IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 374.3 Bavarski gozdarji so nas prehiteli Dušan MLINŠEK* V slovenskem gozdarstvu imamo kaj po- kazati. številni obiskovalci iz različnih kra- jev Evrope že dolgo mnogim slovenskim gozdarjem praktikom dajejo laskava prizna- nja; predvsem zaradi dosežkov negoval- nega ravnanja z gozdom. Pri sprehodu po Sloveniji pa domači gozdarji tudi odkrito povedo, da z gozdovi prav povsod ne gospodarimo vzorno, zakaj s stanjem ni- smo zadovoljni, hkrati pa naštejejo tudi vzroke - objektivne in subjektivna. Vendar se nam na splošno ni treba sramovati - lep gozd je najlepši dokaz za to. So pa stvari, pri katerih zaostaja mo: npr. pri spravilu lesa iz gozda, ki marsikje nima ničesar skupnega z varovalnim odnosom do gozda. Bavarci so nas kot tehnično napredna dežela s ponovno uvedbo konjev pri spravilu lesa krepko prehiteli. Kako se je to zgodilo? Začelo se je na gozdni upravi Ebrach (5300 ha, letni posek 35.000 m3) v sedem- desetih letih. Les, predvsem debelo bukovo hlodovina, so takrat spravljali s težkim goz- darskim zgibnikom in s podobnimi težkimi zgibniki pri sosednjih kmetovalcih (ti so takrat že popolnoma opustili privlačevanje s konji). V okolici je bil le še en par starih konj. Intenzivno gojenje gozdov v tem času, še posebej velikopovršinska redčenja, pa so prav zaradi takšnih transportnih pripo- močkov postala vprašljiva. Treba je bilo povsem spremeniti tehnologijo spravila lesa iz ekstenzivnega, strojnega v negovalno, intenzivno. Poskusili so prepričati kmete, naj namesto strojnega transporta uporab- ljajo konjskega oziroma kombiniranega. Vendar jim ni uspelo, konj je bil povsem iz mode. • Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 82 G. V. 2189 Uprava se je nato odločila, da bo kupila lasten par konj, za primerjavo pa še norve- ški enoosebni vitel na daljinsko upravljanje. Načrti so bili skrbno pripravljeni, prav tako pa tudi gozd s primernimi vlakami. Vitel so kupili predvsem zato, da bi primerjali učin­ kovitost in škodo pri uporabi obeh sredstev. Nakup konj je bil načrten - kmete naj bi navadili na nakup nezahtevnih skromnih konj, kot sta npr. norveški fjordski konj in haflinger. Odločitev za nakup takih konj je bila zelo pomembna, saj je njihovo vzdrže- vanje veliko cenejše od vzdrževanja konj, ki potrebujejo intenzivno nego. Nakup skromnega konja za kmetovalca v bavar- skih razmerah je neprimerno preprostejši (2000-3000 DM) od nakupa žične naprave (15.000 DM). Poleg tega ti konji ne potrebu- jejo posebnih hlevov, ampak le pašnike z ekstenzivno pašo. Uspeh dragega zgibnika se je v povezavi s privlačevanjem s konji neprimerno povečal; še posebej pa se je izboljšala kakovost izvleka. V članku so do podrobnosti navedli vse priprave, stroške za vzdrževanje konj, način vzdrževanja, vprašanje kovanja (konj ne podkujejo, ker to ni potrebno in ker bi podkve delale škodo v gozdu - za naš kras to najbrž ne bi bilo primerno). Do potankosti je opisano delo. Med posebnostmi naj omenim, da so s konji ravnali gozdni delavci, ki so se brez večjih težav privaditi na novo delo. Pri tem je moral mojster za delo s konji opraviti tečaj spravila lesa s konji. Delali so na uro in ne v akordu, ne glede na vreme. Zgibniki v mokrem vremenu niso delali. Škode v sestojih so bile neznatne. Posebej so prika- zani stroški, ki so pri delu s konji zelo ugodni, če ne gre za daljši dnevni prevoz konj. Ti stroški pa so bili pri kmetu občutno nižji kot pri gozdni upravi. Privlačevanje s konji in vlačenje z zgibnikom je bilo občutno cenejše od uporabe brezžično upravljanega vitla. Triletni poizkus je pokazal naslednje: 1. Delo z režijskimi traktorji se ne more meriti z delom zasebnikov. 