Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošt?, sicer 1 fl. 30 kr Ljubljani v saboto 27. junija 1857. Dober svèt takim 9 kterim dovala tOČa polji4 pOŠkO- *mele najdebelejše prihajati. Vendar pesi toča nikoli toliko Po spisu direktorja Walz-a v Hohenheimskem časniku. U ' (Dalje.) Kaj je najbolje storiti, kadar toča zimski ječmen, jaro rež in jaro pšenico pobije, ne morem za gotovo povedati, ker nisem priiožnosti imel, sknsiti to ali uno. Sočivje y ako se pokosi, se ne obraste več; le taki sadeži, ki se niso kosDji kosa se ni zadela, rastejo se naprej in donesó mervico sadú. Nasproti tema pa, ce so jim prav zrastli, kterih tedaj pri bile glavice odbité, se večkrat stranske odraslike poženó, kteri vcasih cvetje in sad nastavijo. Ce je tedaj toča sočivja le glavice odbila, pa ga ni v zemljo zatepla, naj caka gospodar kakih 6 ali 8 dní i kaj bo i po tem ali se prikaže več ali manj novih kalí in po letnem casa naj presodi: ali je pobito sočivje pustiti ali ne; na vsako vizo kaj, kakor nič i ce je ne bo pridelk obilen ; vendar je boïje namreč že prepozno, kaj drugega sejati. Grahora in grah sta si v tem zlo enaka; kako pa je z lečo, ne vém, ker še nisem nikoli skusil. Ogeršici je toča silno nevarna, in ji utegne že zlo skodovati, ko zito na bližnji njivi še nobene škode ni terpelo. Sodnata bilka se rada odlomi; odlomljeni del pa obvisí na nitkah i bo na nasprotni strani ktere je toča bila, le zavihane bile. Ti veršiči, ki so tako obviseli, se včasih zarastejo in vcasih ogeršica potem še cvetč. Ce je pa toča pobila ogeršico, ko ie že odcvetela. takrat pa nima več te močí za novo rast. Će je bila štiblica popoinoma odbita (pred ali ob cvetji), se v vsih tulcih novi poganjki napravijo, kteri lepo cvetó in tudi sad nastavijo; vendar se je ne pridela nikoli toliko, kakor če je serčna štiblica ostala. Podorje naj se tedaj oger- takrat sica pred, in ob cvetji od toče pobita, le lino popoinoma razklestila. Ce pa je toča ogeršico p je rastr o cvetji ne pričakuj nič pridelka. Ker pa takrat ni več dol-do žetve, se vendar še splača, če so tudi 3 četert polja pobité, da pustiš ogeršico, ker nekoliko boš vendar še pobila g» bB^BBWBBBBBBBBBB^B dělal, časa pa, drug sadež sejati ali saditi je, zlasti v gor i kej i h krajih, tudi še dovelj Peso y dokler je prav mlada, zamore toča tako pobiti, da ne raste več. Ako se tedaj ta nesreća zgodi mladim sajenicam, potolčenih druge saditi, če se zdravih je se cas, namesto eajenic še kje dobiti more. Namesto pese pa se morejo tudi kolerabe, kavra ali zelje saditi. Ce pa je pesa že toliko odrastla, da so njene korenine ene pavce debele, bo tudi po toči naprej rastla; vpervo novo perje pognalo, če bo je poprejsoje toča zlo oklestila, potem pa se bojo tudi korenike odebelile, ker je od srede velikega serpana celi mesec kimovec navadni čas za to. Ce pa toča peso že pozno potolče, ne bo sicer korenikam dosti škodovala, al oklesteno perje bo iznova pognalo, korenike pa bojo v rasti zaostale ravno o takem času, ko bi bile ne škodaje kakor drugim, dosedaj omenjenim sadežem. (Dalje sledi.) Imenik tistih, kterim so bile v dunajski razstavi svetinje in pohvalne pisma podeljene. lz Slavonije. Zlato svetinjo je prejel: Oseški razstavni odbor za krasno lesovje. Veliko sreberno svetinjo je dobil: grof Eltz iz Vukovara za žita. Malo sreberno svetinjo so