovedavanje. V četrtek sveta meša kak prve tri dni z litanijami Srca Jezušovoga, po meši zadnji, sklepni govor, po govori tihe meše i med njimi sküpno sveto prečiščavanje. Po prečiščavanji je ednovüro trpeča molba Najsvetejšega, štere se vdeleži dühovščina i vsi verniki. Na konci molbe lauretanske litanije i darüvanje Mariji z molitvov, štera se najde v decemberskom Marijinom listi na prvoj strani. Po litanijaj Te Deum: Tebe Bog mi hvalimo. Pobožnost bodo vodili Sinovje bl. D. Boska, štere je Marijin list Spravo v salezijanske drüžbo. Ta pobožnost, ki se začne v Črensovcih, bo romala po istoj drüžbi naprej po vsoj Slovenskoj krajini letos pd 8. dec. k leti do 8. dec. da se zahvalimo vsi za nepreračunlive dáre, štere nam je Mati boža sprosila od Boga i po Marijinom listi delila skoz 25 let. Vseširom, v vsakoj fari bomo klonkali i prosili, ka se vrši ta zahvalna- pobožnost, štere namen je eden: Vsi naj smo Marijini i po Matiji Jezušovi ! Cene: 28. novembra Zrnje: pšenica 180 Din. žito 160 „ kukorca 150 „ stara kukorca 170 „ oves 170 „ proso 150 „ ajdina 170 „ krumpli 50 „ det. seme 600-700 „ grah (čreš.) 400 „ beli grah 500 „ mešani grah 280 „ Vino: Štajersko 6-12 „ prekmursko 4-6 „ šmarnica 3- „ Živina: biki (živ.v.) 9 „ telice „ „ 7-10 „ krave 4-7 „ teoci (mrtvi) 12-14 „ svinje (mrtve) 15-16— „ slanine 26— „ mast 30-32 „ 28. novembra Cene v Ljubljani: pšenica 240-245 Din, žito 200 Din, kukorca 190-195 Din. V Novom Sadi: pšenica 180 Din., žito 150 Din., kukorca 110 Din. Na Vogrskom se plača pšenica po 190do 200 Din., žito po 140 do 155 Din., kukorca po 140 do 150 Din. Penezi: U. S. A. dollar 56.20-56.30 „ Canadski dolar 55 - „ Argentijski peso 21- „ Avstrijski šiling 790-7.96 ,, Čehoslovaška krona 1.65-1.67 „ Angleški funt 271-276 „ Francoski frank 2.18-2 23 „ Talijanska lira 2.95-2.97 „ Madžarski pengö 9.80-9 90 „ Nemška marka 13.35 1353 „ Švicarski frank 10.80 „ Uruguayski peso 50— „ Prvi december Desetkrat je že šo mimo nas veliki svetek narodnoga zjedinjenja. Dočakali smo ga znova — ednajstikrat. Te je nekoliko inačiši. Prvi je v novom desetletji i našeo je nove razmere — vekšo sküpnost med brati v velkoj Jugoslaviji. Drügo desetletje smo začnoli z želov, da bi se pozabilo vse, ka nas je v prvom zadelo neprijetnoga i bi nam novo prineslo še vekše zbližanje z brati onostran Müre i vekše razmevanje od merodajnih krogov. Ta žela puni naša srca tüdi zdaj ob tom velkom svetki. Znova ponavlamo, da smo verni državlani, zavedni narodnjaki — Slovenci, Jugoslovani, to tem bole, ár se na žalost še zdaj najdejo lüdje, ki pod naslovom „madžaronstva“ vodijo boj proti nešternim „domačinom“. Kakši vzroki jih vodijo k tomi, ne bomo razisküvali. Naglašamo pa to, da što je bio deset let dober, mora biti po našem mišlenji zdaj ravnotak dober ali še bolši. Iz vsega srca Želemo, da bi prišlo do popunoga zbližanja med nami i vsemi onimi, ki so prišli k nam. Želemo, da bi prišlo do sküpnoga dela v čast domovine i blagor lüdstva, šteroga so stoletja bila z jezero Hči i si žele mir. Želemo, da bi odpadnoli vsi predsodki i bi bio vsakši tüdi v srci takši kak na zvüna. Želemo, da bi si biti pravi, odkritosrčni bratje i bi vsakši na svojem mesti vršo nalogo, štero od njega žele domovina i narod. Zbližanje, bratsko si želemo. Do toga pridemo, potrebno pa je, da se spuni eden pogoj. Te pogoj je: Zbriše naj se očitek „madžaron“. Po desetih letaj se o tom sploh ne bi smelo niti govoriti, ar če so bili med nami takši lüdje, bi morali že pred leti odgovarjati za svoje delo, če pa se ne moglo nikomi nikaj dokazati, Svetovna politika Za podpredsednika francoske komore je zvojeni Coutru (Kotrü). Zanimivo pri tej volitvaj je to, da je njegov-protivnik, voditeo prostozidarov propadno. Angleška konservativna stranka je obdržala v Londoni velko spravišče, na štero je prišlo okoli 4000 odposlancov. Skoro Polovica je žensk. Med drügimi je govoro tüdi predsednik Baldwin. Rusko-bitajski boji. Obmejne bitke so se spremenile v krvavi boj. Na jezere je že mrtvih na obeh stranej. Rusi so zavzeli že do 10 jezer kitajcov i velko vnožino streliva. Med Francijov ino Italijov se vršijo pogajanja gledoč na razorožitev. Ar italijanski zastopniki stavlajo takše pogoje, šterih Francija nešče sprejeti, ostanejo pogajanja najhitrej brezuspešna. Iz vogrskoga parlamenta. V tork je prišo v vogrski parlament italjanski prosvetni minister. Kda so ga socialisti zaglednoli, so začnoli kričati proti Italiji: »Vi ste Predstavniki ubijalcov!“ To je ministra i drüge Italjane tak zburkalo, da so zapüstili parlament. 