2. Gospodarnost uporabe konjev je močno odvisna od prevoza konj v gozd in iz gozda. 3. Vzdrževanje konj se je tudi v neugod- nih razmerah gozdne uprave pokazalo za uspešno. 4. Uporaba konj pri gozdni upravi je spodbudila kmete, ki so kljub težnjam po splošni mehanizaciji spet kupili konje. Pre- cej pa je k temu pripomogla tudi občutna subvencjja ministrstva za prehrano, kmetij- stvo in gozdarstvo pri nakupu konj in zaboj- nika za njihov prevoz. Ta znaša 30% na- kupne cene. 5. Pri gozdnih delavcih se je zaradi pred- videnega vzgojnega učinka spremenil od- nos do negovalnega poseka in spravila lesa. Podoben pozitivni učinek pa se je pokazal tudi pri delu z vitlom. 6. Primerjava med konjem in vitlom je pokazala naslednje: - Konji so nekoliko uspešnejši od vitla. - Pri zasebnikih so bili konji bolj uspešni predvsem zaradi visokih nakupnih stroškov za vitel. - Konj ima veliko prednost pred vitlom pri prevezovanju tovora na zgibnik. - Pri vleki s konji so odpadli delo z žično vrvjo, motorni hrup in smrad, kar je priteg- nila tudi tiste delavce, ki so kazali veliko naklonjenost stroju. Presenetljivo je bilo, da so se domala vsi mlajši delavci odločili za konje. - Konj je gibčnejši, še posebej pri težkih terenskih razmerah, potezna moč konja je bolj elastična. - Vlačenje s konjem varuje gozdni sestoj bolj kot uporaba vitla. - Uporaba konj je omogočila redčenje na velikih površinah brez poškodb v sesto- jih. Uprava je po treh letih konje prodala. Spravilo lesa so prevzeli pogodbeni zaseb- niki, ki so si medtem ponovno priskrbeli konje. Medtem je bavarsko ministrstvo začelo močno pospeševati uporabo konj v gozdo- vih. Tako opravi gozdna uprava Regens- burg (največja na Bavarskem) s 155 konji pogodbenih zasebnikov kar 33% vsega privlačevanja in vlačenja pri skupnem etatu 1,200.000 m3 . Zanimivo je, da so pogodbe razmeroma enostavne. Posebnost pa je, da znaša plačilo za skrbno spravilo lesa (spravilo brez poškodb sestaja) po pogodbi celih 30%. Pogodbeni podjetniki in kmetje so v po- govoru povedali naslednje: ))Kaj pa je bolj zdravo za okolje kot pred hlod vprežen ,stroj' z eno KM brez izpušnih plinov. Kme- tje smo konje prodali in jih zamenjali za jeklene, ker gozdarji nekoč niso več hoteli videti konja v gozdu. Toda časi so se spremenili. Spoznali smo, da gozda ne moremo več prepustiti na milost in nemilost brezčutnemu stroju. Kmetje smo posnemali gozdno upravo, konj je spet tu. Delo pri traktorju in vitlu za zmeraj uniči delavca - ropot, smrad, tresljaji, vlačenje težkih žic itd. Delo s konji res pritegne, posebej tiste, ki imajo veselje do živali, in teh ne manjka. Ravnanje s konjem in z gozdom je negoval- no. Tako delo si seveda zasluži boljše plačilo, do 30%. Za traktorjem ostaja v gozdu pošastno bojno polje, še posebej v slabem vremenu. Pri delu s konjem pa je povsem drugače.