přejeli: r m V gosp. Ad amo vic, grajšak Cepinski za žita y grof y Pejacevič, grajšak Rétfalski za žita, — grofKhuen grajšak Njuštarski za moko, — gosp. Strosmajer, škof Djakovaški za slivovico ka za pluge. y gosp. gosp. Le i cht iz Ose Veliko bronasto svetinjo je prejel: gosp. knez Lippe-Schaumburg, grajšak Veroviti ški za moko. Malo bronasto svetinjo sta dobila: gosp Ča go lov ič iz Oseka za žita y gosp. Ak senciević iz Oseka za slanino. Pohvalne pisma so přejeli: gosp. grof Pejacevič iz Retfale za razlićne pridel ke, sodo, Oseški razstavni odbor za kuhinsko po gosp. knez Lippe-Schaumburg iz Ve r o vi ti ce za kmetijske pridelke y gosp. Ludevik i bratje in Ladislav Sallopek iz Sarvaša zažita Obersohn iz Oseka za suho sadje. lz Dalmacije. Veliko sreberno svetinjo so dobili: c. k. kmetijska družba v Zadru za žita in sočivje, — gosp. Kaligarič v Zadru za vinske cvete kmetijska družba v Dubrovniku za laško olje. Malo sreberno svetinjo je přijela: kmetijska družba v Orebici za vino Veliko bronasto svetinjo so přejeli: c. k. kmetijska družba v Zadru za mnogo rast y y lie 5 gosp. Luxardo v Zadru za vinske cvete, gosp. Gelié iz Amise za laško olje. Malo bronasto svetinjo so přejeli: gosp. Jakob Danilo iz Zadra za žita y c. k. kme y tijska družba v Zadru za kmetijske pridelke gosp. Veselkovič iz Zadra za mjilo. Pohvalne pisma so přejeli: c. k. kmetijska družba v Zadru za verbovnik y za agavo amerikansko in za sumah y gosp Fanfogna-Gavagnin iz Trava za gumi, Anton gosp. Jan. žl. Tafogna iz Zadra za moko y gosp. Dog mi iz Lise za vinske cvete Zvezanja za laško olje, Zadra za laško olje, y gosp gosp gosp. Mi liče vic iz Jakob Danilo iz Bos et ti iz Kurcole za vino. 202 - Poljodelstvo in kemija. (Dalje.) Nasprotne misli zavolj gnoja se daste tedaj takole zediniti: > ■/• . J r Prav za prav ne slazi sperstenjeni gnoj rastlinam v živež, pa vendar zeló pospešuje njih rast, ker on ne napravi samo kemijskih temač tadi mnogo fizikalskih okoljšin, ki so rastlinski rasti v velik prid. Gnojna perst vleče zeló nase mokroto in jo obderžuje v sebi, — mokrota je pa neobhodno potrebna rastlinam. Razun tega pa gnojna perst tudi, kakor vse ogeljcu enake stvari, vsaktere gaze serka; tedaj tudi rastlinam potrebno ogeljno kislino in amon-jak, in ker se gnoj vedno sperstenuje, napravlja tudi sam ogeljne kisline. Tedaj je ravno tako, kakor da bi stala rastlina v velikem hramu, kjer najde vsega v življenje po-trebnega: vode, ogeljne kisline in amoujaka, iz česa si ona napravlja svoje sožigljive dele. Yr zraku uakupičeni kislic vzrokuje vedno kemijsko razkrojevanje gnoja, kar že izbuja gor ko to, razun da černá perst tudi solnčne žarke bolj po žir a, kakor kaka drugačua. Da cerne stvari solnčne žarke bolj požirajo, kakor bele, vé dobro vsak, ki se je poletí v černi obleki bolj potil, kakor v beli ali pa je čutil, da je čem slamnik bolj vroč memo belega. Gnojna perst je pa tudi kaj rahla, v kteri se razširjujejo lahko koreuinice, kar ne veljá od puste perští. Povzmimo vse te njene lastnosti, in prepričali se bomo o velikem pridu, ki ga vzrokuje gnoj, akoravno ga prav za prav ne moremo imenovati živeža rastlinskega. Da so se kemikarji prepričali, da gnoj ni prav za prav rastlinski živež, so podvergli njivo uatanjčni preiskavi. Zva-gali so gnoj, ki so ga skoz več let zvozili na-njo in tudi pri del ek, ki ga