2. NOVINE 1. decembra 1929, HORVAT FRANJO: Naši domovje. Naši domovje tihi stojijo, Naši logovje skrivno šümijo. naši zvonovje daleč rümijo . . . Naša se pola z jütri bleščijo; i té tam z dola k sunci letijo beli golobje . . . Ido možaki, ido i žene, ido težaki, delo jij žéne,* dnevni zaslüžek . . . Težki je Žitek, samo trplenje; velki je petek naše živlenje . . . samo je svétek düš prebüjenje . . . * goni NEDELA (I. adventna. Evang. s. Luk. 21, 25-33.) Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Bodo znaménja vu sunci, meseci i zvezdaj; i na zemli mantránje národov od morskoga šümlenja i válov: gda lüdjé sehnoli bodo od stráha i čákanja onih, štera pridejo na ves svet. Ár jákosti nebeske bodo se gibale: I teda bodo vidili Sina človečega pridočega vu obláki z velikov zmožnostjov i dikov. Gda se pa eta začnejo goditi, Poglednite i prizdignite glavé vaše: ár se približava odküplenjé vaše. I pravo je njim spodobnost: glédajte figovo drevo, i vse drevje: kda spüščáva že s sébe sád, znáte, ka je blüzi leto. Tak i ví, kda te i vidili eta se goditi, znájte, ka je blüzi králestvo bože. Zaistino Velim vam, ka ne prejde národ, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Nèba i zemla prejde; reči pa moje ne prejdejo. Koledar. pondelek: Bibijana, dev. tork: Frančišek Ks. sreda: Barbara četrtek: Saba petek: Miklavž sobota: Ambrož, püšp. nedela; Nevt. popr. Mar. D. Elektrika ga je bujla. V M. Soboti je Meloš delao pri transformatori. — Iskra ga je vrgla na tla. — Za par hipov je bio mrtev. - Lepi sprevod. Preminoči petek predpoldnom se je zgodila nesreča, ki je povzročila sočütje po celoj Soboti. Občinski uslüžbenec je delao pri transformatori, ki je poleg Benkove fabrike. Naednok je skočila proti njemi električna iskra i ga je vrgla na tla. „Ribajte me“, je pravo, potom pa je omedlo i več ne prišeo k sebi. Naskori so se pripelali doktorje. Na vso moč so se trüdili, da bi ga spravili k živlenji, a zabadav. Bio je mrtev. Odpelali so ga v bolnico. Tam so ga drügi den gorirezali. V nedelo popoldne je bio sprevod, k šteromi se je zbralo vnogo lüdi tak iz Sobote, kak sosednih vesnic. Mil. g. kanonik je meo tak lepo slovo, da skoro ne bilo človeka, ki se ne bi skuzio. — Pokojni je zapüsto mlado dovico i dvoje drobne dece. Brat ga je zosmicao. Proti brati brano ednoga znanca. — Sam gorplačao. — Trikrat smekmenjeni. — Presmeknjena roka. Brata K. i eden drügi mož iz Radovec so pelali iz Püconec zrnje. Na poti se je starejši brat z znancom nekaj skregao i ga je z botom dvakrat vdaro. Te njemi toga ne šenkao, nego ga je brano. Nato je dečko zgrabo nož i se je zaleto proti moži. Kda je to mlajši brat vido, ga je zgrabo za roko, da bi zabrano kakšo vekšo nesrečo. Brat se je obrno zdaj proti njemi. Napadno ga je z nožom. Trikrat ga je smekno. Ednok ga je zadeo v koleno, dvakrat pa v pravo roko i to tak močno, da njemi jo je presmekno. Vse to se je zgodilo bole po nesreči, kak iz hüdobije. Ranjeni brat leži v sobočkoj bolnici i mine preci časa, prle kak rane popunoma zacelijo. Murska Sobota Svetek zedinjenja. Ednajsti 1. december od tistoga dneva, kda je bilo povedano: Srbi, Hrvatje, Slovenci smo zdrüženi v ednoj sküpnoj narodnoj državi — Jugoslaviji. Potrebno je, da se vsakše leto znova spomnimo na te den i damo hvalo Višešnjemi, ki nas je pripelao do zedinjenja z brati Slovenci v slobodnoj slovanskoj domovini. Sobota je središče Slovenske krajine. Ona je teda pred vsem pozvana, da pokaže te den svoje slavnostno razpoloženje. Kak narodno i kulturno središče je i ostane čuvaj Slovenstva na severnoj meji. To joj tüdi ne bo žmetno, ar Znamo, da so bili časi, kda je bila Čisto Slovenska. Prvi december bodi svetek zahvale i narodne zavednosti ! Prvi december se bo obhajao v kat. farnoj cerkvi s slovesnov sv. mešov ob 8. vöri, k šteroj so vableni vsi uradi i tüdi drügi verniki. Mešo bo slüžo mil. g. kanonik, popevao pa bo domači cerkveni zbor. — Gremijalna seja. V soboto večer je melo Vodstvo trgovskoga gremija sejo. Razpravlalo se je o davčnih zadevaj. — V adventnom časi bodo v farnoj cerkvi po nedelaj ob dveh popoldnevi govori o veri i neveri. Vableni so tüdi tisti, šterim je vera bole deveta briga. To nedelo bo govor o tom, da je nevera nespamet i slepota. — Vojaški koncert. Rezervni oficerje priredijo sküpno z aktivnimi oficeri v proslavo rojstnoga dneva Njeg. Vel. krala 14. decembra v dvorani Sokolskega doma velki vojaški koncert. Ar je prireditev narodna i je čisti dobiček namenjeni Rdečemi križi, na njo že zdaj opozarjamo. Miklavžovo. V petek bo glavno sobočko proščenje, ki