« Povsod tam, kjer gozdarstvo opušča pri- mitivne sečnje na golo in išče skrbnejše poti, je dobro vzgojen konj zlata vreden. Konj in človek, oba najdeta skupno govori- co. Danes so s konji spet zaposlene cele družine. ln še nekaj. Bavarska gozdarska služba že nekaj let opušča uporabo helikop- terja. Ta stane 50 OM na minuto. Zavedajo se, da bi s takim spravilom uničili še zadnje kotičke ohranjene narave. Tudi tja se uspešno vrača konj. Danes tudi v ostalih deželah ZRN na novo uvajajo konje pri delu v gozqu. V zadnjem času je zato v nemških knjigarnah mogoče najti celo vrsto knjig o negi, vzgoji in uporabi konjev. Vrstijo se tečaji. Na njih poskušajo priklicati v spomin stare prever- jene izkušnje pri delu s konjem v gozdu in uvajajo novosti. številki AFZ 51/52 (1987) in 7 (1988) s številnimi članki obravnavata ponovno uvajanje konja. Dodan je tudi pregled literature. Vidimo torej, kaj lahko pomeni pobuda direktorja ene same gozdne uprave, v tem primeru v Ebrachu na Bavarskem. Sprožila je celo gibanje ))Zdravo delo za zdrav G. V. 2189 83 gozd« z dobro premišljeno kulturno pove- zavo med človekom, živaljo in strojem. Za podobne pobude je tudi pri nas možnosti na pretek. VIRI 1. Sperber, G.: Versuch mit dem Einsatz ver- waltungseigener Pferde beim Vorruecken von Schwachholz im Forstamt Ebrach; Allgemeine Forstzeitschrift, 1981, Marz, S. 270-274. IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 907 2. Klingholz, R.: Komm Lies, 's gibt an hofern; Zeit Magazin, i 984, N° 52 - Dezember, S. i 3.- 14. 3. Oberforstdirektion WOrzburg: Vollzug des Waldgesetzes; WOrzburg, 1982, tipkopis, 5 str. 4. Forstamt Ebrach: Vereinbarung Ober das ROcken von Holz im StOcklohn; Ebrach, 1988, obrazec, 2 str. 5. Forstamt Ebrach; Markblatt Ober ROcken und Lagern von Holz; Ebrach, 1979, tipkopis, i str. 6. Allgemeine Forstzeitschrift, 1987, N° 51/52. 7. Allgemeine Forstzeitschrift, 1988, N° 7. Načini spoznavanja in reševanja ekoloških problemov Alan MILLER1 Int. J. Environmental Studies, 1985, 26. PREDGOVOR Za gozdarstvo je v zadnjem času zna- čilno nasprotje med spoznavanjem in reše- vanjem problemov. Tako gozdarstvo po eni strani vse bolj občutimo kot ekološko pano- go, po drugi pa vanj prodirajo različne, specializirane tehnologije z analitičnim, ne- prizadetim načinom razmišljanja. V članku Alana Millerja, biologa in profesorja psiholo- gije, morda lahko najdemo izhodišče za razmišljanje o reševanju gozdarskih (ekolo- ških) problemov ter za boljše povezovanje in razumevanje med strokovnjaki, ki pri svojem delu uporabljajo različne načine spoznavanja, kakor tudi napotek za njihovo nadaljnjo vzgojo in izobraževanje. * * * NAČINI SPOZNAVANJA Izraz >>način spoznavanja« se ne nanaša na strokovno znanje ali na raven inteligen- ce, pač pa na dosledno strategijo določene osebe pri reševanju problemov. Različne načine spoznavanja je mogoče predstaviti z modelom (slika 1 ), ki ga opredeljujeta dve pravokotni psihološki razsežnosti, subjek- tivno - objektivno in analitično - celost- 84 G. V. 2189 no. Položaj posameznika v modelu niha glede na počutje in okoliščine, vendar pa je to nihanje navadno zelo omejeno. Z voljo se torej posameznik težko prilagodi nači­ nom spoznavanja, ki so drugačni od njemu lastnega. OBJEKTIVNO analitični sistemski o znanstvenik teoretik (') z m 1{.) r i= o :J en <( -t z z <( mistik humanist o SUBJEKTIVNO Slika 1 : Načini spoznavanja a) Analitično-holistična razsežnost aa) Analitična usmeritev temelji na pod- meni, da lahko probleme učinkovito pro-