je njiva vsako leto dajala. In glej, pride lek je bil veliko težji, kakor potrošeni gnoj. Se vé da je ta razloček veliko večji na dobri zemlji, kakor na pusti. Rastlina skor vsa je zložena ie iz sožigljivih delov, tedaj jih gotovo ni iz gnoja vzela, ker smo jih veliko več přidělali, kakor smo jih v gnoji na njivo zvozili. K tem pa ěe pride, da so v persti ostale korenine gotovo več ki-slica, vodenca, ogeljca in gnjilca dale rastlini, kakor ga je mogel dati. v v v Ce pa rastlina ne dobiva teh delov iz gnoja, v ce m pa vender obstaja njegov prid, kterega tajiti ne moremo? Odslej nam bodo pa zamogli kemikarji dajati gotove odgovore od življenja rastlinskega. Kaj je gnoj? kaj je njegov prid? Zakaj nam dobre njive več let ni treba gnojiti, pusto pa moramo vsako leto z gnojem pitati? Na te vprasanja bomo odgovorili s pravili, ktere so spoznali kemikarji za resnične. Nesožigljivi v pepél u ostali deli so bistveni sostavki rastlin, kar se že iz tega vidi, da so v vsakteri rastlini dru-gačni in v drugačni razmeri ; koliki in kakšini so ti deli, je pa odvisno od zemlje, na kteri raste rastlina. Ce jih ona tedaj v persti, v kteri jo silimo rasti, ne najde zadosti in ne ravno nji potrebnih, pa ne bo mogla rasti. Treba ji bo tedaj z gnojem pomagati. Sežimo malo nazaj, da se bomo prepričali od omenjene resnice. — Veliko vode je steklo v morje, preden so ljudje začeli paziti na pepél in se prepričali, da po rastlinskem plemenu se ravná: kakošnega in koliko pepéla dobimo pri so-žigu. Akoravno so delali že v starih časih iz njega pota-selj, vendar niso vedili, od kod da pride pepél. Eni so pravili, da ga nareja rastlina sama, drugi pa, da ga delà ogenj pr: sožigu. Še le v najnovejšem času je bolj popolna kemija spravila resnico na beli dan. Sožgimo ktero bodi rastlino, ne bo zgorela vsa, ampak ostalo bo več ali manj pepéla, ki ne zgori, ki ima luga-ste (alkališke) lastnosti in je sostavljen iz mnogoterih per-vin. Pa rastline nimajo vse enako veliko pepéla. Cent jelo-vega lesa dajč 4/5 funta pepéla, cent hrastovega lesa 2 funta in pol, cent pšenične slame 4 funte in pol; cent suhega krompirjevca ( hrusevne) 15 funtov. Še celó vsi deli ene rastline nimajo enake mere pepéla. Navadno ga ima največ listje in lubje. Smerekovih „žbic" cent ima 8 funtov pepela in cent hrastovega listja 8 do 9 funtov. Da nimajo vse rastline in vsi njih deli enake pa vsaka stanovitno mero pepéla, že to kaže, da mora biti med rastlino in njenimi nesožigljivimi deli gotova razmera, od ktere se še bolj prepričamo, če pepél razlienih rastlin primerjamo. Oglejmo se le po nekoliko izgledih. Različne rastline imajo razlienih rudninskih stvari v sebi. Po bregu morja rastejo solne zeliša, kterih pepél ima v sebi veliko sode, in nekdaj so napravljali skorej vso sodo le iz teh želiš. Bukov, repni in krompirjev pepél ima posebno veliko kalia v sebi; pepél grahove slame iu detelje ima veliko apna; žito, posebno pšenica, ima veliko fos-fornokislega apna. Pšenično zernje nima sicer zmiraj enako veliko fosfornokislega apna v sebi, pa vendar se derži ta več ali manj med stanovitnimi mejami. Pa če ga ima premalo, je tudi zernje lahneje in ga je manj v klasji; tedaj je pšenica slabeje rastla, ker ni zadosti sebi potrebnega naj-dla v persti. Košeničica, lakotnik (Genista) in resič (Erica) pokrivajo čez in čez griče iu hribe, kjer