je zdrüženo tüdi z velkim jesenskim senjom. — Vsi, ki pridete na mikložovo senje ne pozabite, da se dobi v Prekmurskoj tiskarni „Kalendar Srca Jezušovoga“ (za 8 Din), knjižica „Prekmurski profili“ (za 6 Din.) jako lepi povesti: „Odpoved nesrečne žene“ (12 Din) i „A njega ni“ (15 Din) ino kniga „Vzgojna metoda bl. Boska”. Večina teh knig se dobi tüdi v Slovenskoj knigarni (pri g. Benčeci). Priskrbite si za zimo lepo čtenje ! Slovenska krajina Edna 10 letnica. V petek, 29. novembra je 10 letnica dogodka, kda je vekši oddelek vogrske vojske prišeo prek meje i vdro v Dolnjo Lendavo, da bi jo iztrgao iz rok jugoslovanskih oblasti. To se je zgodilo že po sklenjenoj pogodbi, v šteroj je bilo določeno, da Lendava spada k Jugoslaviji. Nevarnost je bila preci velka, a naša vojska je bila taki pripravlena i je vsilivce brez prosebnoga trüda pregnala prek meje. Ar je Lendava v večih pogledih jako Važna točka, je tüdi te dogodek pomemben, zato je prav, da se ga zdaj ob 10 letnici spominjamo. Naša vojska je te pokazala, da je pripravlena braniti Slovensko krajino proti vsakšemi sovražniki, pokazala pa je tüdi, da je za to v punoj meri sposobna. Vince Gomboc: . Kmet, medved i lisica. (Pripovest.) Ednok se je pelao kmet na pole orat. Srečao ga je medved i ga pozdravo z rečmi: — Jaz te zdaj pojem, ar sem preveč lačen. Kmet se je prestrašo i par hipov niti do reči ne prišeo. Potom pa je proso: — Dragi medved, če je že tak, da me nameniš pojesti, me püsti bar tolko časa, da zorjem. — Dobro — je odgovoro medved. — Kda boš se nazaj pelao, te te tü Počakam. Kmet se odpelao. Začno je orati. Delo njemi je žmetno šlo s pod rok. Orao je i orao ino premišlavao, kak bi vujšeo medvedi. Zorao je. Henjao je i si še bole tro glavo, kak bi se rešo. Medvedi nikak ne bi rad bio za obed. V tom žalostnom stani ga je našla lisica, ki je prišütala k njemi, tak da je niti ne opazo. — Hej, lübi kmet — ga veselo pita — ka pa ti je, da se tak kiselo držiš? Zakaj si tak žalosten? Kmeti je šlo na jok. — Ka nebi bio žalosten, kda me čaka tak žalosten stališ? Kda se bom pelao domov, me medved poje. Premišlavlem, kak bi se rešo, a mi nikaj ne pride na mišeo. — Ej, ne žalosti se! — ga je tolažila lisica. — Medved ti nikaj ne včini. Jaz te že rešim. Kmet se razveselo. —- O, lüba lisica — je proso — reši me, jaz ti bom zahvalen. — Dobro -- je prikimala lisica. — Dvanajst kokoši mi daš i dva kokota. — O, iz srca rad — je obečao kmet samo povej mi, ka naj včinim, da se rešim medveda? Lisica ujemi je odgovorila: — Kda se boš pelao domov i i bo šo medved k tebi, da bi te pojo, začnem jaz v logi füčkati i lajati. Medved bo mislo, da so to jagri i jagerski psi, pa te bo proso, da ga skriješ. Ti ga skrij, potem pa si bova že pomagala. Kmet se je zahvalo i odpelao. Medved ga je čakao. Začnola sta si nekaj pogučavati. Naednok se je začülo iz loga močno füčkanje i lajanje. Medved je strepeto. — Kaj je to? — je pitao s strahom kmeta. — To so jagri i jagerski psi — je odgovoro kmet i se je v srci veselio, kda je vido, kak je bio medved prestrašeni. — Psi ? — je zašepetao medved. — Ja, ja, psi, je prikimao kmet. — O, dragi, lübi kmet, skrij me — je medved milo pogledao kmeta. — Iz srca rad! — je sklumao kmet i je s kol vzeo žakeo. — Potegni se v te žakeo! Medved je bogao. Zavlekeo se je v žakeo. Kmet ga je močno zavezne. Naskori je pribežala lisica. Pitala je: — Ka pa maš v žakli ? - Ja, pen. — Kak bi ti včesno po peni? — Lop — i tak sta bujla medveda. Kmet se je veseli odpelo. Drügo jütro je prišla lisica. Kda jo je kmet zagledno, je začno močno držati dveri ino lajati pa cviliti. — Ka pa maš v hiši — ga je pitala lisica. — Ja psi mi ščejo po sili vün vujti — je odgovoro kmet. — Jaj, samo drži, da jaz vujdem ! — je prosila prestrašeno lisica i je začnola bežati, kak da bi njoj gorelo za petami. Mogoče še zdaj beži, če ne henjala. Kmet se je smejao za njov, ar se je tak lehko rešo smrti i je občuvao tüdi svoje kokoši. Za smeh. Velka šparavnost. Peter: Ali je vaš sosed istinsko tak šparaven? Miška : Šparaven ? Pomislite, na šinjeki ma edno bradavico i ta njemi slüži za gumbo pri koleri. * To pa je drügo. Poročnik: Prišli ste 24 vür prekesno z dopüsta, zato dobite 14 dni voze. Vojak: Odpüstite, g. poročnik, moja mati so dali za vas to velko pleče. Poročnik: To pa je drügo. Ar ste nesli to žmetno pleče, neste mogli tak naglo hoditi, da bi prišli pravočasno. Zdravnik: Toga vrastva dajte betéžniki vsakši den po pet žlic. Mati: To je nemogoče. Mamo samo tri žlice. — Ogenj v Pečarovcih. V nedelo po noči je pri paleri