je kremenesta perst in kinčajo te puste pešene kraje daiaje jim prijetni pogled. Kjer je pa perst ilovčasta ali apuéua, pa jih ne vidiš kar nič. Pa med njimi na kremenasti persti bi iskali zastonj petelinove glave ali turške detelje (Onobrychis sativa, Esparsette J, ki raste divje le na apnéni persti. Solne zeliša rastejo na bregu morja Ie tako deleč okrog, kakor deleč veter valove valí; drugod jih ni nikjer najti; pa deleč od morja pri solarnicah, kjer delajo iz solne vode sol, se na-hajajo spet. Ce bi imenovane rastline sadili v perst, v ka-koršini one navadno ne rastejo, bi hirale in počasi popolnoma poginile. (Dal. si.) . 1 ' . /godovinske reči. Preseljevanje sarmatskih Limigantov. Spisal Poženćan. i v (Dalje.) ; fc , Pod Italijo, kamor so bili Limigantje sprejeti, je umeti 'italjske pokrajne (Fines Italiae), ktere so obsegale ob Avgustovih časih, po Strabonovem spričevanji. Okr o (to je, Kraj ali Okraj) ali Italii okrajne planine in njih okolico, Snežnik (Albios Montes) med Krajni ali Krajnci (Kamil in Japudi. Ob Konštantiuovih časih, od kterih je tù govorjenje, so po spričevanji popotnega zemljovida (Itinerarium) v letu 333 po Kr. narejenega obsegale vse kraje, ki se zdaj Krajna ali Krajnsko imenujejo. „Fines'* ali „confines Ilaliaeu ni nic druzega kot v latinsko prestavljeno ime Krajna, Krajnsko (tuje izrečeno Kar nia). S em kaj kakor tudi na Horvaško in v brežnate kraje okoli Celja, ob Muri in Dravi, zlasti kjer se vkupaj stekate, so se bili ubežni Limigantje naselili. Sužne Limigante so bili pa Rimljani med otočjo krivino Donave in Tise nabili, in jih v njih deželo čez Tiso bežeče preganjali, požigali in morili. Ko preganjani tù niso zavarovani bili, preplavajo Ma-roš; al tudi tù so jih Rimljani preganjali in morili. Vernimo se še nekoliko h sužnim Limigantom. Leta 359 je cesar Konštanei s svojo vojsko na te strani Donave zapazil, da Limigantje na uni strani semtertje po-hajajo. Dasiravno je hotel temu hitro v okom priti, se Limigantje niso dali prekreniti; hlinili so se, kakor bi za to pokorno dovoljenja prosili; vse drugače so govorili kot se se vêdli. Ko so vidili, da se cesar pripravlja z visoke lece jih prav krotko ogovoriti, in jih k pametnemu obnašanja pripraviti, je nekdo včs obdivjan svoj čevelj ob leco zagnal !n zaupil: „Marha, marha!" kar je bilo pri njih znamenje za vojsko, in za njim je cela derhal potegnila. Še danda- 203 našnji Slovenec v nejevolji rad z „merhou kolne, zrnerja in neg navek na ženitba je mislil i jako puce (punce, dekleta) zabavlja. Natvegama so divjaško stavnico na dan přinesli, vkanjuval. Naj potlam na takvu naměřil se je, da je mogla in začeli ua cesarja streljati; boj se začne, Sarmatje so 'sakoga vurciti. Gda su se zdali, bila je jedna puca pri premagani in vsi pobiti, kolikor se jih je med boj mesalo stolu gostbi. Mladenka ju opazi i jako ji se dopade, i Ceear preskerbí vamost granice, gré v Sr em se nad go- počne ju gledati, kak su juhu pojeli. Onda samo puci žlica ljafnimi sovražniki zmasevat, in se nazadnje odpravi v C rigrad Preden pridemo do druzega preseljevanja naših Li- su se. Na to mladenka skoči van i 'zeme vode i z ruke opadne i pucka se pod stol zmota. Kak je to otec opazil, rekel je: kaj je to za pet ran bozi9! I 'si pubunili tri vug- migantov, še poglejmo, kako so ob teh casih divjaske ljud- Ijene zerjavke, pak je hitila vu vodu. Gda dojde vu hišu stva rimsko gospodo in kar jih je bilo na nje strani 9 pre ganjale, zatirale in odpravljale rimsko oblast rekla je devojcici: pi tu vodu. Ova malo gutne i vumije i stane potomtoga. Na to su 'si mislili, da je to blažena 5 j Leta 378 po Kr. so Go tje zdruzeni s Huni in Alani nica, da more tako dobro činiti neznajuči njene fabule ^ • 1 1» • • v __ __1 i n ,1 4. 4- ~ 7 _ v i* • 1 1 1 « •. • ^ . hotli Carigrad vzeti, pa niso nic opravili. Od ondot so se - _ _ • V . « « 1 ■ v • 1 m V* tem se zasuti i stade veselo biti S Gda ova pervo dete razšli po gornjih deželah in oblastno pocnejo do podnožja porodi žensko, da mu dvaput cecati, to je, perviput ga je Julijevce, ktero so nekdajci imenovali Venetske planine odevčila i onda, gda bi ga odevčila bila, dade mu išče jen je že in še več, kar se med Carimgradom in Julijevco vsakdan vurčiti sakoga, vu koga se je zagledala. Za tem pâk porodi rimska kerv preliva. Č u d s k 0 (t. j. manjo Cudijo v Tracii) drugo dete i to mužko. Gda perviput dete cecalo bi, ostavi Venetae). Sv. Hieronim Heliodoru piše: „Dvajset let put cecati. I tak i ova pucka, gda je velika bila, mogla jo T 9 M a c e d • + 9 Dardanij o, Dacij J po donavsko na tej strani Donave ležečo), Tesaloniko,Ah Epir. Dalmacijo, celo Pauoni ga cecka. Za trideset danov ponudi detetu cecati, a ono ne je štelo ni poskusiti. Na to se odma materi zameri i ne ga Da 1 m (on razume Jazige), Kvad, Al Mar kom Got 9 H 9 razdevajo, h sebi spravljajo, plenijo Sv. Hieronim govori tako 0 razdjanji Zd Sarmat mogla ni zivega viditi. A otec bi bil svoju kerv za dete prelil. ali, Jenput opazi otec, da mati pučki več jesti je dala kak dečecu. Pita ja: zakaj to? Ona odgovori: te, pucka je sta- Vand Z rim- resa od dececa pa mora i više dobiti N to si otec dade skim cesarstvom vred so ti divjaki tudi semtertje že raz- dopovedati širjeno keršanstvo zatirali. Med temi silnimi klateži ni Gda pak drugi put opazi 9 da mati pučki kolač 9 ka 9 a dececu kruh dala je, pita: zakaj opet to. Ona od kor je viditi ker Slove 9 b ko ljudst imenovano 9 decec že od nekdaj nima navade po svetu sam sluhne jako zločest i neče posluhnuti, a pučica 'se po od sebe kot morivec ali razbojnik hoditi. Pojdimo k drugemu preseljevanju Limigantov Na to se otec reserdi i ne je mogel pučku terpeti, i jenput na sejmu je kupil dečecu opravu a pučki niš. Gda je 2) druzem preseljevanji Limigantov, ki je bilo leta dečec opravu oblekel, opazi to pucka, pa je rekla: o kak 9 e- mu lepo stoji, kak je lep deček! Na to deček gizdav odide z vojsko polastili hunskih dežel na uni strani Do- da se susedom pokaže, koji su dosti dalko od ujega bili. Na 454 po Kr., govori Jornandes, ko pravi, da so se bili G BHHIIIHHBIH nave v Dacii 9 da so bili Go tje od cesarja Marciana de- putu mu dojde zlo, da je opal i nikam ne je mogel dalje kar je je bilo ravno tistih Hunov ta kraj Donave, ali iti. Vezda je došel jen prosjački dečec, koji ga je dobro po- Panonijo dobili. Jornandes dostavlja še dalje, da so bili Sauromatje (ktere tudi Sarmate imenuje) in Cemen- ani v Iluriku pri gradu Ma rte na (Ma- d in nekteri H so. kakor že bor) dobili svoje selisca. Cemenderi vse eno s Satagi ali Sotaki, in zdi se, da jih ka ob znal, i přijel ga za ruku te dimo odpelal. Gda otec opazi, da je sinku jako zlo, i čul od prosjačkoga