Štefani Andrejc vövdaro močen ogenj, ki je vničo celi hram. Doma ne bilo nikoga, zato tüdi ne meo što rešüvati, ka bi se dalo rešiti. Ogenj je škodo tüdi kravam. Dve so še pravočasno bujli, da nesta poginoli. Što je ogenj povzročo, se ne ve. — Kürji tovaji so obiskali tüdi Satahovce. Pri Požegarovih so odnesli več kokoši. Tolvajov neso zgrabili. — Pismo pobegnjenca. V ednoj številki smo objavili, da je iz sobočke bolnice pobegno Karol Horvat, od šteroga so pravili, da se njemi meša. Beg je bio jako Skrivnosten. Od pobegnjenca se dugo ne nikaj čülo. Naednok pa je prišlo iz Zagreba pismo, v šterom je njegov podpis. V pismi sporoča, da je vujšeo i ga več ne bo nihče vido. Ka je zdaj ž njim, ne znano. — Bogojina. Miklavž Prihaja! Zvedeli smo, da se prej sv. Mikloš na svojem zemelskom potüvanji Stavi tüdi v Bogojini 5. dacembra v Drüštvenom domi. Večer ob 7 vöri začne deliti dare vsem tistim, ki so vrli bili i so radi molili i tüdi tisti dobijo dare, ki so lani 'dobili šibe in so se letos pobolšali. Kak smo zvedeli so se prej velke spremembe zgodile v njegovoj knigi. Vse to smo zvedili od posebnoga odposlanca sv. Mikloža. Starišje, ki ščete, da bo Mikloš Vašo deco obdarüvao na prireditvi bogojanskoga „Orla“ v četrtek večér ob 7 vöri. prineste dare dva dni prle v posojilnico, v četrtek popoldnevi pa v drüštveni dom. Da vpelamo to lepo krščansko navado, smo sklenoli, da ne bomo poberali nikše vstopnine. Pridite vsi in pripelajte svojo deco. — Domači na solunskoj fronti padlih vojakov lehko prosijo za Prenos ostankov v domovino do 1. jan. 1930 pri ministrstvi pravde v Beogradi. Natančnejše je razvidno vse iz razglasa na uradnoj deski sreskoga načelstva i občinskoga urada v Murskoj Soboti. — Čuvajte svoje prašičke! Da te meli vsigdar zdrave debele i črstve prašičke, kupite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. Glavna zaloga A. Kosec, Maribor Tezno št. 5. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Na znanje širitelom. Na vsaki farof smo poslali slike širitelov, kde ne so je ešče dobili Širitelje. Na farofi naj se zato zglasijo za nje. Če što ne bi jih dobo, naj piše na Vredništvo M. lista v Črensovce. Tüdi v Ameriko smo je poslali na farofe, kakti v Chicago, S. Bethlehemi i Bridgeporti. Javijo se pa naj stari i novi Širitelje, vsi je dobijo. — Prosimo odgovor. Nekak je dao na pošto v Gornjoj Lendavi julija 9. petnajset dinarov, zdaj novembra 15. pa petdeset dinarov. Ar na Ček ne zapisao svojega imena, nego ime g. Kleklna, se ne more penez vpelati, dokeč ne vemo, što ga je poslao. Prosimo v Črensovce na upravo kem prle odgovor, što je poslao peneze. Vsaki naj svoje ime napiše na Ček, ki pošila peneze, da tistoga ime je itak na Ček naštampano, ki dobi peneze. — Kalendare Srca Jezušovoga so dobile sledeče fare: Grad, Markovci, Martjanci, Črensovci, Turnišče, Beltinci zvün Odranec pa občina Rankovci. Ostale pa je dobijo, kak se dogotovijo. V adventi de je vsaki meo v rokaj. — Vlagatelom Slavenske banke, Zagreb, se zplača s poravnavo sprejeta 22%-na kvota. Lastnikom Vlog pri bivših podrüžnicaj Slavenske banke v G. Radgoni i M. Soboti izplačüje pripadajoče zneske proti predložitvi vložne knižice Prekmurska banka d. d. v M. Soboti od dne 26. novembra 1929 naprej. — Ljutomer. Ljutomerski Orel ponovi v nedelo, dne 1. decembra spevoigro „Mlada Breda“. Začetek ob pol 4. vüri popoldne. Vsi iskreno vableni. Odbor. — Küpšinci. Preminoči teden je vmro 27 letni trgovski pomočnik Karl Sečko. V tistoj velkoj povodni se je močno prehlado, dobo je jetiko i ta ga je mladoga spravila s sveta. Naj počiva v miri! — Dužniki ! Zadnji snopič Mariji- noga lista ste do rok dobili vsi, kalendarje se delijo, Novine so stopile v zadnji mesec — ka mislite, bomo še duže čakali? Ne, to je zadnji opomin. Če de što zavolo zamüde meo kakše neprilike, naj si to sam sebi pripiše. — Uprava Novin i M. lista. — Što je zgübo? Pred kakšimi desetimi dnevi se je našlo v M. Soboti pred Hartnerovov hišov nekelko penez, Što jih je zgübo, se naj oglasi pri čevlari Kološi v Cvetnoj ulici. 1. decembra 1929. NOVINE 3. Po katoliškom sveti. V katoličansko Cerkev sta prestopila na Angleškom anglikanski dühovnik T. Pemose Fry i njegova žena poznana pisatelica Sheila Kaye-Smith. To dvoje spreobrnenje je zbüdilo v angleškoj javnosti velko začüdenje. Ruski modrijan-dühovnik. V Beči je bio za dühovnika posvečeni znameniti ruski modrijan (znanstvenik) visokošolski profesor dr. Anrtenjeff. Star je 47 let. Pri svojem včenjej se spoznao, da je katoličanska Cerkev prava, zato pa je postao njena kotriga. Evang püšpek postano katoličan. Dr. Knasman, evangelčanski (luteranski) püšpek delavarske pokrajine v Zdrüženih Državaj, se je odpovedao svojoj slüžbi i je postano katoličan. Generalov zgled. Eden najvekših francoskih junakov, general Gouvand, je prišeo v Baltimore (Amerika), da bi bio navzoči na nekšoj vojaškoj slavnosti. Bila je ravno nedela. Po slovesnom sprejemi se je obrno k ednomi dühovniki z rečmi: „Povejte mi, kde bi lehko bio pri sv. meši. Nedelske dužnosti naime ne bi rad zanemaro.“ Doma i po sveti Vmro je od žlaka zadeti 79 letni Wetering, nadpüšpek v Utrechti na Holandskom. Zgüba na newyorškoj borzi znaša 15 miljard 320 miljon dolarov. Zavolo velkih zgüb je že več drüžb propadnolo. Atentat na vlak. Na mednarodni vlak je bio zvršen 21. t. m. atentat, šteri pa se ne posrečo. Bolgarski komiti so nalekli na šinje štiri bombe. Edna je počila, a ne napravila velke škode. Atentatori so zbežali. Grozna nesreča. Pri Dallasi v Ameriki je vlak vdaro v avtomobil, ki je šo prek šin. Pet žensk je našlo smrt pod potači vlaka. Cerkev se zrüšila. V Bologni na Italjanskom je bila zozidana nova cerkev, a napravlena je bila tak slabo, da se je v četrtek zrüšila, Smrtne nesreče ne bilo, ar so verniki prle zbežali iz nje. Velka brezposelnost v Avstriji. Brezposelnih, ki prejemajo državno podporo je v Avstriji 172 jezer. V ednom meseci je število brezposelnih naraslo za 18 jezer. Cela ves obsojena. V Jeružalemi je bila obsojena zavolo protižidovskih nemirov cela ves Asodat. Plačati bo morala 3000 šterlingov (prek 800 jezer Din). Zadrüžni kogres v Maribori. V tork se je vršila v Maribori sküpščina Zadružne zveze. Podana so bila poročila o deli, iz šterih je bilo razvidno, kak močno je zadružno živlenje. Sküpšine se je vdeležo tüdi g. minister dr. Anton Korošec, ki je govoro o položaji našega zadrüžništva. Brezmesni dnevi v Rusiji. Po naredbi moskovskih oblasti se s 1. decembrom vpelata dva dneva, kda ne bodo jeli mesa. Teva dneva sta pondelek i četrtek. Močen potres. V Novoj Funlandiji je bio močen potres, ki te porüšo vnogo hiš. Do 50 lüdi je mrtvih, prek 150 pa žmetno ranjenih. Zanimivosti. Nad 1000 metrov debeli led. Iz Grönlandije (dežele leda) se je vrno nemški učenjak profesor Wegner, ki je dognao, da tam debelost leda presega 1000 metrov i je na mestaj led debeli do 1200 metrov i še več. Miš razgnala žensko sküpščino. Na Angleškom v varaši Bradford so mele ženske shod. Kandidatka za občinski odbor je mela ravno govor, kda je nekši moški odpro dveri i spüsto v sobo miš. Govornica jo je zaglednola i zakričala: „Joj, miši“ Za par hipov se je pomirila i je štela dale govoriti. Ne mogla. Kda so drüge ženske zaglednole miš, ki je prestrašeno dričala po sobi, so začnole cviliti i kričati ino so drüga za drügov bežale iz sobe. Kolko praha je v zraki? Modrijani so zračunali, da je v ednom kvadratnom centimetri zraka okoli 250 jezer zrn praha. To vala predvsem za vulice velkih varašov. V čistejšem zraki je okoli 100 jezer zrn praha. Edno zrno praha je žmetno okoli poldrügi miligram. Kača požrla kačo. V pariškom zverinjeki sta se dve kači spravili nad edno prase. Edna ga je začnola jesti pri zadnjoj nogi, drüga pa pri prednjoj. Kda sta prišli z vüsti vküp, je vekša (3 metre duga) kača požrla menšo. Delavske zadeve. Za Delavski Dom so darüvali v Din.: z Bakovec Bagari Jožef 60, Prkič Katarina 50; Fujs Lujza Rankovci 20, Balek Emilija Maranovci 20, Gaber Anton Dol. Slaveči 150, Grof Josip Pečarovci 50, Miholič Štefan Večeslavci 60, Gomboc Fridrik Gerlinci 20, Flisar Alojz Motovilci 20, Ficko Franc 20 i Miholič Alojz 20 Večeslavci, Donoša Marija, Frčko Marija i Hajdinjak Marija Rogaševci vsaka po 20 Din. Delavska sküpina g. Ludvika Bohar iz Gor. Lendave zdaj v Nonenhofi Nemčija so darüvali vsega 130 Mark i to po sledečem: Ludvik Bohar 15, Marija Bohar 5, Karol Bohar 6, Grah Anton 6, Grah Alojz 4, Bohar Aleksander 4, Bačič Andrej 4, Gaber Andrej 3, Pörš Štefan 3, Grah Matija 3, Kerec Matija 2, Treza Šajt 2, Šlemar Marija 2, Acola Ana 2, Krpič Neža 2, Jozefa Celec 3, Krpič Emilija 3, Markoč Rudolf 5, Rodi Štefan 3, Markoč Oton 5, Pozvek Franc D. Sl. 7.50, Kerec Adela 2, Sukič Kristina 3, Grah Franc 5, Rodi Marija 2, Ana Žökš 2, Hajdinjak Fani 1, Huber Roza 1 Bokan Marija 2, Jozefa Gomboc 2, Gjergjek Fani 2, Tanacek Fani 2, Benkič Treza 2, Knaus Treza 2, Jug Ana 2, Veronika Kisilak 2, Marija Rituper 2, Cvörnjek Lujza 2, Huber Ilona 2, Cilka Kovač 2 i Tanacek Rozinka 1.50 marke. To je prva sküpina delavcov, ki so darüvali dozdaj najvekšo šumo, to je zaistino prelepi vzgled! Odbor