dečeca, da je le-žal na stezicl, osupnul se je i jako prosjačkomu dečecu za-hvalil. da je tak dober bil, te mu dá komadić kruha. Za 9 gori K proti Dunaju staviti. Ob drugem preseljevanj 9 toga došla je majka toga sinka iz varoša bližnjega. Opazi napravi mu vodu. koja je sa- 9 da je vurčen, ide v kuhinju i Na od kterega je tù govorjenje, in ktero je bilo po Atilovi mo na 24 vur ga mučila, i onda stopram ozdravěl je. smerti, so se bili nekteri tistih Limigantov preselili, ki so to mati povedala je puci, naj se ne čudi nigdar više dečecu bili ob pervem preseljevanji na svojih temeških in valaških seliščih zaostali. To preseljevanje je šio na Horvaško in 9 sa bu 'sakiput, gda se bu čadila, vurčila. » da od ljubavi Skoz 120 let se je bil zarod Limigantov, čiti. Pucka je povedala, kak na Podravje. kteri so bili ob pervem preseljevanji lês prišli, lahko močno pomnožil, verh tega je bil še z novimi prihajači namnožen, ga vurčila. bila bedasta, dojde I se nji je je ž njum dělala i kak more vur- k ocu i rekla je: znate > tatek, kaj je bilo našemu Pepeku? Kaj, Jalža? Ja sem vam Hodi z bogom, smrad, kak bi ti vurčil! Ni ni 9 9 (Dalje sledi.) Narodne drobnjave. v Se nekaj o vrokih all urokih tatek; borme je, ja sem ga varčila, meni su mamica povedali i navčili su me, kak moram. Na to pozove otec mamu,! pita ju: jeli je to istina, kaj dete veli. A kaj bi bilo istina i odma odide. Otec se je večput ž njum poleg toga pravdal i najpo-sle razišel. Zeme dečeca sobum i odišel je vu pustinju i v • Ker ta stvar narodno bajeslovje zadeva, menim da ne tam je pri jednom pustinjaku zivel tri godine i napokon bo, saj nekterim ne, presedala 9 V ce to jéd že spet na mizo vumerl, a dečeca je pustinjaku izručil. Gda je pustiajak vi prinesem, da tisti, ki take stvari preiskujejo, večo natanj del, da je deček jako pameten, dade ga vu klošter frater Dost in vec osn emih je sled od dobe oko sanskega prijatelja" (1850 v Zagrebu) dobiš v pesmici Ma- se je jako spoznal, i posle je dorra pucka novce krala i de Tudi v serbskih narodnih pe- ski. A on je jako vu tom kloštru napredoval, i jednu pucu jednoga štacunara dobil je kesneje, da ju je vučil. Z njum Na strani 104 v I. zvezku „Bo tija in Jeluša tele verstice Muči, kćeri, mukom zamuknule! čecu nosila a jesti mu je višeput sama mati poslala. Gda 9 Ti si. kćeri 9 V « d klj 9 Ti ces ure Odma Matu ć' liepoga Matu jenput kalfa štacunarski spazi kak ona novce krade, nikaj ne je rekel, nek gda je pošla, ouda ju zovne i pred ma-terjum i ocom ju vizitirati počne i najde dvajsti krajcarov 9 b S koje je štela, da mu dá, i vu cedulici napisala: moj dragi V Vukovem srbskem jrečniku stoji: určći, (hexeuhaft) besprechen, fascinari. sera slišal od vrokov tole pripovedko Bil je jeden siromašni muž, koji V7 Varažd i m pa Ijubezni! Mati ju pela vu kloster i je tužila nju i toga de čeca. Dečec je bil stiran iz kloštra a puca je bila bita. Vezda decek odišel v dragi varoš, i gda dojde tam, je nekaj drugo imel sede si pred jeden dačan i stade plakati. Na to opazi ga kak jenu motiku, jen serp, jenu lopatu, siročku (lučnicu, je štacunarica i pita ga, kaj se plače. On odgovori, da je jako nekaka sekira) i žlicu. On ne je mislil na svoje siromaštvo, gladen. Ona ga pozove i dá mu jesti, pa nji poveda, kak se 304 ocom ga zganja; epil ga je res 5 pa čez pol ure je bil Volitve za deržavni