se vsem delavcem prav iz srca zahvali i žele naj Bog vsem stokrat povrne! Borza Dela v M, Soboti potrebüje okoli 40 delavcov za polsko delo v Franciji. Odhod na delo bode 11. decembra, oglasiti se je pa dne 2. decembra pri Borzi dela v M. Soboti. Za hišo i dom. Kak olepšamo sobo ? Če je v sobi čistoča i red, je to v glavnom zadosta. Što pa šče, da bi bila soba kem prijetnejše prebivališče, si mora vzeti nekolko časa i trüda tüdi za olepšanje sobe. Tüdi v tom pogledi se zahteva tak malo, da ne niti najsirmaškejše gospodinje, ki ne bi mogla misliti na olepšanje stanüvanja. Poleg pohištva vnogo pripomorejo k tomi. da je soba prijazna, podobe (kepi) na stenaj. Gotovo ne hiše, v šteroj ne bi bilo podob, zato ne trbe naglašati na tom mesti, da trbe obešati na stene podobe. Teh je v vnogih sobaj celo preveč. Ka se tiče slik, naj ma vsakša gospodinja pred očmi naslednje : V vsakšo krščansko hišo spada razpetje (križ), ar se ravno po tom spozna hiša, da je krščanska. Zvün razpetja naj bo na stenaj še nekaj kepov (pet do šest ali pa tüdi menje). Pri zbiranji podob trbe gledati tüdi na to, kakše so ? Cifraste neso lepe. Najbole so priporočlive podobe Srca Jezušovoga i Marijinoga, sv. Jožefa, Antona i sv. Male Terezike, Kepi morajo meti tüdi primerne reme (okvire.) Za olepšavo hiše so dosta vredne tüdi korine, človek z veseljom pogledne v okno, v šterom cvetejo korine. Te si lehko vsaka gospodinja spravi, ar rastejo brezplačno, teglni pa tüdi ne koštajo celoga sveta. V oknaj slovenskih hiš se najbole podaja klinec (nageljček), ki je opevani celo v narodnoj pesmi. Lepšega si niti misliti nemremo, kak v oknaj bele, rdeče i plave (rožaste) klince. Matere i hčere, Vzemite si nekolko časa i trüda! Stotero bodete poplačane, ar bodete mele nad lepimi korinami same najvekše veselje. Kepi i korine naj najdejo prostor v vsakoj hiši, ar je brez toga dvojega hiša skoro mrtva. Pošta upravništva. Petek Ivana domači Vaš je dobivao Novine na Francusko. Novine od 17. nov. so nazaj prišle. Dajte upravi v Črensovce glas, jeli ma drügi naslov kak dozdaj, ali pa pride domo ? L. Büček, St. LOUS. Najlepša hvala za pozdrave, štere pošilate Slovenskoj krajini i za dobro želenje za božič i novo leto. I mi Vam vse dobro Želemo i molimo za Vas. Pet dolarov sprejeli, F. Petek. Ovčara. Čepin. Mi smo Vam vse pošilali v Bajšo, kak ste naročili. Kda so nazaj prišle Novine, smo pali vse začeli pošiljati v Ovčaro. Naznanite nam, šterih številk Novin i M. Lista neste dobili, pa Vam vse dopošlemo. Püvar Jožef, Sodišinci. M. Listov ste naročili 29 i teliko jih tüdi štampanih na naslovaj i teliko jih pošiljamo. Vredništvo novin nam javlja, da Vam nekaj menka. Prosimo Vas, da nam javite v Črensovce, štere številke Vam naj dopošljemo. Gal Štefan, Brezovci. Peneze sprejeli. Novine do Vam hodile do novoga leta brezplačno. Kalendar dobite brezplačno pri g. Kereci okoli božiča. Šükar Treza, Lovenjak Lena, Sakovič Marija I Makari Štefan, Bodonci. Sprejeli od vsakšega osem dinarov. Brezplačen kalendar dobite vsaki pri g. Kereci okoli božiča. Vükan Štefan, Pužavci. Naročnino sprejeli za Novine, ki so hodile v Nemčijo i 15 din. za Novine do 15. maja prišestnoga leta. Lepi glasovir (klavir) i dober pisalni stroj se odata v trgovini ČEH-VRŠIČ, Ljutomer. Posredüvala dobijo v trgovini provizijo. Oda se omar (kredenzkastl), dobro ohranjen, z velikov mramornatov tablov po ceni. Naslov na upravi lista. Perotnino i divjačino küpüje po najvišjih dnevnih cenaj ALOIZ ŠTIBLAR eksport Ljutomer. Fr. HORVAT: Dijaško polje Izza dijaških dni ... Caesar . . . Niti pomislil nisi, da te bo kedaj prelistoval študent, ko si pisal „De bello Gallico“ et „De bello civili.“ Alea est jasta . . . Bilo je tako lepo. Solnce je sijalo v tistih dneh. Iz naših grl je vrela pesem . . . Bil je Vidovdan — 28. junij 1923. Bili smo zbrani na gimnazijskem hodniku Starejši, seveda, iz najvišjega razreda smo stali pred svojim razredom. Bil je sklep nižje gimnazije . . . G. direktor Dr. Lokar je dal znamenje za odhod. Vrata so se odprla in prvi so šli prvošolci, drugi za njimi. Bila nas je dolga vrsta. Srečavali smo ljudi, ki so šli tja, kamor mi — v cerkev. Le malo jih je bilo v cilindrih. Zastave so plapolale raz hiš. Vel je lahki vetrič. Minila je služba božja in g. katehet je zapel „Te Deum“. Zašumelo je v cerkvi. Šli smo in v nas je bila mladost in življenje. G. Sušnik je hitel v Dittrichovo dvorano. Hurá — mi za njim. Imeli smo na sporedu „Revizorja“. G. frizer nas je že čakal. Pevci so stopali na oder, ki je bil okrašen z vrtnicami in nageljni. Kraljeva slika je veličastno kraljevala. Minila je že deveta ura, ko smo začeli s programom. Pevci so zapeli. Nato je govoril g. direktor. Odkrite in ljubezni polne so bile njegove besede. Ne bom ga pozabil, kajti ljubil je študenta Slovenske krajine. Vrsta je prišla name. Stopil sem na oder in pred javnost. V začetku sem se bal. Srce mi je utripalo in bilo, kakor bi hotelo prsni koš razbiti. Premestil sem nevarnost. Govoril sem v imenu dijaštva. Dvorana je bila tiha in mirna. Znane oči so zrle v mene. Toliko, da nisem propadel. Kakor so Profesorje orali ledino nad nami, tako sem jo tudi jaz. Vsem sem se zahvalil, tudi kralju. Oj ti naša gimnazija ! Želel sem to, da cveteš, rasteš in živiš! Ali boš? Začeli smo z igro. Visok ovratnik me je bodel, a kaj za to! V fraku sem izgledal kot štorklja. Na škornje sem bil pa ponosen. Ampak če bi me videl Gogolj, bi počil od smeha. Šlo je. Poldan je odzvonilo, ko smo končali. Izpričevalo sem dobil, je vtaknil v žep in si oddahnil. Pospravil sem svoje reči, ob treh popoldan pa dejal: Deo gratias, profesoribus et Sobotae: Adieu! 4. NOVINE 1. decembra 1929. J. CASAR: Gospodarstvo Zadrüžnistvo. S sküpnimi močmi dosegnoti to, ka nemre posameznik, je glavni namen zadruge. Te namen pride v račun najbole pri našem kmetijstvi. Znano je, da bi nam dala naša zemla vsem zadosta krüha, če bi se naši kmetje poslüževali vseh modernih pripomočkov pri svojem gospodarstvi in potom ne bi trbelo iskati tolikim našim lüdem krüha v tüjini. Da pa naš kmet spozna, da samo potom modernoga načina obdelavanja zemle lehko dvigne svoje gospodarstvo, je potrebno, da ustanavlamo kmetijske zadruge. Na te način, da se kmetje zdrüžijo v zadruge, lehko dosegnejo to, ka posamezni kmet ne bi mogeo. Lehko si sküpno naročijo razne mašine, kak mašin za sejanje in drüge mašine, dobre plüge, umetna gnojila, dobre plemenjake i. t. d. Na te način bi dobili tüdi več smisla za sküpnost, da se ne bi tak delila že itak preveč razparcelirana naša posestva. Pa od toga drügoč več. Zdaj da mamo že kreditne zadružništvo kolko tolko ravito, je potrebno, da začnemo s kmetijskimi zadrugami. Pred vsem pa moramo gledati, da v Vodstvo teh zadrug pridejo možje, šterim je na srci z nesebičnim delom dvignoti našega kmeta do lepše i bolše bodočnosti. Dostakrat se pa zgodi, da pridejo v Vodstvo zadrug lüdje, ki ne- majo niti najmenje smisla za sküpnost i zadrüžno delovanje i tak vničijo dobroidoče i potrebne zadruge i s tem škodijo celomi zadružnomi gibanji. Da dobijo naši lüdje več vpogleda v pravo zadrüžno delovanje, ščem napisati najvažnejše podatke za ustanovitev zadruge, pravice i dužnosti posameznih članov nasproti zadrugi i nazadnje delo posameznih Članov načelstva i nadzorstva. Ustanovitev zadruge. Prle kak začne zadruga poslovati, mora biti vpisana v Zadružni register. Prošnjo (predlog) za vpis v Zadružni register je nasloviti na ono deželno (okrožno) kak trgovsko sodišče, v šteroga okoliši ma zadruga svoj Sedež. Prošnja mora biti od vseh članov načelstva podpisana. Na toj prošnji morajo biti podpisi članov prvega načelstva sodnijsko ali notarsko poverjeni (legalizirani). Prošnji trbe priložiti pravila v izvirnih i prepisi. Izvirnik pravil mora biti od vseh članov lastnoročno podpisani, ne je pa potrebno, da bi bili tej podpisi legalizirani. Prepis pravil mora biti po sodišči ali kr. notari overovleni. (Dale prihodnjič.) Mali oglasi. Naznanjam cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevle (galoše) i vseh vrst gumijaste čevle, ino izdelüjem navadne čevle z gumi podplati. KOLOŠŠA JANEZ čevljar v Murskoj Soboti. 1 Delavska drüžina s 3—4 delavci se sprejme v stalno slüžbo na veleposestvi pri G. Radgoni. Pogoje: komencija: 1000kg. zrnja, mleko, prosto stanovanje i drva, 1/2 plüga zemle, obleka; mesečna ali dnevna plača po dogovori. Zglasiti se trbe pri g, ROZMANIČ trgovini v G. Radgoni. 2 Sprejme se kovaški vajenec iz bolše hiše. Poizve se pri KOLOMAN VREČIČ v Gornjoj Radgoni Podgrad 6. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murskoj Soboti Lendavska c. 13. Prek od židovske cerkvi. Razpis službe. Električno podjetje velike občine Murska Sobota razpisüje mesto samostojnega knjigovodja bilancista kalkulanta. Prednost imajo reflektanti, ki so bili že zaposleni pri električnem podjetji. Prosilci naj vlože nemudoma svoje prošnje s spričevali pri županstvi velike občine Murska Sobota. Plača po dogovori. Nastop slüžbe s 1. januarom 1930. Župan: 2 BENKO, l. r. Pozor! Oda se I. a. friška svinska mast kgr. po 27 Din. na malo, na veliko kgr. po 26 Din., dokler zaloga traja v gostilni JOSIP-A TURK v M. Soboti. 2 Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Kalmus, Encian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »MASTELIN“ vsebüjo bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTEL1N“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTELIN“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na Pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor, Tezno št. 5. 2 Vaš prvi pogled pri küpüvanji vöre naj bode posvečen zaščitnoj znamki. Staroznane znamke „IKO“, „OMlKO“ i „AXO“ iz švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odporno vöro. Vöro za celo živlenje! Ar se vporabla samo izbrani materijal velike finese í trajnosti. Že za 44 Din dobite pravo švicarasko Anker-Remontoir žepno vöro št. 120 i samo 58 Din stane prava švicarska Remontoir-Roskopi vöra št. 121. s Ia strojom, s svetečim se radium-številkami i kazalci. 98 Din dobite zepestno Že za vöro št. 3720 s kožnatim remenom, dobrim strojom i dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-büdilka št. 125 stane samo 49 Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti práhi sigurno i pošila se jo po povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar to ka se ne dopadne se vöodmini, ali pa se povrne penez. Tüdi Vi dobite brezplačno novo veliko ilustrirano domačo knigo ženskih i moških vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrasnih predmetov pa zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošiljalnoj tvrdki: H. Suttner, Ljubljana št. 945. Izšla Je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 193o. ki na 365 dni. „VELIKA PR ATIKA“ je najstarejši slovenski koledar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni. V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški koledar z nebesnimi, sunčnimi, mesečnimi vremenskimi in dnevnimi znamenji ; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — koledar za proslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani in Zagrebi ; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih in odličnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec i žena v hiši. „VELIKA PRAT1KA“ se dobi v vseh večjih trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. 2 v Ljubljani. Miklavževa i božična darila aktovke, albumi spominske knige, Penkala zlata nalivna pera, pisemski papir v kartah v najvekšoj izberi i solidnih cenah nudi HAHN IZIDOR trgovina z papirom M. SOBOTA. Razglas. Občinska gostilna v Šalovcih se dne 8. decembra 1929. predpoldne ob 9 vöri na lici mesta da na javnoj dražbi v najem z vsemi pritiklinami za čas od 1. januara 1929. do 31. decembra 1932. leta. Izklicna cena 4000. - Din. Reflektanti morajo vložiti pred dražbov 2000 Din. kavcije i zvün toga z merodajnimi (verodostojnimi) spričevali dokazati, da so premožne osebe. Dražbeni pogoji so na razpolago i na pogled vsaki čas pri občinskom župani. Za občino Zi š k o 2 obč. župan Z glavov v zid bi vdarili, če nas ponovno popadne naš zobobol . . . Či tüdi ví trpite od toga, te samo nekelko kaplic prijetno dišečega Fellerovoga Elsafluida na pamuk i v piškav zob, a na lice obkladek z Elsafluidom i bolečine prenehajo ! „Elsafluid“ zavarüvan z zakonom! Že 33 let je povséd cenjeno, to preizküšeno narodno sredstvo i kozmetikum. Posküsite ga pri ublaženji bolečin pri revmatizmi, protini, prehlajenji, nervoznost?, kak obrambo proti gripi; notrašnje na sladkori proti želodčnim krčom, slabosti i kašli. To pomaga! V lekarnah i v vseh spodobnih trgovinah: posküsna stekleničica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din. Po pošti: najmenje 1 zavoj z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnivi steklenici staneta 62 Din. Dva takšiva zavoja s poštninov in zavojom samo 102 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja, Centrala 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa kruglice, 6 škatlic 12 D. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC. VGANKE. Rešitev ugank, ki so bile objavlene v zadnjoj številki: 1. Ka pozabi vsakši tolvaj, kda kradne? (Da ga Bog vidi.) 2. Kde je lesena peč i zakaj se nüca? (Pečnica za süšenje lena i konopeo.) 3. Što je na vüzem pernato stvar? (Vsakši jo je brez perja.) 4. Kde v Slov. Krajini raste najvišiše drevje ? (Na Srebrnom bregi, ar je te najvišiši.) Nove ugange: 1. Pred kom se celo kralovje, casari i papi morajo odkrivati ? 2. Kak pridemo iz Bogojine v Domanjšovce, tak da nemo nindri prek potoka šli? 3. Po zimi i leti se küri pa se li nihče ne segreva poleg? 4. Ka pride prek vode brez sence ?