zbor na Francozkem ? ktere je ž njim godilo od mladosti z vuroki sestriuskimi, i z kak je vumerl i kak eu ga iz kloštra iztirali. Gda je šta- merlič. cunarica začula, da zna pisati i čteti, onda ga pita: jeli bi so sedaj najvažnisa novica stel pri nji ostati. Muža zovne a i mužu se je deček jako ker nekteri izvoljencov niso postavnega s te vila (čez- dopal, pa su ga k sebi 'zeli. Deček bil je jako veren. Dogodi se, polovičnice) glasov dobili, in se bo tedaj volitev ponovila. ? V se niso popolnoma doversene j poznal, i na Telegraf od 25. t. m. iz Pariza oznanuje, „da 256 poslan da je dekla bila vurčena. On je vuroke dobro pravi vodu, dá nji piti i namazal ju je malo po čelu i od- cov je izvoljenih, med temi jih je 8 vladi nasprotne stran ma je bilo dobro. Vu tom poslu se je isce bolje ovim dopal, ke; v šesterih krajih se bo se enkrat volilo (5. julija) a Gda je kalfa postal, dade stari štacunar gosti ti gosti' General Cavaignac, kterega se vlada najbolj boji, ni V Beli- se je jako pozorno i čedno ponasal, i stari štacunar prizna se nikjer dostojnega števila glasov dosegel. ga za svoje dete i napravi testament takov, da po smrti grad je přišel unidan cernogorski vojvoda in starasina Ra njegovi je pol njegovoga blaga pol pak žene, a gda žena donič s prošnjo, naj biv vzela serbska vlada v beligradsko vumre, onda 'se. Za nekuliko vremena vumre stari, a stara i je bila jako slaba, pa mu rece : „ zemi penez, pa odi, pa oženi. I zeme penez i odveze se r> u gimnazijo nektere mlade Cernogorce, da bi ondi doveršili svoje študije, ker v Cernigori še manjka boljih šol. Slisi se, da ima na Laškem zbor laških vladarjev biti, v kte-Kak je poputuval, došel je vu jednu malu utiču na rem se bojo posvetovali o nekterih prenaredbah, da bi se konak (prenočiše) oni 'uti stanovala je njegova prava ljudstvu marsikaj polajšalo, zraven pa tudi vladařstva bolj mati. On je tam za konak prosil, a ženska mu se je vuz- uterdile; pravijo, da sv. Oče papež bojo predsedDik tega tezavala konak dati, ar ne je imel gde spavati. Ali on je zbora in da Njih sedanje potovanje utegne v kaki zavezi ětel na goli zemlji spavati ako baš niš nema. I tak je ostal, biti z omenjenim zborom. — Ker sardinski in savojski časniki On se je ponoči spominjal ž njum a ona mu je 'se pove- sedaj ne morejo več tako slepi biti, da bi ne vidili, !da je dala, kak ju je muž ostavil i jedno dete sobům odvel. Kak avstrijanska vlada veliko dobrega v Lombardii vpeljala, pa pravijo, da vse te zboljšave so le prisiljene posneme sardin- da je on to začul, več mu je lehko na sercu bilo misleći si je majku našel, i kak je dan svanul odide z materjum skega izgleda!! vu bližnji varoš, obuče ju tako, da nji ne je vu varošu Katarinini red. Cesarica francozka je dobila rusovski 6. t. m. je umerl najstareji vojak avstri-skoro para bilo i odide ž njum k onomu štacunaru, gde je janske armade, 107 let star. Pisal se je Peter Staudinger. . . __ * ! odma dobi vnogo penez. Rojen leta 1750, v Kirchhamu v gornji Avstrii, je živel in Vezda je odišel s sestrum, materjum i ženum vu svoj va- elužil cesarici Marii-Terezii, cesarjem Jožefu II., Leopoldu II., Franců I., Ferdinandu I. in Franců Jožefu I. — Časniki ' 7 V curicu vučil. Nju ízprosi za zenu • « • V - t • v je D —------- ros. Sestri se je njegova žena jako dopadla i vurčila ju je tak, da su ju komaj zvračili. Na to se opet brat resrdi i razglašajo pogodbo med Prusijo in Svajco zastran porav reče, da, ako jošjenput to včini, da ju bu stiral. Stara šta- Danja Neuenburške razpore. Tedaj je tudi ta černa megla cunarica je za nekuliko vremena vumrla i tak je ostalo s političnega obnebja zginila. — V Frankobrodu so storili Pepeku 'se. Sestru je dal za muža, mati mu vumre, a za iznajdbo. po kteri pri netilnih klinčkih ne bo treba več etareše dal je saki petek i subotu mesu čteti. fosforovih glavic, kar bo delovcom v tacih ' fabrikah veliko bolj v zdravje, kakor je bila raba fosfora pri takih izdel-kih. — Med francozkimi in rimskimi vojaki v Rimu se je Kračmanov Novičar iz raznih krajev Sedaj tudi dunajski časniki razglašajo, da se bo železniea ljubljansko-teržaška 27. dan prihodnjega mesca (pondeljk) slovesno odperla. — C.k. ministerstvo je po nekem posebnem primerljeji razglasilo to-le: Z obdelova-njem so se ski nih (občinskih) go jzdov sklenjeni stroški so pretečene dní razpor vnel in tù in tam je med njimi tudi kri tekla. Neka mala reč jih je neki tako razkačila. — Tur-ška vlada je belgijskemu poslanců v Carigradu potne pisma izročiti dala, ker ji ze vec casa ni bil. nič kaj prijeten gospod tedaj sos eska . 46. cesarske stroski gojzdnarstva, ktere ima gospodar, ali občina plaćati, in sicer po předpisu postave od 19. aprila 1856. To je postava, ktera za navadno veljá, in le takrat ne, kadar je kakošen gojzd v zeló slabém stanu, in bi bili stroški obdelovanja tolikšni, dajihrev- Serca sile (lz » Celjske Slovenije".) na soseska nikakor ne more zmagati. V takih okoljšinah se smé soseskam, ktere za to prosijo, potrebni dnar iz dežel-nega zaklada na posodo dati, kteri se ima ob svojem času iz dohodkov soseskinega gojzda poverniti. Po najnovej ših oznanilih se maršal Radecki precej dobro počuti. V Pragi je nek bukvar te dní dobil prestavo novega testamenta v kineškem jeziku; bukve so natisnjene (v Kadar gledam v nebo jasno, Kadar gledam v tihi, mirni sip, Mi veselja bije glasno Serce, kaže mi oko nja kipi Ko vidim tako zvezde mergoleti Me serce mora pesmico zapeti! i Hongkongu?) na najličniši, dvakrat • V • zane po kineški šegi; zloženi papir, in so ve-lepoto pa še preseže nizka cena, ker bukve veljajo le en goldinar. Po več krajih Galicije in Poljskega je 11. dan t. m. toča tako razsajala, da že dolgo ne pomnijo takega. V Bistrici na Erdeljskem Kadar pride zora zlata, Kadar solneni žark mi priblišči, Se zelena vzdiga trata, Ptica melodije mi glasi, Tedaj v natoro krasno le hitéti Me sili, in pesmico zapeti! je 12. dan t. m. že sedmikrat v dveh mescih gorélo. 25. dan t. m. se je po morji iz Sirije pripeljalo v Terst 37 a rab ski h kónj za cesarske kobilstva, ktere so v Lipico peljali. — Po najnovejšem številu so letos na Tiroljskem polovili po vseh soseskah 8193 mernikov (polvagánov) kebrov aii hroščev, ktere mora ondi vsaka soseska po povelji c. k. kantonske gosposke loviti in pokončavati. — V Hevicu na Erdeljskem je stavil nek kmečk fant s svojim tovaršem 2 gold., da spi je Tam ko vidim cvetke mile, Ko natore vidim zelenjad, Kamor serca so me sile Gnale, si želim li zmir ostať, In slušať ptice sladko žvergoletí, Pa tudi z njimi pesmice si peti! ti priči polič najmočnejše Janko Vijanski. Odgovorni vrednik : Dl- JâQez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik