LIST ZA TELESNO KULTURO TOIET Ljubljana, nedelja, 8. marca 1964 Cena 30 din Številka Leto XIX JUTRI ODLOČILNO SREČANJE Z NDR PRAGA 8. marca. V petek ^ ja v štirih mestih CSSR Pričelo svetovno prvenstvo v rokometu. Najprej tekmujejo reprezentance v štirih skupinah v Gotvaldovu, Bratisla-v*’Pragi in Pardubicah. Reprezentanca Jugoslavije nastopa v predtekmovanju v Gotvaldovu skupaj z reprezentancami ZDA, NDR in 'tab. Nemčije. JUGOSLAVIJA: ZAH. NEMČIJA 14:14 Prva tekma jugoslovanske reprezentance na svetovnem Prvenstvu je bila zelo razburljiva. Našim reprezentantom Sa je zmaga ^izmuznila v zadnjem trenutku, saj so v zadnji minuti pred koncem vo-še 14:13. Zaradi dozdevnega prekrška nad našim pralcem Sarenkapo je sod- nik Doležal (ČSSR) odvzel našim igralcem žogo in Nemci. so v zadnjih sekundah rezultat izenačili. JUGOSLAVIJA: ZDA 22:3. (13:2) Včeraj zvečer je jugoslovanska reprezentanca premagala z visokim rezultatom 22:3 (13:2) rokometaše ZDA. Tekmo je sodil Švicar Lerch pred 8000 gledalci. Jugoslovana so včeraj z lahkoto osvojili dve točki. Največ priznanja za včerajšnjo visoko zmago zasluži naš reprezentant Karadža, ki je bili nezgrešljiv strelec, odlično je vodil igro in organiziral obrambo. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Mostarac, Djeri, Djuranec (4), Kocijan (5), Karadža (7), Vidovič, žag-meštar (1), Kecman, Bijego-vič, Stefanovič (1), Milkovič (4). Odločilno tekmo bodo Jugoslovani odigrali jutri 9. marca, zmaga nad reprezentanco NDR pa jim bo zagotovila uvrstitev v polfinale zaključnega turnirja, ki bo na sporedu v Pragi 10. marca. če bo reprezentanca NDR premagala Jugoslovane in če se le-ti ne bodo uvrstili v zaključni del tekmovanja na svetovnem prvenstvu se bodo že naslednji dan vrnili domov. ' Ostali rezultati: Bratislava — Švedska, Madžarska 15:8, Madžarska : ZAR 16:9, Praga—ČSSR : Francija 23:14, Švica : Francija 15:14, Pardu-bice —- Romunija : SZ 16:14, SZ : Japonska 40:10. DRŽAVNO PSVEMSTVO V ALPSKIH DiSCIPimiH PRESENEČENJE NA POPOVI (APNI Največ uspeha sta imela Majda Anhele m Andrej Klinar - Največje presenečenje je zmaga Sokliča v slalomu - Današnja zmagovalca v veleslalomu sta Peter Lakota in Majda Ažikele POPOVA ŠAPKA, 8. marca. — Danes j,e bilo na Popovi šapki zaključeno XIX. državno prvenstvo v alpskih disciplinah za elane in Slanice. To tekmovanje - je pri- neslo številna presenečenja. Treba pa je pripisati, da je tekmovanje zelo motilo slabo vreme, saj je skoraj vse dimi močno snežilo, tako da so imeli organizatorji polne ro- li. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Te dni se ie v CSSR začelo svetovno prvenstvo v rokometu. Naši reprezentanti so odlično startali. Naš posnetek je iz velike dvorane Juliusa Fučika v Pragi, kjer je naša reprezentanca 9. februarja igrala z reprezentanco ČSSR. V isti dvorani bo zaključni del svetovnega prvenstva. SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU A MARIBOR POL IZKUPIČKA ZAHOD Lokomotiva : Varteks 2:1 (1:1); Šibenik : Olimpija 2:1 (2:0); Čelik : Slavonija 0:0; Istra : Maribor 1:1 (0:1); Bosna : BSK 1:1 (0:0); Borac : Slcboda 1:0 (0:0); Borovo : Famos 1:1 (1:0); Sparta : Za-* greb 0:0 VZHOD Spartak : Srem 1:0 (1:0); Proleter : Jedinstvo 1:1 (1:1); Račka : Žoljezničar 2:1 (2:0); Pobeda : Trepča 4:0 (2:0); Budučnost : Sutjeska 1:0 (0:0); Priština : Radnički S 2:0 (1:0); Borac : Bor 1:0 (0:0), Radniški B : Subotica 4:0 (0:0) MEDNARODNE SKAKALNE TEKME KONGSBERG ŠE EN USPEH ZA ZANDANELA Najboljši Jugoslovan med člani Zajc na 8. mestu -Med mladinci najboljši Francoz Poirot, medtem ko je bil najboljši Jugoslovan Jurman šesti ke dela s pripravljanjem prog. Organizatorji tega tekmovanja so se sicer močno trudili, vendar je bilo posebno s strani slovenskih tekmovalcev cel kuip pripomb, češ, da so proge nestrokoviv) pripravljene. K temu naj dodamo še to, da je bil sodniški zbor, ki je 0'dk)čal o diskvalifikacijah na tem ieec-movanju, večinoma brez sodniških izpitov, tako da je bilo protestov dobesedno nakupe. Proge na Popovi Šapki so idealne — takšne, da je tekmovalce mogoče videti cd starta do cilja, bar je velika redkost tudi na mednarodnih progah. Danes, tik pred za-Nadaljevanjs na 12. str. ■ tLUMKEt-l PRED RAZPRAVO 0 TELESNI KULTURI V SKUPŠČINI SRS Telesna kultura ne gre v korak z družbenim razvojem V petek 13. marca bo prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije razpravljal o stanju in problemih telesne kulture v Sloveniji. Ker bodo o telesni kulturi prvič razpravljali v okviru skupščinskega zbora je prav, da pred tako pomembno razpravo napišemo nejcaj besed. Iz gradiva, ki ga bodo prejeli poslanci za razpravo, lahko ižluščimo nekatere že znane misli in probleme. Prav je, da jih zaradi lažje in objektivne presoje z ozirom na današnje stanje ponovimo. V zadnjem obdobju, zlasti še od jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo dalje, ugotavljamo določen napredek na področju telesne kulture. Per- spektive razvoja telesne kulture dobivajo vedno bolj gospodarski, družbeni in politični pomen. Telesna kultura ni samo stvar telesnih sposobnosti in zmogljivosti človeka, ni le stvar poklicnih in amaterskih delavcev, ki delajo na tem področju, tudi ne samo stvar namenskih organizacij, temveč splošna potreba delovnega človeka in pot za rešitev številnih ekonomskih, družbenih, političnih, vzgojnih in drugih potreb, ki jih prinašata naš razvoj in čas. Kljub temu ugotavljamo, da telesna kultura ne gre korakoma z družbenim razvojem ne v šolah in ne v družbenih organizacijah. Osnovni razlog za tako Nadaljevanje na 12. str. RUMPHOLDING, 8. marca. (Po telefonu). Velike skakalne tekme za pokal Kongsberg so bile včeraj in danes v Rumpholdingu v Zahodni Nemčiji. Tu je 100-matrska skafcalmioa, medtem ko so morali mladinci odpotovati nekaj več kot 20 kilometrov iz tega kraja na skakalnico, ki dopušča skoke nekaj več kot 60 metrov. Najprej naj povemo nekaj besed o današnja prireditvi članov, ki je Nadaljevanje na 12. str. V,3 ■ u b ■ ■ ima ■ aciev-B jm&utftsrara m a Nepričakovani prvak — v slalomu ie mladi Tržičan Soklič premagal vse olimpijce in postal državni prvak, s tem pa tudi naj-večje presenečenje letošnjega državnega prvenstva v alpskih disciplinah, iiiiiiilii!iiiiiiiiiiii!!iiiiiiiiiiliiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiij!;ii!iii :!iii!iiiiiii!ii!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii,iiiiiiii;iiiiiiiiimii mUA: „POLET V $0LE“ Berite na strani 6 XVIII. KOLO — 15. MARCA Sobota : Ljublajna Triglav : Celje Svoboda : Delamaris Aluminij : železničar Olimpija B : Kiadivar Olimp : Nova Gorica Celje : Rudar Maribor B : Triglav XIX. KOLO — 22. MARCA Slovan : Sobota Rudar : Olimp Nova Gorica : Olimpija B Kiadivar : Aluminij Železničar : Svoboda Delamaris : Ljubljana XX. KOLO — 29. MARCA Sobota : Delamaris Ljubljana : železničar Svoboda : Kiadivar Aluminij : Nova Gorica Olimpija B : Rudar Olimp : Triglav : Maribor B : Slovan XXI. KOLO — 5. APRILA Maribor B : Sobota Slovan : Celje Triglav : Olimpija B Rudar : Aluminij Nova Gorica : Svoboda Kiadivar : Ljubljana Železničar : Delamaris XXII. KOLO — 12. APRILA Sobota : Železničar Delamaris : Kiadivar Ljubljana : Nova Gorica Svoboda : Rudar Aluminij : Triglav Olimp : Slovan Celje : Maribor B XXIII. KOLO — 19. APRILA Celje : Sobota Maribor B : Olimp Slovan : Olimpija B Triglav : Svoboda Rudar : Ljubljana Nova Gorica : Delamaris Kiadivar : Železničar XXIV. KOLO — 26. APRILA Sobota : Kiadivar Železničar : Nova Gorica . Delamaris : Rudar Ljubljana : Triglav Aluminij : Slovan Olimpija B : Maribor B Olimp : Celje XXIX. KOLO — 10. MAJA Aluminij : Sobota Olimpija B : Svoboda Olimp : Ljubljana Celje : Delamaris tlaribor B : železničar Slovan : Kiadivar Triglav : Rudar XVI. KOLO — 17. MAJA Sobota : Svoboda Aluminij : Ljubljana "Olimpija B : Delamaris Olimp : železničar Celje : Kiadivar iMaribor B : Nova Gorica Slovan : Rudar XXX. KOLO — 24. MAJA Sobota : Triglav Nova Gorica : Slovan Kiadivar : Maribor železničar : Celje Delamaris : Olimp Ljubljana : Olimpija B Svoboda : Aluminij XXVI. KOLO — 31. MAJA Sobota : Nova Gorica Kiadivar : Rudar Železničar : Triglav Ljubljana : Slovan Svoboda : Maribor B Aluminij : Celje Olimpija B : Olimp XXVII. KOLO — 7. JUNIJA Olimpija B : Sobota Olimp : Aluminij Celje : Svoboda Maribor B : Ljubljana Slovan ,< Delamaris Triglav : Kiadivar Rudar : Nova Gorica XXVIII. KOLO — 14. JUNIJA Sobota : Rudar Nova Gorica : Triglav Železničar : Slovan Delamaris : Maribor B Ljubljana : Celje Svoboda : Olimp Aluminij : Olimpija B XVII. KOLO — 21. JUNIJA Triglav : Slovan Rudar : Maribor B Nova Gorica : Celje Kiadivar : Olimp železničar : Olimpija B Delamaris : Aluminij Ljublajna : Svoboda XXV. KOLO — 23. JUNIJA Olimp : Sobota Celje : Olimpija B Maribor B : Aluminij Slovan r Svoboda Triglav : Delamaris Rudar : železničar / Nova Gorica : Kiadivar POLETOVA ANKETA PRED PRIČETKOM TEKMOVANJA V SNL Kot vsako leto smo tudi letos pred pričetkom spomladanskega dela SNL izvedli med slovenskimi ligaši majhno anketo, čez teden dni se bo namreč pričela zaključna borba za naslov letošnjega slovenskega prvaka. Brez dvoma bo spomladanski del letos izredno zanimiv, saj se bo za najvišja mesta potegovalo precej več moštev kot prejšnja leta. že danes pa lahko trdimo, da bo borba za naslov najboljšega potekala predvsem med Kladivarjem, Svobodo in Rudarjem, ter morda še kom. V naši anketi so trenerji, tehnični vodje in nogometaši odgovarjali na naslednja tri vprašanja: 1. KfiKŠME SO BILE PRIPMVE VAŠEGA MOŠTVA NA SPOMLADANSKI DEL TEKMOVANJA V SNL? 2. SPREMEMBE V MOŠTVU? 3. KAKŠNE SO MOŽNOSTI SLOVENSKEGA PRVAKA V KVALIFIKACIJAH ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO? LETOS SE EDEN NOVI ZVEZNI LIG AS? Sobota VRNIL SE JE PUŠKARIC! Tehnični vodja Sobote tov. Ervin Kerčmar je na naša vprašanja odgovoril: — S pripravami smo pričeli že 15. januarja v telovadnici, februarja pa smo že trenirali na igrišču. Odigrali, smo nekaj tekem, ki so pokazale, da' so bile priprave uspešne. — Edina sprememba v moštvu je Puška rič, ki sfe je vrnil iz Ljubljane. Brez dvoma nam bo lahko mnogo pripomogel k boljši igri, saj je naša obramba s tem spet mnogo močnejša. Razen njega bo v moštvu še nekaj mladincev, katerim pa še primanjkuje izkušenj. — Kljub temu, da še ne poznamo moštev, ki se bodo pomerila za vstop v IX. zvezno ligo, mislim da ima slovenska prvak vse možnosti, da se uvrsti v višji razred. Kandidati za letošnji naslov so se namreč precej okrepili •kar dokazuje tudi zmaga Kla-divairja nad Mariborom. Kova Gorica BREZ BISTVENIH SPREMEMB Trener Nove Gorice Emil Brajnik: — Izredno mila zima je omogočila dobre priprave, zato smo tudi pričeli že zelo zgodaj. Odigrali smo precej prijateljskih tekem s težjimi nasprotniki, kot so Olimpija, Svoboda in Slovan. — Trenutno imamo okoli 20 igralcev med katerimi je tudi nekaj naših mladincev’. Od novincev naj omenim Ušaja, ki se je vrnil iz JLA in Vranješa od katerega si mnogo obetamo. — Do kvalifikacij je še daleč in je zato težko govoriti o možnostih našega prvaka. Mislim pa. da bo borba za naslov letošnjega prvaka izredno težka. Kiadivar PREMALO NAPADALCEV Tehnični vodja Kladivarja tov. Riko Presinger pa meni: — Pričeli smo že 18. januarja in veseli smo bili udeležbe na ^treningih. Trenirali smo štrikrat na teden in to vseskozi na prostem, ker celjske telovadnice zaradi pre-obremenjenoisti za priprave niso bile primerne. — V moštvu bodo nastopali štirje igralci Celja in sicer Dsvčič, Lefcner, Ferme in Jager. Od mladincev bomo letos preizkusili žavskega. Klub pa so zapustili Kompan, Selinšek, Šuster,- Šega in Artl, odšli k Celju, k Olimpu so prestopili Čretnik, Kočevar in Tome, Vesie pa bo igral letos pri velenjskem Rudarju. Tako imamo na razpolago 16 igralcev, kar je brez dvoma premalo. Medtem ko smo z izbiro igralcev za obrambo lahko zadovoljni, pa tega ne morem trditi za napad. — Slovenski prvak bo letos v kvalifikaciji težko uspel. Karlovac in zagrebški EJe-ktrostroj sta vsekakor zelo težka nasprotnika. Železničar CILJ — OBSTANEK V LIGI Trener nogometašev Železničarja Hinko Kučer: —O pripravah naših nogometašev najraje ne bi govoril. Smo brezdomci in od 9. januarja naprej smo bili vezani na majhen prostor ob novem igrišču. Okrog 25 igralcev se je tu pripravljalo predvsem kondicijsko, s pravim igriščem pa smo se srečali šele pred 14 dnevi v Čakovcu. — Brez pretiravanja lahko rečem, da trenutno služi vojaški rok v JLA vse naše moštvo. Nekaj jih je šlo že v jeseni, te dni pa odpotujejo še Mavčič, in verjetno tudi Vag-ner, Rupnik, Logar in Drnovšek. Mladinskega, moštva za zdaj še nočemo razbijati, naš cilj pa je da se letos obdržimo v ligi. Po povratku naših standardnih igralcev iz JLA pa boste o nas slišali kaj več. — Možnosti slovenskega prvaka v kvalifikacijah so letos večje kot kdaj koli. Pri tem mislim predvsem na Svobodo in Kladivarja. Oba igrata ester in moški nogomet ter imata v premeri z Ljubljano lansko leto, precej več možnosti. Olimp nezadovoljive PRIPRAVE Trener Olimpa Vili Cater nam je o pripravah zadnjega moštva na lestvici meddru-gim povedal naslednje: — Priprave našega moštva so bile slabe čeprav smo pričeli z njimi že 15. januarja. Trenirali smo trikrat tedensko, vendar obisk treningov ni bil zadovoljiv. Različen delovni čas igralcev nam je onemogočil resnejše skupne priprave. Kondicijsko so igralci mnogo pridobili, v tehniki in taktiki pa je še veliko slabosti. — Pri reorganizaciji nogometnih moči v Celju so na nas pozabili. Cd Kladivarja smo sicer dobili - tri igralce zato pa so trije odšli v JLA. Tako ne morem reči, da bi bili letos kaj močnejši. — Naj zasedeta prvo mesto Kiadivar ali Svoboda mislim, da se bo v drugo zvezno ligo težko prebil kdor koli od njiju. Rudar DOBILI BOMO NOVEGA ZVEZNEGA LIGAŠA! Trener Rudarja Milan Panič je optimist: — Vremenske razmere so nam preprečile, da bi v celoti izvedli priprave. Trenirali smo trikrat tedensko in odigrali nekaj tekem. Treningi niso beli nikoli enostranski in smo na tekmovanje dobro pripravljeni. — Sedaj imamo na razpolago več igralcev. Majcen se je vrnil iz JLA Petau pa iz Hrastnika. To je precejšnja okrepitev za naše moštvo, pa tudi ekipa ni dosti spremenjena v premeri z jesenjo. ►— Mislim, da bo slovenski prvak gotovo uspel v kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo. To je že tretji klub, ki bo poskušal srečo in po. moje bo gotovo uspel. Vprašanje je samo še kdo od trojice Svoboda, Kiadivar, Rudar bo to. Svoboda TEŽJE KOT KDAJ KOLI Trener viškega Ligaša Polde Hacler: — Priprave so bile težko izvedljive, ke,r še vedno nimamo urejenega igrišča. Imamo sicer kar dve igrišči, vendar nobeno ni popolnoma v redu. Za zdaj smo se zadovoljili z igriščem Krima. S pripravami smo pričeli 21. januarja in smo lahko z njimi še kar. zadovoljni. — K nam so pristopili Ei-trin in Oblak od Olimpije, Dolenc od Ljubljane, nekdanji Slovanov igralec Zdravko-vič, ki se je vrnil iz Smedereva ter Rešeta iz Sežane. —- Slovenski prvak stoji letos pred težko nalogo. Možnosti za uspeh v kvalifilkaci- Ljubljana MOŽNOSTI SO Na naša vprašanja je odgovarjal sekretar Ljubljane Milan Vajda: i — S pripravami smo pričeli že 21. januarja. Trenirali smo štirikrat na teden in to vse skozi zunaj. Odigrali smo tudi nekaj preglednih tekem, ki so pokazale, da‘ so priprave uspehe. — Novih igralcev ni, klub st‘a zapustila le Dolenc, ki je odšel k Svobodi, in Dermastia, ki se je vrnih k Iliriji. — Naš prvak letos v kvalifikacijah lahko uspe. Z dobrimi pripravami ima precej možnosti na uspeh. filuminij NESPREMENJENO MOŠTVO Predsednik Aluminija Ljubo Ko-melj nam je odgovoril takole: — Igralcem smo po končanem jesenskem delu dali le malo počitka. 2e 6. ajnuarja so se spet pričeli pripravljati. V priprave smo vsi vložili veliko truda. Ker nimamo primernih pokritih prosto-ro\ smo trenirali vse skozi na ze-sneženem igrišču. Vsi igralci so člani delovnega kolektiva tovarne glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ«, tako da so lahko redno obiskovali skupne treninge. — Sprememb v moštvu ne bo. Kljub temu, da bo odšlo nekaj igralcev v JLA. — Dobro poznamo kvaliteto klubov,, s Katerjmi se bo srečal v kvalifikicajih slovenski prvak, in prepričani smo, da 'obstajajo vse možnosti, da dobimo v naši republiki še enega zveznega ligaša. Na takšnih igriščih bodo začeli tudi letos s tekmovanjem v SN L Triglav OBDRŽATI PETO MESTO Na naša vprašanja je odgovarjal trener Rade Janič. — S pripravami smo pričeli že sredi januarja. V februarju smo trenirali že trikrat tedensko, vendar nam je pri tem precej nagajalo vreme, udeležba na treningih ni bila zadovoljiva, ker delajo igralca v ražličnih izmenah. — V moštvu ne bo kakšnih posebnih sprememb. Novinci so le Bovišek, ki je prišel iz JLA, Koban II., ki je igral do sedaj pri sarajevskem železničarju in Becič, ki je lani igral v drugem moštvu. Odšel bo samo Verbič II., ki odhaja na odsluženje vojaškega roka. Se vedno nam manjka nekaj napadalcev s 'katerimi bi lahko osvojili kakšno višje mesto. Vsekakor pa moramo osvojiti na koncu peto mesto. — Prvak Slovenije se mora že sedaj temeljito pripraviti, če hoče uspeti. Prepričan sem, da bi lahko najboljše slovensko moštvo dobro igralo tudi v drugi zvezni ligi. jah so zelo majhne, kajti Karlovac in ostali nasprotniki so zelo kvalitetna moštva. Res, zelo težko bo. Jelje POMLADITEV NA VSEJ ČRTI V naši anketi je sodeloval tehnični vodja Celja Ante Jerkovič: — Pripravljati smo se začeli že sredi januarja. Trenirali smo v telovadnici, ker še vedno nimamo svojega igrišča, sedaj pa imamo na razpolago pomožno igrišče Kladivarja. Smo optimisti in računamo na zlato sredino. — V moštvu so nastale velike spremembe. Od Klada-varja smo dobili nekaj mlaj-ških igralcev, kateri si bodo verjetno kmalu nabrali dovolj izkušenj. Res je, da so zapustili moštvo štirje standardni igralci, vendar imamo sedaj na razpolago 21 igral-biraM. — Republiški prvak bo moral pokazati več kot smo videli v jesenskem delu, če hoče v kvalifikacijah uspeti. Slovan USPELE PRIPRAVE Trener Slovana Rok Osr ki: — 14. januarja so se igralci spet zbrali na skupnih pripravah. Po odigranih prijateljskih tekmah lah-sko rečem, da so priprave dokaj uspele. — Brez sprememb tudi pri nas ni šlo. Novinca sta Velkavrh in Novak, moštvo pa je zapustil Nikolič, ki je prestopil k zveznemu ligašu Olimpiji. — Kljub temu, da bodo letos 'kvalifikacije za vstop v II. zvezno ligo precej težje kot doslej, mislim, da ima slovenski prvak le nekaj možnosti za uspeh. Delamaris DOBRI POGOJI ZA PRIPRAVE Funkcionar Delamarisa Rudi Rl« ko je o pripravah izolskega ligaša povedal naslednje: — S pripravami smo pričeli že 20. januarja. Trenirali smo vseskozi na prostem, ker so bili pogoji za takšen trening letos zelo ugodni. Mislim, da so pripiave uspele in da se bodo tudi prvi sadovi kmalu pokazali. — Moštvo bo v spomladanskem delu nastopilo popolnoma nespremenjeno. Novih igralcev ni, pa tudi odšel ni nihče. — Letošnji republiški prvak nima po mojem mnenju prav nobenih možnosti za uvrstitev v višji razred. Tudi če bi bil žreb ugoden bi se naš prvak uvrstil v II. zve-~zno ligo, bi mu kaj trda predla. Dvomim, da bi lahko kdo prenesel stroške, ki so zvezani s takšnim tekmovanjem. RAZGOVOR Z NOGOMETAŠEM 8LAVEN0M ZAM8AT0 INTERVJl TEDNA - INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA Inleivju pripravit: i£0 KESHIN a SPLIT _________ JE OSEM PRAZEN.. \g letu 1959. se je splitski W Hajduk vračal z mladinskega turnirja v San Remu čez Trst in Zagreb do-mov v Split. Med mladimi Splitčani je bil tudi njihov Vrstnik iz Sinja Slaven Zanihata, katerega so si sposodili ta ga potem hoteli zadržati v Splitu pri Hajduku. Prišli so v Zagreb in presedli v vlak za Split, Nekoliko pozneje je nekdo opazil, da ni nikjer Zambaie. Preiskali so vse vagone. Nikjer pa ga niso mogli najti. — Izgubil se je, prišel bo z naslednjim vlakom, je pomislil vodja poti mladih Splitčanov. — Slaven Zambata je moje tale. Iz Sinja. Igram pri »Junaku«. Bil sem s Hajdukovimi mladinci v San Remu. Ostal sem v Zagrebu, ker je že dolga moja želja, da bi igral pri Dinamu, je govoril Zambata v tajništvu Dinama, medtem ko so ga Hajdukove! iskali po vlaku. Ostal je v Zagrebu na 15-dnevni preizkušnji. Bili so zadovoljni. Postal je član Dinama in .., Tukaj se pričenja njegov vzpon. Zelo nagel, saj ho Zambata lahko šele pom-iacli rekel, da igra nogomet že dolgo moja želja, da bi Stalni član državne nogometne reprezentance — največ, kar lahko nogometaš doseže V svoji državi. Čeprav je bil vzpon Zanihate hiter, ni bil lahek. Zambata se zdaj v razgovoru zelo rad spominja vsega tega in njegovi odgovori na vprašanja so zelo obširni in zanimivi. Kje in kdaj ste začeli vašo nogometno kariero? — Kariera se je začela, ko sem prišel k Dinamu. Nogomet pa sem začel igrati že s štirinajstimi leti pri »Junaku«, edinem nogometnem klubu v mojem rojstnem mestu Šinju. Ali pred tem ni bilo »ne-MužUenega« nogometa po uli-Cah in na dvoriščih? — Le malo, vendar tega ne računam. Za naše razmere sem že tako ali tako zgodaj Pričel. Rojen sem bil 24. IX. 1940 in do 14. leta mi mati ni dovoiaa, da bi se vpisal v nogometni klub. Alj se spominjate prve tekme in prvega gola? — Seveda. Isto leto, ko sem pričel igrati 1954, so mladinci »Junaka« zmagali z 1:0 nad »Tekstilcem« iz Sinja. Do- segel sem edini gol in to z glavo. Koliko časa je trajalo, da ste prišli v prvo moštvo? — Dve leti. Prej nisem niti mogel, ker sem šele s šestnajstimi leti dobil zdravniško dovoljenje, da lahko nastopam na prvenstvenih tekmah za člansko moštvo. To je bilo leta 1956. Kaj pa prva tekma in prvi gol za prvo moštvo? — Prva tekma in takoj prva zmaga — premagali smo »Na-prijed« iz Siska z rezultatom 8:2! Koliko golov ste od teh osmih doslegli? — Nobenega, čeprav sem igral vodijo napada. Bil sem impresioniran in nervozen Zakaj ste po treh letih zapustili nogometni klub »Junak«? — Dvš razloga sta bila za to, oba sta me vodila v Za- greb. Od nekdaj sem navijal za Dinamo in končal sem šolo ter se odločil, da bom študiral. Hajduk je pokazal mnogo zanimanja za vas in zato so vas vzeli s seboj tudi na mladinski turnir v San Remo? — Da res je, vendar odločitev ni bila težka. Pobegnil sem ob vrnitvi, ko smo šli skozi Zagreb, sem se prijavil Dinamu. Ali vas je kdo priporočil? Ali so pri Dinamu sploh kaj vedeli o vas? — Tega ne vem. Nekajkrat so me omenili kot nadarjenega podeželskega igralca. Morda so kje prebrali, da sem šel s Hajdukom v San Remo in da sem tam dobil posebno nagrado za najlepši gol na turnirju. /n ... vzeli so vas? — Zakaj me ne bi? Rekel sem sem jim, naj me vzamejo na 15-dnevno preizkušnjo in ... da ne zahtevam ničesar. Preizkušnja je uspela. Podpisal sem triletno pogodbo, vrnil sem se spet domov v Sinj za 5 tednov, nato pa sem se dokončno vrnil v Zagreb. V Zagreb, v Dinamo in v prvo moštvo? — Ne, ni šlo tako hitro in enostavno. Bil sem rezerva na turneji po Zah. Nemčiji in Belgiji, na katero smo odšli takoj, ko sem postal član Dinama. Takra je bil napad takle: Lipošinovid, Mujič (kot okrepitev), Jerkovič, Knez (okrepitev) in Pašič. Jovičič in jaz sva bila rezervi in sva odigrala vsak komaj po 10 minut na eni tekmi. Kdaj ste prvič nastopali na prvenstveni tekmi za Dinamo? — Po vrnitvi s turneje sem takoj vstopil v moštvo in prvič nastopil proti Splitu. Zmagali smo z rezultatom 1:0. Prvi gol za Dinamo? — V februarju 1960. proti Hajduku v polfinalu za jugoslovanski nogometni pokal. To leto smo tudi osvojili pokal. Kakšen je bil napad Dinama, v katerem ste prvič igrali? — Lipošinovid, Zambata, Jerkovič, Matuš, Pašič. Pravijo, da ste eden najboljših strelcev. Koliko golov ste doslej dosegli? — V dosedanjih 160 tekmah 130 golov. Upošteval sem seveda samo uradne tekme. V osmih tekmah za državno reprezentanco v eni sezoni sem dosegel 5 golov. S katerim igralcem se najbolje ujemate? — Z Jerkovičem, kacia" igrava ofenzivna napadalca, pomagata pa nama Šekularac in Kovačevič. Katera je vaša najboljša tekma za Dinamo in katera za državno reprezentanco? — Za Dinamo leta 1962. v Budimpešti ko smo premagali Ferenc Varos s 5:1. Dosegel sem dva gola. Za reprezentanco pa leta 1963. ko smo v Beogradu premagali Madžare z rezultatom 2:0, čeprav nisem dosegel nobenega gola. Naštejte nekoliko tujih obrambnih igralcev, za katere menite, da so vaši najneugodnejši nasprotniki? — Nemec Erhard, Italijana Tumburus in Janich, Spanec Gensana In Cehoslovak Poplu-hal. Kdo od domačih igralcev vas najbolje čuva? — Vladica Popovič od Ovene zvezde. 1 Zambata ie v osmih tekmah za državno reprezentanco dosege] pet golov NTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDN Kdo je po vašem mnenju naj* boljši igralec, kar ste jih kda) videli? — Težko vprašanje. Vsak zna nekaj najbolje, malo pa jih je, ki znajo vse. Di Štefan no mislim, da je najboljši igralec vseh časov kot organizator igre, Puskas pa najboljši strelec. Katera tekma vam je ostala najbolj v spominu? — Videl sem mnogo dobrih tekem in zato tiste najboljši puščajo močnejše vtise, kot tiste, ki so bile odigrane že prej. Na televiziji sem pred meseci spremljal prenos iz Madrida, ko je Real premagal moštvo Rangers iz Glasgoiva z rezultatom 6:0. Velika tekma, prelepi goli. Škoti so bili dobro moštvo, pa kakšna katastrofa. Real je imel napad, da bi težko našteli boljšega: Evaristo, Rujez, Dl Stefano, Puskas, Gento! Kje v Evropi igrajo najboljši nogomet? — Velika razflika je med reprezentancami in klubi. Od reprezentanc so najboljše: Anglija, Sovjetska zveza in Jugoslavija. Najboljša moštva in najboljše igre v prvenstvih pa je mogoče videti v Italiji, Španiji in Angliji. Ali redno spremljate nogometne rezultate v svetu? — Razen zabavne glasbe mi je to poseben hobby. Za koga navijate? — V Italiji za Inter, v Španiji za Real, v Angliji za Anse-nal. V zabavni glasbi... za Franka Sinatro. Vaše športne simpatije? — Di Stefano in Soimy IJ-ston, od naših pa Cerar in Bora Jovanovič. Študij ni ne hobby, ne simpatija? — Učiti se ni užitek. Zdaj sem se redno vpisal v tretji letnik pravne fakultete z vsemi izpiti za drugo leto, brez zaostanka. Za koga navijate v našem prvenstvu — razen za Dinamo? — Za Rijeko. Kateri šport vam je razen nogometa najljubši? — Rad gledam hokej na ledu, igral pa bi rad tenis. Kateri športni dogodek vas je v zadnjem času najbolj navdušil? s — Zmaga Listona nad Jo-hanssonom. Prav takrat smo bili na turnirju v New Yorku in v neki kinodvorani smo gledali televizijski prenos. Ali ste že imeli kakšne ponudbe iz tujine? — Da. Iz Belgije in Švice. In...? — In ... nič. Pri Dinamu sem zadovoljen. Treba ho končati fakulteto, za ponudbe pa bo časa dovolj še pozneje. Ne mislim, da sem kot nogometaš dosegel že maksimurn. Lahko bi igral še mnogo bd» Ije. Sam to najbolje Čujtim, t v' KOMENTIRAMO ŠPORTNE DOGODKE - KOMENTIRAMO ŠPORTNE DOGODKE- ■': "i* .-/V' i • V' trni MESOVOR S NOVIM PREDSEDNIKOM ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE ING. MILANOM NAPRUDNIKOM VEDETI MORAMO KAJ HOČEMO Na zadnji letni skupščini Atletske zveze Slovenije so izvolili za novega predsednika inž. Milana Naprudnika. Da bi ga bralci bolje spoznali, smo se odločili, da ga tokrat predstavimo. Inž. Naprudnik je direktor Geodetskega zavoda SR Slovenije in tu smo ga tudi Dbiskali. Inž. Naprudnik je po rodu Celjan in že skoraj 20 let neutrudno dela na vseh področjih telesne kulture. Nazadnje j? bil v Celju predsednik atletskega društva Kladivar, katerega je vodil zelo uspešno. Svoje bogate izkušnje v teles-nokulturnem delu bo prav gotovo lahko s pridom uporabil tudi na mestu predsednika najmnožičnejše organizacije, kar Je brez dvoma zelo težka in odgovorna naloga. Na vprašanje, kaj in kakšni naj bi bili cilji Atletske zveze Slovenije v prihodnjem obdobju, nam je inž. Naprudnik odgovoril takole: — Najprej moramo vedeti, kaj sploh hočemo. Treba si je zastaviti cilj in nato usmeriti vse delo v uresničitev tega cilja. Do sedaj je bilo to nekoliko drugače. Klubi so imeli na primer za svoj cilj čim boljšo uvrstitev na državnih prvenstvih, ali čim več ekip v fi-aalih, Atletska zveza Jugoslavije Je stremela za tem, da naša reprezentanca doseže čim boljšo uvrstitev med evropskimi državami itd. Le naša zveza nikoli ni vedela, kaj je pravzaprav njen glavni cilj. Sedaj si moramo zastaviti neki cilj in tega tudi uresničiti, seveda pa pri tem ne smemo zahtevati preveč temveč le toliko, kolikor vemo, da bomo lahko naredili. Delo smo sedaj razdelili na odbore. Dva od teh naj bi skrbela samo za množičnost in za čim večji razmah atletike na šolah. Prav za dotok novih kadrov moramo letos najprej poskrbeti. Že nekaj let nekako umetno vzdržujemo kvalitetni vrh, od česar pa nimamo prav ničesar. S tisto peščico kvalitetnih tekmovalcev, ki jih imamo, se ne moremo in ne smemo hvaliti preveč, če vemo, da pravega zaledja, razen v nekaterih središčih, sploh nimamo. Prav zato bo treba poskrbeti za čim-boljše delo v središčih: Ljubljana, Celje in Maribor ter poskrbeti za razvoj tam, kjer se kažejo za to ugodni pogoji. Tu mislim predvsem Kranj, Gorico, Koper, Trbovlje, Novo mesto, Mursko Soboto itd. Žalostno je, da moramo ugotavljati, da prihaja v Ljubljani in Mariboru do vse resnejše krize zaradi pomanjkanja sredstev. Po vrhu vsega pa manjka v naših organizacijah še precej delavoljnih ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati za to dejavnost svoj prosti čas. Te dni bomo natančno analizirali stanje na terenu in po rezultatih te analize napravili podrobnejši načrt dela v letošnjem letu. Upam, da nam bo uspelo napraviti korak naprej in da bo slovenska atletika Še povečala svoj ugled, ki že danes ni prav majhen. NOV VETER MED MARIBORSKIMI ODBOJKARJI BESEDNA VOJNA ZAKLJUČENA Novo ime: »Bianik-Heče« Maribor — Trener: ing. Vlado Skerbinjek, novi predsednik: Oto Brezovšek Ljubiteljem odbojke v Mariboru je odleglo! Konec aprila, ko bodo na sporedu prve tekme v moški zvezni odbojkarski ligi, bo obdravsko metropolo zastopal močan reprezentančni klub. Igralci in funkcionarji Branika ter Hoč so namreč po dolgem razpravljanju našli skupen jezik. Novi klub, sestav--Ijen iz igralcev Branika in Hoč, se bo začasno imenoval »Branik-Hoče« Maribor. Znano je, da se je mariborski Branik po ponovni uvrstitvi v zvezno odbojkarsko ligo znašel pred težkim problemom, kje najti igralce za tekmovanje v najvišjem V soboto in nedeljo so bile v Zagrebu izbirne tekme najboljših jugoslovanskih namiznoteniških igralk na katerem so nastopile vse jugoslovanske igralke, ki v našem namiznem tenisu nekaj pomenijo. Po tekmovanju v Zar grehu je zvezni kapetan za ženske ing. Stanko Rebolj določil reprezentanco, ki nas bo zastopala na mednarodnem prvenstvu Bolgarije od 9. do 12. marca. Mimo domačih bodo v Bolgariji nasto-phe še Zah. Nemčija, NDR, Romunija, Madžarska, CSSR in Jugoslavija. Ing. Rebolj je za nastop v Bolgariji določil naslednje igralke: Cirila Pirc, Breda Kokalj in Jasehka Rot. ZMAGA IN PORAZ V sredo je bilo na Gospodarskem razstavišču namiznoteniško srečanje ženskih in moških reprezentanc Zagreba ter. Ljubljane. Pri ženskah so zmagale gostje z rezultatom 3:2, medtem ko je moška reprezentanca Ljubljane zmagala z rezultatom 5:2. Rezultati: ženske — Zagreb : Ljubljana 3:2 — Žukina : Kralj 0:2, Roth : Juvane 2:0, Žukina — Roth : Kralj — Juvane 1:2, Roth : Kralj 2:0, Žukina : Juvane 2:1. Moški — Ljubljana : Zagreb 5:2 — Šurbek : Grintal 2:0, Uzorinac : Jazvič 0:2, štencel : Veoko 0:2, Uzorinac : Grintal 0:2, šurbek : Vecko 1:2, štencel : Jazvič 2:1, Uzorinac : Veoko 0:2. VECKO V INDIJI ' Jutri opoldne bo iz Beograda odpotovala moška namiznoteniška reprezentanca Jugoslavije, ki se bo 6 tednov mudila na gostovanju v Indiji. Z letalom bodo pod vodstvom trenerja Vilima Haran-goza odleteli Vojislav Markovič, Željko Hrbud in Edvard Veoko. Letos eden najuspešnejših naših tekmovalcev razredu. Nobena skrivnost namreč ni bila, da so čmo-beh osvojili republiški naslov le s petimi igralci in da so šestega takorekoč »lovili« od tekme do tekme. Po velikem uspehu Braniko-vih odbojkarjev na kvalifikacijskem turnirju v Mariboru pa je bilo vedno več govora o združitvi odbojkarskih ekip na območju Maribora v enotni reprezentančni klub. Dogodki pa so se potem zasukali drugače. Hočani, ki bi v trenutnem položaju lahko nudili največ kvalitetnih igralcev, o združitvi niso hoteli slišati ničesar, čeprav Ištvan Korpa ne bo sodeloval na turneji zaradi šolskih obveznosti (matura). Jugoslovanski reprezentanti bodo nastopili na nekaj večjih turnirjih, igrali pa bodo tudi posamezne dvoboje in ekshibicijske igre. Marec je koledarsko mesec pomladi, kljub snegu, ki smo ga te dni, najbrž v slovo od zime, še enkrat nekaj malega dobili. Prispodobno pa je pomlad, kot vse kaže, že vplivala na šahovsko življenje v našem glavnem mestu. Zakaj prav te dni smo zabeležili tudi dva dogodka, ki ju po važnosti nikakor ne smemo prezreti — rojstvo centra za napredek šaha SRS in sestanek šahovskih delavcev v sidikal-nih podružnicah zaradi poživitve, razširitve in utrditve organizaranega šahovskega življenja v Ljubljani. Najprej nekaj o centru, o njegovih prvih korakih v življenju. Dve predavanji je že vpisal v svojo aktivo, predavanji o zadnjem sovjetskem državnem prvenstvu. Komu so namenjena? Vsem mojstrom mojstrskim kandidatom, tistim, ki so kadidaturo izgubili državnim reprezentantkam v ženski konkurenci najperspektivnejšim mladincem, sodelavcem centra ter vsem drugim, ki jih center sprejme. Dovolj široka osno-' va da se bosta delo in trud izplačala. Toliko bolj če bodo pozneje zajela vsaj še Maribor, v taki ali drugačni obli- je Branik nudil izredno ugodne pogoje. Pozneje pa jih je finančno stanje kluba le prisililo v kompromisno rešitev in na iniciativnem sestanku v Hočah so se predstavniki obeh klubov že sporazumeli v vseh točkah — razen imena. Na poznejšem ustanovnem občnem zboru igralcev in funkcionarjev obeh klubov so se potem ponovno spotaknili oh ta problem. Hočani so se izgovarjali, da jim vaščani očitajo celo »prodajo« igralcev in nikakor niso ho teli sprejeti Branikovega predloga, da bi se novi klub imenoval »Branik-Maribor-Ho-Če«. Zaradi pravil matičnega društva in prejemanja finančnih sredstev pa črno-be-li niso mogli sprejeti predloga Hočanov, da bi se novi reprezentančni mariborski odbojkarski klub imenoval »Hoče-Maribor-Branik«. Prišlo je torej do prave »besedne vojne« in šele po treh burnih urah so se zedinili. ® da bo novemu klubu začasno ime »Branik-Hoče« Maribor in da bo pri tem imenu tudi ostalo, če temu ne bodo nasprotovali na občnem zboru društva Branik. ki, kjer prav tako živi veliko vrhunskih šahistov vseh kategorij če bodo, vsaj skrčeno, tudi zapisana in dana v uporabo še posameznim interesentom, razmetanim po drugih krajih Slovenije. Potem so v prvem načrtu, ki se bo sčasoma vsebinsko in oblikovno prav gotovo še razširil še sestava zgodovinskega pregleda slovenskega šaha, tečaji za šolske šahovske inštruktorje propagandne simultanke, vori in tako naprej. Program združene s šahovskimi razgo-skraitka, ki bo terjal veliko dela in ljubezni, ki pa ga je upravni odbor centra v sestavi prof. Gabrovšek, Pire, Parma, šiška in Ankerst ob pomoči Zveze, šahovskih organizacij, samih šahistov in še drugih zmožen izpeljati. Zato centru vso srečo na njegovi poti! In zdaj še k drugemu pomladanskemu poganjku, k sestanku, ki ga je sklicala komisija za mestni šah pri okrajni šahovski zvezi Ljubljana in nanj povabila predvsem tiste, ki kakorkoli skrbe za redno nastopanje svojih sindikalnih ekip na sedanjem prvenstvu mesta, toreij nekakšne »divje« organizatorje. 9 da bo novemu reprezentančnemu klubu predsedoval Oto Brezovšek in da bo razmerje v novem 18-članskem odboru 2:1 v korist Hočanov, 9 da bodo prvenstvene, prijateljske, pokalne in celo trening tekme izmenoma igrali v Hočah in Ljudskem vrtu in da bodo v zimskem času trenirali v Mariboru, poleti pa izmenoma v Ljudskem vrtu in Hočah, 9 da bodo v Hočah igrali v rdeče-belih dresih, v Ljudskem vrtu pa v čmo-beli kombinaciji itd. črni oblaki nad mariborskim odbojkarskim nebom so se torej razpršili. Okoli 20 kvalitetnih igralcev že nekaj časa redno vadi pod skrbnim vodstvom nekdanjega reprezentanta ing. Sker-binjeka, novi odbor pa že rešuje prve naloge. Ljubitelji kvalitetne odbojke — in teh je v Mariboru vedno dovolj — pa že z nestrpnostjo pričakujejo prvih tekem. Ob zaključku še njihova skromna želja: novi dresi, ki naj bi imeli na hrbtni strani številko, na sprednji strani pa ime kluba. Z majhnimi črkami »Branik-Hoče«, z velikimi pa MARIBOR... PETER KANCLER FRANČEK BRGLEZ Zakaj to? Razlog je zelo preprost: včasih, je bilo drugače. Klubi so bili po vseh mestnih četrtih, po osvobodit-,d pa smo nekaj časa prirejali na primer celo redne letne peteroboje na nič manj kot petdesetih deskah. Potem pa je to organizirano šahovsko življenje v Ljubljani začelo počasi zamirati. Malo ali nič klubskih turnirjev, malo ali nič kabegornih turnirjev, ki še vedno vlečejo, čeprav je na papirju še vedno 18 osnovnih organizacij. Zakaj? Vrste organizatorjev so bile že od nekdaj skromne, potem pa so se še te začele osipati. Injekcija z novimi šahovskimi delavci bi te organizacije pognala v novo, živahnejše utripanje. če bodo povabljeni obljubo držali, se v organizacije vključili, se lahko ljubljanski množični organizirani šah nadeja boljših časov. Za začetek pa bi Mii dovolj že redni br-zotumirji in turnirji mase brez kategomih šahistov, iz katere bi izšli organizirani, kategorizirani šahisti in postopoma spet novi dragoceni organizatorski kadri. Naj zadnji pozdrav letošnje zime ne bo tak, da bi ob njem ta lep in obetajoč dogovor zamrznil! IZBIRNE TEKME NAJBOLJŠIH IGRALK SPET CIRILA PIRC ŠAHOVSKI KOM ENTAR Pomladno brstje fcii aji .luimrai iji g.i gji sirara ali g h ■!! .raiograni »n nii BSKir^ri°iC5r»i! »11 ■iruiTirgiiEiiTireinnr^i^jE^ir^r^ijjiGiHrBir^iLgjEHHEBEH VABI MA MLETE PLANICA V soboto 14. in nedeljo 15. marca enodnevni izleti v PLANICO na mednarodno prireditev na 80 m skakalnici. Za izlete šolske mladine posebno ugodne cene za avtobusne prevoze v Planico. Sicer pa bo- do oba dni vozili tudi posebni vlaki.. Prijave za izlete v PLANICO sprejema poslovalnica KOMPASA v Ljublja- PRVOMAJSKI IZLETI V času prvomajskih praznikov prirejamo sedemdnevni avtobusni izlet v RIM in NEAPELJ in PARIZ, sedemdnevni izlet z vlakom v ATENE in sedemdnevni krožni avtobusni izlet po Avstriji, Švici in Italiji. Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer so na razpolago tudi programi dru- gih izletov, ki jih KOMPAS prireja po domovini in v inozemstvo. čez nekaj dni bodo v vseh poslovalnicah na razpolago tudi programi 29 tisoč kilometrov dolgega dvanajstdnevnega potova-jija s posebnim letalom na lOlimpijske igre v TOKIO. \ 999 fOKVO 1054 ____... mm:. PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI v tok nn ii \ nn 25 x V I UMU UU II. A. UU 4J. A. /f ~ .GANEFO" OBLAKI NAD TOKIO "*&. \±W&P 999 TOKVO1884 PBIPMVE NAŠIH PLAVALCEV OLIMPIJCEV ZA TOKIO Pogoji za trening niso nič boljši kot prejšnja leta — prvi rezultati bodo znani končanem zimskem prven-na zimskem prvenstvu — koliko bo treba plavati za vstop v finale v Tokiu? stvu' Toda skuSd'j,mo Pr°sno JugosHovanski olimipdjiski komite je izbral skromno število plavalcev olimpijskih kandidatov. Le tri — Roguši-ča, Dijakovica in Vrbovška — je zadela čast, da so v olimpijskem letu kandidati za nastop v Tokiu. Seveda pa s tem, da jih uvrščamo med kandidate še daleč nimajo v rokah potnega lista za deželo vzhajajočega sonca in bodo morali z marljivim delom ter odličnimi rezultati dokazati, da bodo lahko zastopali Jugoslavijo na tej največji športni manifestaciji. Letos prvič so trenerji naših olimpijskih kandidatov skrbno sestavili načrt treninga vse do nastopa v Tokiu, kar doslej ni bila praksa pri naših olimpijskih pripravah. Značilno pa je, da se je tudi koncept treninga močno spremenil, zlasti v intenzivnosti zimskih priprav. Medtem ko smo vse d’oslej menili, da je zimska sezona za plavalca tista, kjer plavalec ne sme doseči viška svoje forme, pa so letos načrti spremenjeni v toliko, da želimo že v zimski sezoni doseči od tekmovalcev vrhunsko formo, ki ne bo dosti zaostajala za tisto, kot jo želimo pred nastopom v Tokiu. To je seveda prvi poizkus v naši plavalni praksi, ki pa je potrjen z velikimi uspehi plavalcev v tujini, ki prav na tak način treninga dosezaijo izredne uspehe. Seveda upamo, da bo tak način dela tudi pri nas rodfLželene uspehe. Načrt priprav je bil sicer idealno zamišljen. Toda pogoji v katerih so se znašli naši olimpijski kandidati pa zdaleč niso takšni, kakršne bi za priprave za tako pomembno tekmovanje tudi pričakovali. Na najsiabšem je prav gotovo Ljubljančan Vrbovšek, ki se mora pripravljati v malem 14-meterskem bazenu pa še to mnogokrat ob tako neprimernih urah — kadar ima šolo dopoldne mora trenirati takoj po kosilu, kar prav gotovo že z zdravstvenih vidikov ni najbolj koristno — da friu to veča težave pri doseza-aju njegove forme. Tudi oba splitska kandidata Rogušič in Dijakovič nimata možnosti treninga v normalnhi zimskih SSmieterskih bazenih, saj Split pravtako nima več kot 16 metrov dolg zimski bazen. Vsa ta dejstva je že pred meseci ugotovil olimpijslti komi-1®. dal sicer predloge naj bi še tekmeca Rogušič in Di-jakovič preselila začasno v Beograd, Vrhovšifu pa omogočil trening v 25-metrskeim kranjskem bazenu. Toda stvari so ostale nespremenjene in naši kandidati se še vedno pripravfijajo doma v svojih neprimernih malih »bazenčkih«. Vzporedno z načrtom treninga želimo videti tudi kakšne sadove bo tak način treninga obrodil že v zimski sezoni. Zato bo prav zimsko prvenstvo Jugoslavije, ki bo zadnje dni marca na Reki moralo dati prvi odgovor na vprašanje kako upoštevajo priprave naših olimpijcev. Nekaj lahko že slutimo. Nastop Vrbovška v zimski ligi ko je na Reki dosegel v borbi z Dorčičem boljši rezultat od državnega rekorda, daje slutiti, da priprave potekajo normalno in da je tudi njegova forma mnogo boljša kot lani ob tem času (na Reki je plaval 2:21,3 lani pa na zimskem državnem prvenstvu 2:26,8). Tudi glasovi s Splita prihajajo, da sta oba splitska kandidata v odlični formi in Rogušič, ki se zadnje dni pripravlja za nastop v Bremenu, bo lahko že tam pokazal sadove svojih priprav. Realnejši komentar ob prvem delu priprav naših kandidatov bomo tako lahko dali šale čez mesec dni, po zirati kolilco hi morali plavati naši olimpijci, če bi hoteli v Tokiu doseči uvrstitev v finale. Mnogi strokovnjaki menijo, da bo treba plavati na 400 metrov prosto za vstop v finale pod 4:20, na 1500 metrov pod 17:30, na 400 metrov mešano pod 5 minut in na 200 metrov hrbtno pod 2:17. To so sicer rezultati, ki so mnogo boljši od norm, ki jih morajo izpolniti naši kandidati za odhod v Tokio, toda mi bomo prav gotovo zadovoljni, če bodo izpolnili vsaj to, saj bodo že ti rezultaiti pomenili velik uspeh za napredek našega plavalnega športa. M. P. NEVARNOSTI !AZEN ZA SIN MM DANOVO Nad olimpijskimi igrami v Tokiu se kar naprej zbirajo temni oblaki. Ne gre zato, da Japonci ne bi zmogli organizacije doslej največje športne predstave na svetu. Zopet enkrat bo morda vzrok za težave visoka športna politika, ki se pojavlja ne glede na načela mednarodnega olimpijskega komiteja, da nimajo niti olimpijske igre, niti šport na sploh nobene zveze s politiko. Že večkrat omenjene GANEFO igre v Djakarti so tokrat veliki kamen spotike. Najbrž ni potrebno, da ponavljamo vso zgodbo o izključitvi Indonezije iz mednarodnega olimpijskega komiteja, ker ni vabila na azijske igre Formoze in Izraela, potem o reakciji Indonezije, ki se je kazala prav v organiziranju GANEFO iger, nadalje o poskusu pomiritve s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja, če bi Indonezija samo izjavila, da se bo v bodoče držala pravil. Sedaj niti ne gre toliko za članstvo Indonezije in njen nastop v Tokiu, ampak bolj za vprašanje kaj bo s tekmovalci tistih držav, ki so nastopile na GANEFO igrah čeprav so nekatere mednarodne športne federacije nastop na tej. prireditvi prepovedale. Glede na to, da je večina držav, Id so nastopile v Djakarti, že računala z morebitnimi komplikacijami, v večini primerov niso poslali v Indonezijo najboljših tekmovalcev, da jim le ne bi onemogočili nastopa v Tokiu. Tako lahko npr. za atletiko ugotovimo, da so manjkali vsi atleti svetovnega razreda z izjemo predstavnikov LR Kitajske, severnokorejske svetovne rekorderke SIN KIM DAN ter alžirskega skakalca v daljino BKAK-CHIJA. Kaže, da bo Mednarodna atletska zveza tolmačila svojo prepoved nastopanja v Djakarti, tako, da v Tokiu ne bodo smeli startati tisti, ki so nastopili na GANEFO igrah, da pa ne bodo izvajali sankcij proti državam, ki so se udeležile iger. Verjetno se bodo tudi druge športne panoge odločile za sličen postopek, kar pomeni, da na vse zadnje olimpijske igre v Tokiu ne bodo v toliki meri prizadete zaradi zapletov okoli GANEFO iger. LR. Kitajska itak ni članica Mednarodnega olimpijskega komiteja in njenih športnikov tako ali tako ne bi bilo na Japonsko. Edini udarec kvaliteti atletike na olimpijskih igrah bo gotovo odsotnost SIN KIM DANOVE. Primerjajoč stanje v drugih panogah ne bo mnogo razlike, še posebej ker nekatere mednarodne športne zveze sploh ne bodo izvajale sankcij, če jih k temu ne bo posebej pozval Mednarodni olimpijski komite. Prevelika bojazen, da bi se tokijske igre lahko celo razbile, torej ni na mestu. Nevarnost bi nastopila šele v tistem trenutku, če bi usmerili sankcije zaradi nastopa na GANEFO igrah proti sodelujočim državam in ne samo proti sodelujočim tekmovalcem. Mimogrede naj še omenimo, da se je Jugoslavija udeležila GANEFO iger samo v dveh neolimpijskih panogah. ^ i Švicarski olimpijski komite stoji pred težavno nalogo odločiti okvirno ekipo za Tokio, po panogah in številu tekmovalcev. Razpoloženje je po skromnih rezultatih v Innsbrucku precej slab. Kot kaže bodo poslali na Japonsko jahače za dresuro in preskakovanje ovir, strelsko ekipo s 6 do 8 tekmovalci, telovadno vrsto, nekaj atletov, veslače, jadralce, sabljače le v meču, rokoborce sam0 v prostem slogu, največ dva. do tri boksarje, medtem ko imajo malo možnosti na odhod plavalci, kajakaši, dvigalci, uteži, judoisti, moderni peteroboje!, za igre pa je že odločeno, da ne pojde niti ena ekipa. • Japonski olimpijski komite je dosegel pri oblasteh olajšavo pri vstopnih dovoljenjih. Vsi uradno akreditirani udeleženci iger (tekmovalci, funkcionarji in novinarji) iz inozemstva bodo lahko potovali na Japonsko brez potnega lista in vizuma, zadostovala bo overjena Olimpijska legitimacija. Računajo, da bo s tem dokumentom prišlo v Tokio približno 7.500 ljudi. OLIMPIJSKI BILTEN Amaterska atletska unija ZDA je dokončno odklonila prošnjo olimpijskega zmagovalca iz Rima, Billa Niederja, da mu dovolijo ponoven nastop v amaterskem atletskem taboru. Olimpijski zmagovalec v metu krogle se je namreč prelevil v profesionalnega boksarja in že v prvi borbi doživel kaj neslaven konec s knoc outom in tako je bilo te kariere konec. Angleški atleti se nameravajo zelo resno pripraviti za igre v Tokiu. V ta namen so tokrat v izredni meri pritegnili k sodelovanju tudi tekmovalce — olimpijske kandidate. Ti bodo sami aktivno prispevali ne le s svtojim treningom, ampak tudi drugače, da se bo program priprav v redu izvajal. Za kapetana moške olimpijske ekipe je bil določen Robert Brightvvell, ženske pa Dorothy Hyman. Velike nade gojijo n. pr. tako sprinterji kot sprinter-ke. Eni kot drugi se nameravajo tako izvežbati v predajah, da bi bili sposobni teči nove svetovne rekorde in poseči v Tokiu po najboljših mestih. Dani Vrbovšek, skupaj s trenerjem Prešernom Kot vsak teden smo tudi danes zavrteli telefonske številke obeh slovenskih zveznih liga-šev in njunih nasprotnikov v prihodnjem kolu 15. marca. Kot vemo, bo v Mariboru gostoval eden od favoritov pa prvo' mesto Čelik iz Zenice, v Ljubljano pa bo prišla zagrebška, Lokomotiva. V jesenskem delu je Maribor z minimalnim rezultatom ];0 klonil v Zenici, medtem ko je Olimpija proti svojemu nedeljskemu nasprotniku Lokomotivi zaigrala v Zagrebu zelo dobro in zmagala s 3:1. Od teh Štirih moštev, ki se bodo v nedeljo srečala na slovenskih Ves izkupiček doma? tako kot znajo. V tem primeru nam za rezultat res ni treba skrbeti. Spremembe v moštvu? — Ze danes je v Puli nastopil Grubišič. Drugih sprememb verjetno tudi v nedeljo ne bo. Povedati moram, da bo klub verjetno razdrl pogodbo s Ti-motijevičem in morda tudi z ostalima dvema novincema. Vsi so namreč premalo resni in di- KAM BODO SLE TOČKE PRIHODNJI TEDEN? igriščih, so kar tri z vrha prvenstvene lestvice in s tem najresnejši kandidati za bodočega prvoligaša. Sicer pa prepustimo besedo njim samim. ZMAGA NE SME BITI VPRAŠANJE! Poklicali smo Maribor in na nasprotni strani žice se je oglasil tehnični vodja vijoličastih dr. Kurt VVelle. Na naše vprašanje, kaj lahko pričakujemo od nedeljskega srečanja s Čelikom, nam je odgovoril naslednje: — Upamo in žalimo si, da bi ves izkupiček ostal v Mariboru. Kljub temu, da je Čelik dobro pripravljen in da je to moštvo zelo kvalitetno, zmaga ne bi smela biti vprašanje. Prepričan sem, da bodo fantje dali vse od sebe in zaigrali sciplinirani, da na nje le težko računamo. Tudi v Zenici niso razpoloženi preveč pesimistično. Sekretar Čelika nam je po telefonu povedal tole: — V jeseni smo doma premagali Mariborčane. Priznavamo, da je to izredno težek in kvaliteten nasprotnik, ni pa nepremagljiv. Tudi prejšnjo nedeljo smo v Ljubljano pripotovali po različnih mnenjih brez upa na uspeh. Kot ste videli, nismo tako slabi in morda nam uspe podoben podvig tudi v Mariboru. VERJETNO SPET V STANDARDNI POSTAVI O tem, kaj smemo pričakovati od nedeljskega srečanja med Olimpijo in Lokomotivo, nam je povedal predsednik Olimpije tov. Milan Goslar tole: — Obe točki morata ostati v Ljubljani. V Zagrebu smo jeseni premagali našega nedeljskega nasprotnika in mislim, da ga moramo tudi na našem igrišču. Današnja tekma v Šibeniku bo verjetno dokončno odločila o tem, v kakšni postavi bomo nastopili v nedeljo. Upam, da ne bo kakšnih posledic epidemije gripe in da bo moštvo v nedeljo priteklo na igrišče v svoji standardni postavi, kakršne smo bili vajeni in kakršna je do sedaj tudi zmagovala. Poseben problem bo seveda naše igrišče. Zime noče biti konec in novo-zapadli sneg bo verjetno stanje igrišča še poslabšal. Prav to lahko precej Škoduje igri našega moštva, ki v blatu in brozgi ne more pokazati tistega, kar v resnici zna. Sicer pa sem, kljub vsemu temu optimist. V Zagrebu so pred nedeljskim srečanjem zelo zaskrbljeni. Tudi v kratkem telefonskem razgovoru tega niso mogli prikriti. Takole pravijo: — Res je, da smo sedaj v zgornji polovici lestvice, toda skrbi nas, da ne bomo kmalu zdrknili precej niže. Že prva tekma s Šibenikom v Zagrebu je pokazala, da naše moštvo ni v najboljši formi in da lahko doživimo še marsikatero neprijetno presenečenje. O srečanju z Olimpijo pa tole: Poznamo kvalitete ljubljanskega li-gaša in po pravici rečeno ne moremo pričakovati kakšnega večjega uspeha. Potrudili se bc-mo in poskušali pokazati, kaj zmoremo, in zato o rezultatu niti nočemo dosti premišljevati. flKCUfl »POLET V SOLE« vogii ŠOLA KOJSKO Nagrade: televizijski sprejemnik, radio, športna oprema... Na željo mnogih bralcev objavljamo danes sliko nemške dvojice v umetnostnem drsanju. Marika Kilius in Hans — Jiirgen Baumler sta na olimpijskih igrah osvojila srebrno medaljo, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Dortmundu pa naslov svetovnih prvakov Zaradi vse večjega zanimanja šolske mladine za športne dogodke in za edini slovenski list za telesno kulturo POLET, smo se odločili za razpis nagradnega tekmovanja med vsemi šolami v Sloveniji vezane na število celoletnih naročnikov Poleta med dijaki in učenci šol. • Nagradno tekmovanje bo trajalo vse leto in bo zaključeno ob nastopu zimskih semestralnih počitnic 1965. Dijaki ali učenci lahko naročijo Polet skupinsko na naslov šole, ki jo obiskujejo ali pa posamično na svoje domove. Priporočamo naročila na naslov stanovanja, da bi dijaki in učenci redno prejemali Polet tudi v letnih počitnicah. • Vsak teden bomo tekoče objavljali vrstni red posameznih šol po številu naročnikov. Da bi bilo nagradno tekmovanje zaradi različnega števila učencev in dijakov na posameznih šolah, kar najbolj pravično in realno, bomo pri končnem vrstne, redu upoštevali naj več ji odstotek naročnikov od števila učencev in dijakov na posamezni šoli. ® Ob zaključku tekmo- vanja, to je takoj ob nastopu zimskih semestralnih počitnic 1965, ho uredništvo našega lista priredilo svečanp razglasitev rezultatov na tisti šoli, ki bo zmagala v tem nagradnem tekmovanju. Tu bodo sodelovali tudi najboljši slovenski športniki ki bodo v razgovoru z novinarji, učenca in dijaki seznanili prisotne z dogodki iz največjih tekmovanj in o svoji tekmovalni karieri sploh. • Naše uredništvo je pripravilo za posamezne šole, kd bodo sodelovale v tem nagradnem tekmovanju za naročnike, tud večje število nagrad. Med njimi je tudi televizijski sprejemnik, radio, oprema za rokometno moštvo za košarko, rokomet, nogomet, odbojko itd. • Ker je število šolskih športnih društev vedno večje in imajo tudi vse številnejša in pestra tekmovanja, vabimo vsa šolska športna društva k sodelovanju z našim uredništvom. Pričakujemo sporočila o vašem tekmovanju, vaše prispevke pa bomo z veseljem objavili ter po potrebi uvedli v Poletu tudi posebno rubriko »šolska športna društva«. šol po številu Mariborska razglednica V Mariboru je bilo prejšnji teden živahno, kot že dolgo ne. Fotoreporterji, med njimi tudi naš, so se trudili, kdo bi ujel v objektiv »smučarske lepotice«. Naš posnetek je izpred hotela Slavija. Mimogrede — ,t0varna smučarskih vef “Marker« je našla pot > Mariboru, izobesila raHsparente in le-Podtem ko smo zaS'3! iskali reklame dpi? cih tvrdk od SIo-veP«« šport do Elana, gporc opreme in dru- gih... Na fotografiji so Avstrijka Eder, norveška tekmovalka Hvam-men, švicarska smučarka Gay in Angležinja Hathorn. Smučarke so bile navdušene nad Mariborom in nad Pohorjem še posebej. Kako mora biti šele lepo, če je na Pohorju dovolj snega in sonca, so nam pripovedovale vse po vrsti. Obljubile so tudi ponovčn obisk čez leto dni sestri Goitschel zaradi zmag, obe nemški tekmovalki zaradi nepozabnega obiska v vinski kleti (pravita, da še bistva pokusili tako dobrih vin), Norvežanka zaradi dobre družbe (če bo prišel tudi Heu-ga), no seveda vse skupaj zaradi dobrega smučanja in kvalitetne prireditve. PISMO IZ ZDA Zanimanje za SPENT raste Pred dnevi je dobil podpredsednik namiznoteniške zveze Jugoslavije Sveta Popovič, pismo zanimive vsebine, ki kaže, da je v svetu že danes precejšnje zanimanje za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Med drugim piše odgovorni sekretar namiznoteniške zveze ZDA naslednje: — Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi lahko sporočili, kako bi kakšna ameriška televizijska družba organizirala prenos nekaterih iger svetovnega prvenstva. Ena teh družb me je pred dnevi prosila za informacije o tem, prepričan pa sem, da se bodo za to zanimale tudi ostale. Zanima nas predvsem, če bo televizijski prenos lahko organizirala kakšna ameriška družba, ali boste firme izbrali vi ali mi. Če pa je to zadeva, ki bi jo lahko opravili vaši ljudje in vaša televizijska družba brez naše vloge kot posredovalca, vas prosim, da mi sporočile, s kom naj se naše televizijske družbe povežejo v Jugoslaviji. Za zaključek naj povem, da sem tudi sam pripravljen, da obiščem vašo državo naslednje leto. Poskušam se naučiti nekaj srbohrvaščine, da bo moj obisk uspešnejši. (Zvedel sem, da bi se bilo bolje naučiti nekaj slovenščine, vendar je žal nemogoče dobiti literaturo v tem jeziku pri nas.) V svojem študiju bi se želel spoznati tudi z raznimi strokovnimi izrazi namiznega tenisa v srbohrvaščini. Mislim, da bom to lahko dosegel z branjem vaše revije »STONI TENIS«. Prosim vas, da mi od sedaj naprej do prihodnjega aprila pošiljate po en izvod te revije. Če je zanjo treba plačati naročnino, tas prosim, da mi to sporočite. Vaš vdani J. RUFFORD ODGOVORNI HAURISON, SEKRETAR. Trenutni vrstni red najboljše o&morice naročnikov je naslednji: 1. Osnovna šola Kojsko 100 naročnikov 2. Osnovna šola »Franjo Golob« Prevalje 66 naročnikov 3. Osnovna šola »Martin Kotanja« Šentjernej 47 naročnikov 4. Osnovna šola Semič 41 naročnikov 5. Osnovna šola Miklavž pri Ormožu 15 naročnikov 6. Osnovna šola Griže pri Žalcu 13 naročnikov 7. Osnovna šola Dob pri Domžalah in Osnovna šdla Komen 12 naročnikov 8. Osnovna šola »Drago Kobal« Maribor 10 naročnikov b^ustii N; 00041 Es wird besfetigf, dafj der dieses Sdieines mil einem Belrag voe S 100.— (etahimdert SchifSinol ium Bau des Schiheifl16* -Pepi Sliegler* beigelragen ha*. Bank fur Tirot u. Vorarlberg Zweigs!elle lienx CT7' —- (Dir. Herbert Divvald) Fir ^Ponentenkomilee s Pie '•'"'»er Geldinstitul« '•'"Uer Sparkaa* RalKeisen-Bejirks-Kesse lient ;.\e smej se sodniku« bi lahko bila ena o:l zapovedi za nogometaše. O tem bi vedel kaj več povedati igralec Lovatt, ki je bil na neki niž j ©razredni tekmi v Angliji izključen in kaznovan z globo, ker se je po sodnikovem mnenju temu na-smehnil na način, ki sodniku ni bil po volji. Menažer košarkarjev Harlema Abe Saperstein je verjetno med najagilnejšimi športnimi popotniki. Samo z letali je ta mož opravil na potovanjih nič manj kot 4 milijone kilometrov. Svetovni rekorder v teku a 800 m, Peter Sneli, je bil kaj presenečen ko so mu v neki mlekarni ponudili za žejo mleko kar v kozarcu z njegovim portretom in napisom, da je dosegel svoje rekorde prav zaradi tega, ker pije mleko. Rekorder je bil sicer počaščen, vendar je opozoril, da ta neodobrena reklama pač ne more koristiti njegovemu amaterskemu statusu. Zlato Čajkovski, ki trenira Bayem iz Munchna, je bil nedavno zopet predmet škandala. Zaradi udarca igralcu nasprotnega moštva je bil kaznovan z denarno kaznijo 2.500 mark. To ni bilo prvič, da ni znal brzdati svojega temperamenta. Profesionalno hokejsko tekmovanje v National Hockey League se še nadalje razvija v znamenju velikega dvoboja .med Montrealom, ki ima 73 točk iz 57 tekem in Ccicagom z 71 točkami iz 59 tekem. Toronto s 60 točkami, Detroit s 54, New York s 46 in Boston z 38 pa so že daleč zaostali. Vedno mali Rik van Steenbergen, dvakratni svetovni cestni prvak v kolesarstvu, ima pred seboj nov rekord. Se vedno aktivni udeleženec šestdnevnih dirk je že blizu vrha lestvice najuglednejših v tej panogi. Doslej je zmagal na 33 takšnih dirkah in ima pred seboj le še Kanadčana Pedena s 35 zmagami in Nemca Kiliusa s 34. Pravtako ne bi želel v podrobnostih govoriti o velikem sprejemu v Buenos Airesu in pravem vulkanskem izbruhu navdušenja v Balcarce. Leto 1951 sem s tem končal. Doma se nisem udeležil nobene dirke več. SMRT PREŽI V KRIVINI LESMO V začetku leta 1952 sem se udeležil na starem Ferrariju sedmih dirk doma in v Braziliji ter Urugvaju in šestkrat zma-gal. Tedaj me je nenadoma preselila vest, da se Alfa Romcp odpoveduje sodelovanju v dirkah za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. Ostal sem takorekoč brez domačije, skoraj bi lahko rekel — na cesti. Po prihodu v Evropo sva oba a Gonzalesom poskusila nove avtomobile angleške znamke BRM, podpisala sva tudi že pogodbo, vendar rezultat ni bi kaj prida: dva odstopa na dirkah za Veliko nagrado Albi ja in Irske. Z letalom sem potem odletel v Pariz in takoj z naslednjim naj bi nadaljeval pot v Milano in potem v Monzo, ker sem imel v žepu vabilo na to dirko. V Parizu pa je bilo vreme tako, da ni bilo misliti na letenje. Prijazna hostesa mi je takoj postregla z voznim redom iz katerega sem lahko kaj hitro razbral, da bi prišel v Monzo točno ob koncu dirke. Rekel sem torej, da bo treba na pot z avtomobilom. Dekle me je čudno pogledalo in reklo: »Kaj pa mislite? Hočete biti Fangio?« Ni bilo časa za pojasnila. Telefoniral sem prijatelju, dirkaču Rosierju, če mi lahko posodi kak zelo hiter avtomobil. Takoj je bil pripravljen in mi je čez pol ure izročil ključe novega Raneulta. . Kaj vem kolikokrat sem potem prekršil prometne predpise v nekaj državah. Vsekakor sem v Monzi zamudil uradni trening in imel priložnost na vsega 5 krogov neurade vožnje. Ko so ostale dirkače vprašali kaj mislijo o mojem nastopu, ki ni bil v skladu s pravili, se niso protivili, le Ascari je rekel, po-- tem ko me je dalj časa gledal: »Zdiš se mi krepko utrujen!« mm * NAŠ STALNI SODELAVEC RUDI PAVLIČ POROČA O TELpSNLKLLTURI V - BREŽICAH \i llrežicah na prvem mestu: {Gradnja objektov Pred kretkim smo obiskali Brežice, da bi se pomenili o telesni kulturi v tem kraju. Ni dolgo tega to so imeli v Brežicah razširjeni plenum in tako nam je bilo na voljo dovolj podatkov c delu te trganizacije, ki je kot kaže v zadnjem času dokaj plodno. Imena telesno kulturnih funkcionarjev Milica Avsec, Marija Veble, Zvone Ilovar in Darko Šetinc io v Brežicah znana vsakomur, ki se količkaj ukvarja 's telesno kulturo. V razgovoru z njimi smo tvedeli marsikaj zanimivega. Delo Občinske zveze za telesno kulturo v Brežicah je bilo lani zeio plodno. Imeli so vrsto tekmovanj. Največ jih je bilo doma 184 in izven komune. 64. To so številke, ki kažejo aktivnost športnih ieiavcev in seveda tudi športnikov v brežiški komuni. NOGOMETAŠI SPET NA DELU Za razgovor smo poprosili tudi trenerja moške f rokometne ekipe Partizana Brežice tov. Darka Se- 1 tinca ter tehničnega vodjo Zvonka Ilovarja. Tov. Ilovar nam je takole dejal. Lani smo tek- jj movali v vzhodnem delu republiške lige, od jeseni 1 pa nastopamo v štajerski coni. že pomladanski del | ko je ekipa tekmovala z najboljšimi v Republiki je 1 pokazala, da je bil zimski trening pod vodstvom tre- jj nerja Šetinca uspešen, žal pa vse osvojene točke j§ niso zadostovale za obstanek v družbi najboljših. 1 V našem delu pomeni velik preobrat novo asfalt- 1 no igrišče. S tem objektom smo lahko stopili na | novo pot pri razvoju rokometa v Brežicah. Trener tov. Šetinc pa na mje na naša vprašanja Ij takole odgovarjal. 1 — Kdaj ste pričeli s treningi? jj Konec januarja smo imeli prvi trening v telo- jj vadnici TVD Partizan. n — Kako je z igralci, ali jih imate dovolj? Na razpolago imam 22 igralcev. Za spomiadan- 1 ski del tekmovanja bomo okrepljeni s tremi igralci, jj ROKOMET | na novi poti I Gavrilovič, Ples in Dogan, ki je bil nekdaj državni reprezentant. — Kakšne probleme imate pri vašem delu? Problemov nimamo. Edino kar nas moti je, da trije igralci študirajo v Ljubljani in ne morejo redno trenirati. — Kaj pa vaša želja o uvrstitvi v spomladanskem delu? želimo si, da bi se vrnili v društvo najboljših v Sloveniji. Ženska vrsta Partizana iz Brežic je prezimila na i zadnjem mestu Republiške rokometne lige. Mlade 1 igralke po stažu in po starosti se niso mogli upi- ■ rati izkušenim nasprotnicam. Na vseh tekmah pa jj so bile borbene in to kažejo tudi rezultati, ki niso jj bili katastrofalni čeprav je ekipa na zadnjem mestu. J Več o tem pa nam je povedala igralka Natalija 1 ' Lapuh. — Kaj je vzrok, da ste trenutno na zadnjem jj mestu? Premalo smo izkušene, večkrat pa na? je sprem- | Ijala smola. — Kdaj ste pričele s treningom? Takrat kot fantje. Razlika je le v tem, da smo I j brez trenerja. — Kako bo v spomladanskem delu? Ce bomo dobile trenerja, upamo na osmo mesto. 1 Veselja in volje je dovolj! ll!!illil!!H!lllll!liil![llllllii!fltt})lllii!il!!!!!!i!l!IIIII!lllltllI!!l!lj!!!!lli!ll!l![!!ilill!llj!litll!!li;!li[|ili!ii|i[{(||||j;||jj([|(j[|jj|j|jjj|j[j|[j||jj|j;|i[||j||ijj|jj|jj}jj|ji^ POPRAVEK V prejšnji številki naše-lista je v nadnaslovi fispevka o telesni kulturi Celju pomotoma prišlo o zamenjave imena pri piscu članka. Prispevek o telesni kulturi v Celju je pripravil naš stalni sodelavec Karel Jug in ne,. Marjan Telatko. Najprej nam je o delu j telesne kulture Občine Brežice povedale nekaj misli predsednik Občinske zve-j ze ža telesno kulturo tov. Milica Avsec. — Občinska zveza za telesno kulturo v naši občini je organizacija ki združuje vse telesno kulturne organizacije športna društva in klube. Bilo bi nuj-! no sodelovanje Občinske zveze s Svetom za telesno kulturo. Tega pa do sedaj i žal ni bilo, saj je bila do ■ nedavnega pri Svetu za kulturo, prosveto in telesno kulturo. Telesna kultura v naši občini je že dosegla določeno aktivnost in so bili doseženi vidnejši uspehi, ki kažejo, da so tej panogi, kljub temu, da je bila občina v težkih razmerah posvetiti precej pozornosti. Občinska zveza se je trudila in reševala mnoge probleme, žal pa vseh ni bilo mogoče rešiti. Zelo velik problem so v (občini športni objekti, ta-' ko telovadnice kot igrišča. Telovadnica je v vsej občini le ena in to pri TVD Partizan Brežice, ki jo uporabljajo 4 šole, tako da ostane le malo časa na razpolago za aktivnost društev. Prav zaradi tega ni bilo nič čudnega, da naša društva v Artičah, Dobovi in Cerkljah ne morejo doseči vidnejših uspehov. Res je, da Občinska zveza ni dosegla tistega kar bi mogla. Večkrat pa so nastopili problemi, ki so bili nepremostljivi. Zveza je letos dobila svoje prostore, kar bo znatno izboljšalo stanje, dobila pa je tudi že profesionalnega tajnika. Z gradnjo igrišča v Brežicah, rokometnega igrišča v Cerkljah, ureditvijo telovadnice v Brežicah pa smo storili prve ukrepe, ki vo- dijo k izboljšanju telesno kulturne dejavnosti v komuni obenem pa nudijo mladini in športnim društvom pogoje za delo. Omeniti moram še vključevanje naših delovnih kolektivov v športno dejavnost. Občinska zveza za telesno kulturo je lani v sporazumu z Rokometno_ zvezo Slovenije ustanovila v Brežicah medobčinski ro kometni center v katerega so vključena moštva tudi vsega Zasavja. S svojim delom si je odbor tega centra lani pridobil priznanje Rokometne zveze Slovenije, kot najboljši center v Sloveniji. V okviru Občinske zveze je do nedavnega deloval kot samostojna organizaci ja Nogometni klub Brežice. Zaradi neorganiziranega dela in neodgovornosti posamenzili članov uprave je UO TVD Partizan na priporočilo Občinske zveze društva ustanovil nogometno sekcijo. Samo na tak način je bilo mogoče rešiti vprašanje nogometa v Brežicah. Tudi v prihodnje bomo morali nadaljevati z gradnjo in urejanjem športnih objektov. Na prvem mestu je dograditev stadiona v Brežicah, za katerega imamo nekaj sredstev že zagotovljenih. Treba bo tudi poskrbeti da bodo pri novi šoli v Brežicah zgradili moderno telovadnico. Da je naša organizacija dosegla take uspehe, gre zasluga našim ljubiteljem športa, ki ves svoj prosti čas posvetijo telesni kultu ri z željo, da bi naši mladini ustvarili dobre pogoje za delo na telesno kulturnem področju. Prav tem ljudem moramo dati priznanje, saj je to v naši občini edino področje, kjer ni na razpolago nagrad tako kot drugje. tem ali se telesna vzgoja po šolah lah-fco nemoteno razvija in ili so kadri za to področje zagotovljeni pa nam je nekaj več povedala tov. Marija Veble. — Čeprav so nam načela o zdravem duhu v zdravem telesu dobro znana, smo vendar le prav malo storili, da bi ta načela oživela med šolsko mladino, tako kot zahteva razvoj naše družbe. Telesna vzgoja je -del splošne vzgoje. Smoter telesne vzgoje pa ni samo v tem, da bi se človek naučil hitro in lepo telovaditi ter zmagati na športnih tekmah, V bistvu gre za pomoč človeku pri njegovem psihofi-jične-m razvoju Sodobna telesna vzgoja pa si utira pot v našilršolah Prešla je vso trnovo pot od zanemarjenega in zapostavljenega predmeta do enakovrednega vzgojnega področja. Od devetih popolnih šol v naši občini imata pogoje za reden in načrten potic telesne vzgoje samo osnovni šoli v Brežicah. Niti ena šola v občini nima svoje telovadnice razen gimnazije kar pa ne zadošča potrebam. Tako gostujeta brežiški šoli v telovadnici TVD Partizan. Cenovna šola Artiče se poslužuje v zimskem času Zadružnega doma. Vse ostale šole so brez osnovnih pogojev za vadbo. V zimskem obdobju se pouk še vedno se dogaja, da predmeta telesne vzgoje ne vrednotijo tako kot bi ga morali. Večkrat na šoli prevladuje mnenje, da lahko telesno vzgojo poučuje vsakdo. Tudi upravitelji večkrat premalo skr-be za napredek telesne vzgoje. Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov se pouk telesne vzgoje v nižjih razredih ne odvija tako kot bi se moral. V objektivne razloge lahko štejemo pomanjkanje prostorov, v subjektivne pa pre-- majhno odgovornost učiteljev in upraviteljev, saj _ se dogaja da mnogokrat ure telesne vzgoje uporabljajo za utrjevanje drugih predmetov. Tako so otroci prav v dobi ko jtm je telesna vzgoja najbolj potrebna zanjo prikrajšani. Tudi zdravstveni vzgoji, ki je tesno povezana s telesno vzgojo bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Do danes še na nobeni šoli ni bilo temeljitih zdravstvenih pregledov, čeprav imamo v Brežicah športno ambulanto. Tudi v Brežicah se bo treba odločiti za skupen način dela s športno ambulanto, uvesti zdravstvene kartone ter morda celo ustanoviti center za korektivno gimnastiko. Na šolah ima mnogo otrok slabo držo, ploske noge ali druge večje in manjše Dkvare, ki bi jih lahko s posebno vadbo odpravili. Šole brez telovadnic telesne vzgoje razvija v razredih, O tem kakšen je tak pouk telesne vzgoje pa ni treba posebej govoriti. V letu JPI je večina šol pristopila k urejanju igrišč, tako da imajo danes že vse šole skromen prostor in naprave za pouk telesne vzgoje na prostem. Materialna osnova za razvoj telesne vzgoje v šolah je preveč skromna. Prav zaradi tega nimajo šole skoraj' nobenih rekvizitov. Nič čudnega torej ni, če šteje šolski zavod 370 učencev, ki imajo na razpolago le dve ali tri žoge. Prav nič se ne smemo čuditi če učenec v osmem razredu ne obvlada osnov tehnike suvanje krogle ali kaj podobnega. Dokler šole ne bodo imele rekvizitov ne moremo govoriti o načrtu pri delu. Učitelj si lahko še tako prizadera vendar ne more obdelati predpisanega .učnega načrta, če nima ustreznih rekvizitov. Telesno vzgojo naN lokalnih šolah poučujejo učitelji, ki zato nitnajo u-strezne izobrazbe Tako seveda kvaliteta pouka ni takšna kot bi morala biti. V letu JPI je bdo v naši občini ustanovljenih pet šolskih športnih društev, štiri šole pa so ustanovile le posamezne sekcije. Tam kjer je učiteljski zbor pomagal učencem pri njihovem delu je dejavnost zaživela. Kjer pa pomoči učiteljskega zbora in telesno vzgojnih organizacij ni bilo je društvo ostalo le na papirju. Odbor za šolska športna društva pri Občinski zvezi za telesno kulturo je letos sklical posvet predsednikov in tajnikov. V dokaj živahni razpravi so učenci povedali mnogo o težavah in uspehih ki jih imajo pri svojem delu. Značilno je, da učenci zelo vestno opravljajo svoje naloge, da radi vodijo društvo, samo če se ne čutijo sam-ijene. Pred časom je razpisal Pedagoški zavod za napredek šolstva v Krškem posebno anketo, ki je vsebovala tudi vprašanja o telesni vzgoji. Dobili smo presenetljive odgovore. Na šestih šolah od katerih smo prejeli ankete je 810 učencev ki ne znajo plavati, smuči ima 227 učencev itd. S ■ ■ ■ S 3 3 \ m ■ 3 I a 2 ■ ■ * a ■ a ■ m a 0 s : ■ <• ■ a a a 3 i m j i Znano podjetje ,VOZILA GORICA Šempeter pri Gorici IZpELUJE STROKOVNO IN V POPOL-NO ZADOVOLJSTVO KUPCEV, PO NAJSODOBNEJŠIH NAČRTIH KAMIONSKE PRIKOLICE, TRANSPORTNE CISTERNE, GASILSKA VOZILA, OPREMO ITD. KER SO VOZILA PRIZNANA JIH IZVAŽAJO TUDI V INOZEMSTVO. TUDI V NAŠI DRŽAVI JE VELIKO POVPRAŠEVANJE IN VEDNO VEC NAROČIL ZA VOZILA PODJETJA »VO-ZILAGORICA«. II. ZVEZNA LIGA - ZAHOD 1. Zagreb (1) 17 11 4 2 32:12 26 2. Borac (2) 17 10 2 5 31:25 23 3. Maribor (3) 17 8 4 5 36:16 20 4. Lokomotiva (7) 17 7 5 5 22:22 19 5. Olimpija (4) 17 7 4 8 28:15 18 6. Čelik (6) 17 6 8 5 19:18 18 7. Sloboda (5) 17 8 2 7 33:32 18 8. Varteks (8) 17 5 S 8 23:23 18 9. Borovo (9) 17 8 4 7 23:23 16 10. Slavonija (10) 17 8 4 7 26:27 16 11. BSK (11) 17 5 5 7 18:19 15 12. Šibenik (14) 17 5 5 7 20:26 15 13. Famos (13) 17 5 3 7 23:34 15 14. Bosna (12) 17 4 7 S 14:27 15 15. Istra (15) 17 8 2 9 18:29 14 18. Sparta (16) 17 2 5 10 18:36 9 Lestvica - vzhod Trepča 17 9 5 3 35:25 :3 Sutjeska 17 10 3 4 25:19 23 Radmčkl B 17 7 7 3 31:19 21 Bor 17 9 3 6 24:21 20 Proieter 17 7 5 5 34:23 19 Bačka 17 3 3 6 21:21 19 Budutfnost 17 8 2 7 26:13 18 Pobeda 17 6 5 6 31:24 17 Priština 17 8 1 8 13:15 17 Borac 17 5 7 5 15:15 17 Srem 17 5 6 6 19:22 16 Jedinstvo 17 5 5 7 26:23 15 Spariak 17 6 2 9 18:23 14 Zeljezničar 17 6 2 9 23:27 14 Subotica 17 5 1 11 16:31 11 Badnički S 17 2 4 11 15:36 6 V naslednjem kolu se bodo srečali Varteks : Sparia Zagreb : Borovo Famos : Borac Sloboda : Bosna BSK : Istra Maribor : Čelik Slavonija : Šibenik Olimpija : Lokomotiva ISTRA: MARIBOR 1: PULA, 8. mkr. Za domačine je pomenilo današnje srečanje proti Mariboru zadnjo priložnost, da se rešijo iz nezavidljivega mesta na lestvici II. zvezne lige — zahod. To je bilo v senci mogočnih zidov puljskega amfiteatra čutiti na vsakem koraku. Zjutraj, ko se je mesto še kopalo v soncu, je bila atmosfera že športna. Ko pa so se popoldne na stadionu zgrnili prvi oblaki, so z njimi splah- se še ni prav segrel, ko je že dobil močan Stojanovičev udarec v čelo in kljub močnim bolečinam zdržal do kraja. Sodnik Teianič je vse te dogodke spremljal precej ravnodušno in ni reagiral niti takrat, ko je prišio do najhujših poškodb, ČEH — MOJSTER PROSTIH STRELOV | Mariborski krilec Čeh je Istra: Zagorc, Stembergar, Rosignoli, Premate, Diija-novic, Višnjevac, čemjul. Maraš, Stojanovič, Prozina, Sta-matovič Maribor: Vabič, (Grloci), Jovanovič, Tolič, Dolfek, Grubišič (Kreač), Sizgoreo, Markovič, Amejčič, Pirci Rajačič. Strelci: v 18. minuti Čeh za Maribor, v 72. minuti Stojanovič za Istro. Sodnik: Branko Tešanič (Varaždin) ter mejna Katulič in Ledinek (Zagreb). Gledalcev 5000, neli tudi prvi znaki spomladi, kajti z morja sem, je vel mrzel in neprijeten veter ... Mrzel, kakršen je bil sprejem mariborskih nogometašev, ki jih je okoli 4000 gledalcev ob pričetku tekme pozdravilo z enoglasnim žvižganjem ... ISTRA NE IZBIRA SREDSTEV Mariborski igralci so bili danes od prve do zadnje minute tarča izredno ostrih in surovih startov. Domačini v borbi z nasprotnikovimi igralci niso izbirali nikakršnih sredstev in sodnik Tešanič iz Varaždina bi storil najbolj prav, če bi že v samem začetku oddaljil z igrišča ne. kaj prenapetežev. Tako pa se je zadovoljil le z opominjanjem, tu in tam je tudi koga zapisa!, dogodki na igrišču pa so ubrali edino možno pot — do telesnih poškodb. Najhuje jo je skupil srednji krilec vijoličastih Grubišič, ki je danes po daljšem času spet nastopil v mariborskem moštvu, ko je ta v 35. minuti igre ležal na zemlji, ga je eden domačih napadalcev udaril tako močno, da so ga z zlomljeno roko odpeljali v puljsko bolnišnico. Domačinom pa to še ni bilo dovolj. Nekaj težkih udarcev so že do takrat, pa tudi pozneje staknili po vrsti domala vsi mariborski igralci, v 74. minuti igre pa so potem odnesli z igrišča še vratarja Vabiča, ki je bil poškodovan v ostrem naletu domačega napadalca Narasa. V vratih ga je zamenjal Grloci, ki bil danes gotovo najnesreč-nejši igralec svojega moštva. Že v soboto je tožii zaradi bolečin v glavi, čez noč pa se ga je prijela še vročina, tako da je bil njegov nastop negotov prav do začetka srečanja. Ko sta obe moštvi pritekli na igrišče, pa smo ga kijub temu zasledili v dresu s št. 8, še več — bil je pobudnik in glavni - nosilec do. mala vseh mariborskih napadov v prvih 20 minutah igre. Ko potem pred koncem prvega polčasa ni več zdržal in zahteval menjavo, ga tehnično vodstvo vijoličastih ni moglo več poklicati z igre, ker je prišio že do znane Grubi-čičeve poškodbe. Gostje so v prvem delu uprizorili pravi peklenski tempo in gol je dobesedno visel v zraku, že v prvi minuti se je izkazal domači vratar Zagorc, ki je ubranil silovit Rajačičev strel s kakšnih 25 m. V 8. minuti se je odločil za strel Ceh in žoga je samo za nekaj centimetrov zgrešila domača vrata. V 18. minuti se je rekonvalescent Čeh končno le odkupil s krasnim zadetkom. Bil je to za las podoben položaj kot pred 7 dnevi v srečanju proti Bosni. Tudi tokrat agilni Markovič je prodrl po sredini igrišča, poslal uporabno žogo Rajačiču, tega pa so približno 20 m od vrat grobo zrušili. Domačini so postavili zid, Čeh pa je žogo dvignil čez njega v levi zgornji kot. Zagorc je sicer posredoval, točno odmerjenemu strelu pa ni bil kos. II. Z V E Z N A NOGOMETNA LIGA v Po zelo giobi igri Istre je Maribor komaj osvojil točko - h Šibenika nismo dočakali presenečenja * Sparia je presenetila prvega na lesivici Zagreb - V današnjem kolu j?ei neodločenih rezulialov ŠIBENIK: OLIMPIJA 2 Šibenik: Sirkovič, Friganovič, Marenci, Stošič, MiljeviC, žetina, Perasovič, Stanišič, Orošnjak, Aralica, Rora. Olimpija: žab jak. More, Jovičevič, Kokot (Srbu), Kule-novič, Kapidjid, Frančeškin, Mladenovič, Zagorc, Rudinski, Corn. Strelci: Kapidjič v 6. min. (avtogol) in Perasovič v 38. min. za Šibenik ter Rudinski v 83. min. za Olimpijo. Sodnik: šanak (Beograd), stranska sodnika Pužarevič (Tuzla) in Ivaničevič (Zagreb). Vreme sončno in vetrovno, teren dober za igro, gle-galcev 3000. ŠIBENIK, 8. marca. — Olimpija tudi v drugem kolu ni prinesla veselja svojim pristašem. Mnogi poznavalci nogometa so trdili, da bo Olimpija osvojila v Šibeniku obe točki, mnogi so si žele- GROZINA V PREČKO Domačini so se otresi! pritiska Mariborčanov šele v zadnjih 15 minutah, posebej pa še po Grubišičev: poškodbi, ko je v obrambi vijoličastih nekaj časa precej škripalo. Prešinjeni tehničar Gro-zina se je odlikoval že v 23. minuti, ko je s precejšnje daljave streljal ostro v vratnico. V zadnjih 10 minutah pa je bil postavljen pred težko preizkušnjo Vabič, ki , je ubranil zapovrstjo nekaj nevarnih strelov. Takoj po nadaljevanju pa so bili Mariborčani zopet gospodarji na igrišču. Predvsem Markovič je vedno znova prodiral v polje gostov in pripravlja! svojim soigralcem ugodne priložnosti. V 48. minuti je Arnejčič za nekaj desetink sekunde zamudil njegovo podajo , z desnega krila, v 60. minuti pa je stadion ponovno onemel. Markovič je takrat poslal »v ogenj« Rajačiča in ta je povsem sam prodrl v kazenski prostor domačinov. Stembergar ga je najprej hotel zaustaviti z roko, ko pa mu to ni več uspelo, ga je od zadaj zrušil. Vsi so pričakovali najstrožjo kazen, Tešaničeva piščalka pa je ostala nema. IZENAČENJE V ZNAMENJU PREMOČI V času absolutne premoči Mariborčanov ' so domačini dosegli zadetek. Tolič je izbil žogo v stranski out, Stembergar pa je s položaja desnega krila poslal žogo v kazenski prostor Mariborčanov. Stojanovič je stal na pravem mestu in iz voleja takoj ostro streljal v levi Vabičev kot. Zadetek je bil izredno lep, tako da mariborskega vratarja ne zadene nobena krivda. Uspeh je domačinom, ki so bili že precej izčrpani, vlil novih moči in v kazenskem prostoru vijoličastih je prišlo do konca še do razburljivih trenutkov. Za ceno Va-bičeve in Grlocijeve poškodbe pa so Mariborčani odnesli polovičen izkupiček, kar je v danih okoliščinam pravi podvig, kajti nogomet, kakr-šenga smo danes videli v Puli, ne sodi na naša igrišča. Domačini so igrali namerno ostro, večkrat pa celo surovo. Glavni krivec za takšno igro in tri težke poškodbe je sodnik Tešanič, ki je pustil dogodkom svojo pot in ni ostreje reagiral že takrat, ko je bil še čas. PETER KANCLER 11 vsaj eno, vendar je Olimpija kljub temu ostala brez izkupička. Moštvo Šibenika je bilo fizično močnejše, želja domačih igralcev po zmagi je bila izredna — prevelika, da bi Olimpija lahko danes osvojila vsaj eno točko. DVA RAZLIČNA POLČASA Tisti, ki so bili danes v Šibeniku in so gledali to pomembno srečanje za točke v II. zvezni ligi, so videli dva popolnoma različna polčasa. V prvih 45. munitah je Olimpija igrala podrejeno vlogo, kajti domačini so bili zelo ofenzivni in so imeli pobudo v' svojih rokah. Razen vsega jim je pomaga! še veter, tako da so ustvarili že takoj v začetku nekaj razburljivih in nevarnih situacij pred vrati vratarja Olimpije Žabjaka. Kljub vsemu pa ti napadi niso bili tako izraziti, da bi »dišalo«, po golu ... Šibenik je ves prvi polčas igral z dolgimi žogami, po najboljših močeh so izkoristili ugoden veter in podajali so visoke žoge pred vrati Olimpije. Iz vseh teh kombinacij so se rodile masikatere zelo nevarne in že v 6. min. je bila usoda Olimpije tako-rekoč zapečatena. KAPIDJIČEV AUTOGOL Taka igra Šibenika je prinesla domačinom tudi uspeh, kajti v 6. min. je prišlo do nesrečnega trčenja treh igralcev: enega od napadalcev Šibenika, igralca Olimpije Ka-pidjiča in vratarja Olimpije Žabjaka. Veter je žogo zanesel, da jo je Kapidjič zadel z glavo tako nespretno, da je žoga preskočila vratarja žabjaka in obsedela v mreži. OLIMPIJA JE UREDILA SVOJE VRSTE Po tem golu je enajsterica Olimpije pričela z nekoliko smotrnejšo igro in imeli smo občutek, da bi lahko Ljub. ijančani z nekoliko več samo-, zavesti in mirnosti nadigrali ostrega in borbenega nasprotnika. Prav v teh minutah pa so domačini dosegli še drugi gol in Šibenik je vodil z 2:0. Napadalci Šibenika so podajali z leve na desno in z desne na levo ter povsem zmedli obrambo gostov. Nevami napadalec Šibenika Perasovič je prejel žogo približno 15 m daleč od vrat Olimpija in je neovirano streljal v desni spodnji kot. Razumljivo je, da je drugi gol deloval kot hladna prha na moštvo Olimpije, kateremu ni preostalo drugega, kot da skuša popraviti zamujeno z dobro igro v drugem polčasu. OFENZIVA OLIMPIJE Jasno je bilo, da preostane ljubljanskim nogometašem v drugem delu tega prvenstvenega srečanja le to, da skušajo s hitro in ofenzivno igro razbiti ostro obrambo nasprotnika in ga prisiliti k drugačnemu načinu igre. Olimpiji je načrt kar dobro uspeval, saj so se pričeli na- : 1 (2:0) padi preko hitrih kril, vendar je bil Šibenik na vse to dobro pripravljen in se je dobro branil, že kmalu v začetku drugega polčasa je imela Olimpija tri zelo lepe priložnosti, da bi dosegla goi, vendar so domači igralci vedno dobro rešiii kritični položaj, Frančeškin, Zagorc in Mladenovič bi lahko z malo več spretnosti in sreče obrnili položaj v korist Olimpije. Posebno nevaren je bil oster strei Mladenoviča, vendar je vratar Šibenika tokrat zares dobro posredoval. ČASTNI GOL OLIMPIJE Olimpija je dosegla častni zadetek v 83. min. V seriji napadov Olimpije je sodnik dosodil kot v korist Ljubljančanov. Na streljano žogo je najvišje skočil Rudinski in ■jo z glavo usmeril v mrežo mirno presenečenega vratar- _ ja domačih. Čeprav je manjkalo do zaključka tekme le še nekaj minut, so gostje iz Ljubljane živahno napadli in skušali izenačiti rezultat. Akcije napadalcev Olimpije pa niso bile dovolj izdelane, bile so premalo točne in — stihijske. Do konca srečanja je ostalo pri rezultatu 2:1 in obe točki je vpisal v svojo bilanco domačin — Šibenik. PRILOŽNOST TUDI ZA ŠIBENIK Moštvo Šibenika je imelo zelo lepo priložnost, da bi povišalo rezultat tik pred koncem tekme, čeprav je bila Olimpija ves ta čas v veliki premoči, Stanišič je prodrl pred vratarja Žabjaka in odlično streljal, Vratar Olimpije se je tokrat dobro izkazal, saj je šel Stanišiču nasproti, mu tako zmanjšal strelni kot in v padcu ubranil ta nevarni strei. ZMAGA ŠIBENIKA JE ZASLUŽENA Olimpija tudi v današnjem drugem spomladanskem kolu ni zadovoljila. Res je sicer, da so se igralci močno trudili, vendar smo pogrešali dobro organizirane igro napadalcev, Šibenik je bil izredno borbeno moštvo, ki pa je v drugem delu prekinjalo igro z večnimi protesti, S streljanjem žoge v out in a prekrški, tako da so s tem onemogočili tekočo igro Olimpije. Sodnik Canak je sodil zelo dobro, zamerimo mu le to, da je dovoli! nekaj zelo nevarnih in preostrih startov Šibenika. B. E. Nova Gorica : Jesenko 8:0 (4:0) NOVA GORICA, 8. marca-V prijateljski nogometni tekmi so nogometaši iz Nove Gorice premagali z visokim rezultatom Jesenice. Strelci za Novo Gorico: Ristič 3, Križaj, Torlakovič, Markovič, Uršič, Jug. I ANKETNI LIST \ i................. ........... £ 2.......................... i 3.......................... S 4.................-........ 5......................... • line in priimek: ...............; ■ Nasiov: .......................—• Uvrstite nogometna moštva II. Zvezne uogomet- ■ ne legi — zahod na mesta od 1. do 5., ki bodo po S vašem menju zasedla prvih 5 mest na lestvici ob S zaključku prvenstva. i Vsakemu anketnemu lističu morate priložiti 3 i različne kupone. Drugega objavljamo danes. Podroben razpis o naši nogometni anketi smo objavili v prejšnji številki našega lista (I. marca, Polet št. 9). i V prejšnji številki našega lista smo objavili nagradni kupon Poletove nogometne ankete št. 1, da- ■ nes pa je na vrsti kupon št. 2. Že zadnjič smo j objavili nagrade za tiste, ki bodo uganili vrstni red oL zaključku prvenstva II. zvezne nogometne lige — J zahod. Nagrade so naslednje: 1. Ogled nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija S 2. Ogled nogometne tekme Jugoslavija : SZ 3. Ogled nogometne tekme Jugoslavija : Francija I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA V naslednjem kolu: Rijeka : Crvsna zvezda, Trešnjevka : Radnieki, Hajduk : Novi Sad, Željezničar : Sarajevo, Vojvodina : Velež, Beograd : Rijeka (14. 3.), Partizan : Dinamo Crvena zvezda : Trešnjevka 0:0 BEOGRAD, 8. marca — Pred približno 12.000 gledalci sta se danes na Mladinskem stadionu pomerila prvi in žadnji na lestvici. Pričakovati je bilo gotovo zmago Cr-vene zvezde, vendar je bila tudi tokrat žoga okrogla. Tekma se je po nezanimivi in slabi igri končala brez zadetkov. Kl jub temu pa' so zagrebški »zeleni« pripravili kandidatu ža naslov letošnjega državnega prvaka in njegovim navijačem neprijetno Presenečenje. Osvojena točka Pa Trešnjevke kljub temu po .vsej verjetnosti ne more rešiti izpada iz prve zvzzne Ege. . K uspehu Trešnjevke je tiajveč pripomogel odlični vratar Nežmah, ki je danes .prav gotovo rešil svoje moštvo poraza. Odlikoval se Je tudi vratar Orvene zvezde Stojanovič, ki je moral reševati svojo mrežo tudi od udarcev svojega nespretnega branilca ■ Krkoviča, ki je bil danes ■®lab.'Odlikovali so se še Petrič, Kovač in Jovičič. Sodil Je Petrošič iz Splita. Crvena zvezda: Stojanovič, Durkovič, D. Popovič, Mitič (Stojanovič), Cop, V. Popovič, Melič, Maravič, Prljinče-vič, Kostdč, Stipič. Trešnjevka: Nežmah, Pe- trič, Kovač, Muškcvič, Jukič, Radonjič, Jovičič, Bradač, Stamfelj,’ Vučkov (Vičevlč), Pintarič. Dinamo : Rijeka 1:0 (0:0) ZAGREB, 8. marca. Kljub težkemu snežnemu igrišču ?ta obe moštvi prikazali dober in zanimiv nogomet. Dihamo je hotel že takoj v začetku odločiti tekmo v svojo korist, pa mu to ni uspelo. Domači napadalci so imeli celo vrsto izrednih priložnosti 2a dosego gola, vendar so bili pred vrati Vukičeviča vse Preveč nespretni. Rečani so imeli veliko manj priložnosti, še najlepšo pa v 25. minuti igre, ko je ostala mreža Dinama nedotaknjena samo zaradi izrednega posredovanja Brauna; Tudi v drugem delu igre so domači nevarno ogrožali Vu-kičevičeva vrata, edini zadetek na tekmi pa jim je uspelo doseči v 67. minuti igre, ko je Lanza streljal s kakšnih dvajsetih metrov oddaljenosti od reških vrat in je Rauš spremenil žogi smer. Zmaga Dinama je zaslužena, rezultat pa bi bil lahko še večji. Najboljši igralec v domačih vrstah je bil Braun, pri Rečanih pa je bila odlična obramba z Vrankovi-čem na čelu. Sodnik Strmeč-ki je sodil dobro. DINAMO: Škorič, Ramljak, Braun, Benco, Markovič, Pe-rušič, Kobeščak, Zambata, Mujič, Tamza, Knez (Rauš). RIJEKA: Vukičevič, Mile-voj, Brnčič, Radakovič, Vran-kovič, Rebac, Lukarič, Zadel, Veselica, Naumovič, Vukoje. Verda! : Partizan 0:1 (0:0) SKOPJE, 8. marca. Ko so bili na igrišču že vsi prepričani, da se bo tekma končala brez golov, je državni prvak na lahek način dosegel gol in s tem1 tudi zmago. Branilec Mojsov I je hotel podati žogo svojemu vratarju, pa jo je namesto tega Galiču. Presenečeni reprezentant je takoj reagiral; okroglo usnje sunil do Pirmajera, ta pa je neobran-ijivo zadel mrežo. Zapisati je treba, da je Partizan zmago zaslužil, igral je tehnično boljše, večkrat pa tudi povsem nekoristno. Izkazal se je Galič, ki je skupaj s Pir-majerjem ustvaril nekaj stoodstotnih priložnosti za dosego gola. Splošno mnenje je, da bi morali partozanovci streljati od daleč, namesto da so poskušali s prodori skozi gosto in ostro obrambo Vardarja. Kaže, da so domačini preveč spoštovali Beograjčane in so se že od vsega začetka povlekli v obrambo. Igralci Vardarja so se razživeli šele v drugem delu igre, posebno pa v zadnjih 15 minutah, ko so imeli nekaj idealnih priložnosti, vendar niso izkoristili niti ene, pa tudi šoškič je branil kot le redkokdaj. Najboljši igralci: Galič, Pir-majer in šoškič ter Ilijevski, Dojčinovski in Dasevski. Sodnik Cahun iz Duge Rese je dobro vodil to srečanje. Gledalcev 25.000 (rekord). Vardar: Miloševsld, Vučido-lov, Mojsov I., Dacevski, Dojčinovski, Spasovski, Kovačev-ski, Ilijevski, Dončevski, Mojsov II., Cvetkovski. Partizan: šoškič, Mihajlovič, Sombolac, Radovič, Miladinovič, Damjanovič, Bajič (Beče-jac), Milutinovič, Pirmajer, Galič, Čebinac. Novi Sad : Željeznicar 2:0 (0:0) Novi Sad: Dražič, Stojanovič, Tojagič, Vratnjan, Brzič, Čuk (Marin), Belič, Lemič, x Vrbica, Kupec, Rašid. Željezničar: Radovič, štaka, Kranjc, Zemko, Matič (Jovanovič), Bračulj, Gašič, Osim, Smailovič, Dizdarevič, Duspa-ra. Sarajevo : Vojvodina 1:1 (0:0) Sarajevo, 8. marca. Pred 12.000 gledalci sta se danes moštvi Sarajeva in novosadske Vojvodine razšli z neodločenim rezultatom. Prepričani v svojo zmago, so Sarajevčani podcenjevalno zaigrali, Novosadčani pa so z odprto igro, hitrim in dinamičnim nogometom skozi vso tekmo povsem nadigrali domačine. Gostje so bili tako na robu dragocene zmage, saj so že v prvem polčasu zamudili dve ali tri idealne priložnosti za dosego vodstva. Sarajevčani, ki so šele v drugem polčasu zaigrali na zmago, so se trudili zaman. Preveč so grešili v obrambi in tako je v 72. minuti Takač dobil žogo, izredno lepo zaposlil Miliča in ta je z lahkoto dosegel vodstvo za goste. Ko so že vsi pričakovali, da bodo gostje odnesli iz Sarajeva obe točki, je Mušovič v 80. minuti po dolgotrajnem obleganju vrat Novosadčanov le dosegel izenačenje. Na tekmi, ki jo je sodil zagrebški sodnik Varaždinac, sta se najbolj odlikovala oba vratarja. Sarajevo:Sirčo, Fazlagič, Vujovič, Crnogorac, Biogradlič, Šehovič, Arslanagič, Šiljkut, Fcrhatovič, Mušovič, Blaževič. Vojvodina: Panlelič, Svinjarcvič, Vučinič, Jergič, Sekereš, Ne tički, Takač, Malešev, Pavlič, Milič, Lambi. Hodnički : Hajduk 4:2 (1:0) NIŠ, 8. marca. — Le malo je manjkalo, da danes Hajduk ni doživel prave katastrofe na stadionu v Cairu. Napad domačih, kj je pred okoli 15.0000 gledalci odlično deloval, bi že v prvih 20 minutah lahko nasul kopico golov v J uri cev o mrežo. Vendar pa domačini niso imeli sreče pri streljanju na vrata in. ob polčasu so imeli le zadetek prednosti, katerega je v 11. minuti dosegel Jeremač. Res, da bi morala biti ta razlika še za gol višja, vendar v 41. minuti sodnik ni priznal spornega zadetka domačinov. Po odmoru se je podoben primer ponovil, vendar pred vrati Radničkega in tokrat je so-dnik zadetek priznal. Strelec je bil Hlevnjak v 47. minuti. Gledalci, ki so bili izredno razburjeni zaradi tega dogodka, so se šele potolažili v 52. in 59. minuti, ko je Ostrič na skoraj enak način doseegl dva lepa gola. Bo konca igre sta moštvi izvedli vsaka po eno enajstmetrovko. Za Radnički jo je v 64. minuti realiziral Dimovski, za Hajduk pa v 84. minuti Žaja. Sodnik Taslindič iz Osijeka je precej težko delo opravil zadovoljivo. Radnički: Kneževič. Jovanov-ski,'Dimovski, Cekič, Grbič, Jo-cič, Holcer, Ostojič, Radivoje-vič, Bogdanovič (Andjelkovič), Jeremič. Hajduk: Jurič, Kuci, Žaja, Fulgozi. Papec, Kozalin, Hlev-n jak, Nadoveza, Anko vič, Kraljevič, Perič. Velež : Beogtad 0:0 Kladivar : Rudar 5:2 (4:0) CEUE, 8. marca. V zadnji preizkušnji pred pričetkom spomladanskega dela SNL je danes Kladivar v borbi z Rudarjem pokazal odlično igro,-Gole sb dosegli: Hribernik 2, Perc, Devčič in Binkovski za Kladivar ter Petain tn Hribar za Rudar. Pred tisoč gledalci, je sodil Koražija iz Celja. LESTVICA a i 15 7 6 2 22:15 20 15 6 7 2 29:16 19 15 7 5 3 17:10 19 15 6 6 3 26:19 18 15 6 4 5 22:23 16 15 6 4 5 24:13 16 15 5 5 5 17:24 15 15 4 5 6 16:19 13 15 3 7 5 17:23 13 15 5 4 6 18:19 14 15 5 3 7 21:21 13 15 2 9 4 14:17 13 15 4 4 7 24:26 12 15 3 3 9 19:41 9 pomenijo uvrstitev v prejš- ■ 1. Crvena zvezda (1) * 2. Beograd (2) ■ 3. Dinamo (3) g 4. Sarajevo (4) J 5. Željezničar (5) J 6. Partizan (6) “ 7. Novi Sad (9) J 8. Vardar (7) S 9. Rijeka (8) S 10. Radnički (13) S 11. Vojvodina (10) S 12. Velež (12) 13. Hajduk (11) S 14. Trešnjevka (14) (Številke v oklepaju ■ njem kolu.) i S a-aaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaBB DVIGANJE UTEŽI PRVE PRIJAVE Organizacijski komite za izvedbo tradicionalnega mednarodnega turnirja v dviganju uteži za »IV. donavski pokal«5,' ki bo od 28. do 30. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je prejel prve prijave iz tujipe. Nacionalne strvkovne zveze iz Madžarske, Romunije, Bolgarije in Avstrije so že Ineseč dni pred končnim priglasnim rokom (15. aprilom) prijavile načelno sodelovanje svojih državnih reprezentanc. Udeležbo so potrdili tudi dviaglci ZR Nemčije, ki bodo izkoristili prejko-nc ljubljanski turnir za generalko pred izbirnimi tekmami za sestavo enotne nemške reprezentance za letne olimpijske igre v Tokiu. Organizacijski komite »IV. donavskega pokala«, ki že od lanske jeseni pod vodstvom predsednika Ivana Vinklerja pripravlja to elitno tekmovanje, pričakuje v prihodnjih dneh še prijavo iz CSSR. Ob koncu maja bomo videii torej na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani najboljše dvigalce uteži iz vseh sedmih obdonavskih držav. PRVENSTVO GORENJSKE V SMUČARSKIH SKOKIH Triglav ekipni prvak PLANICA, 8. marca. —Na letošnjem prvenstvu Gorenjske v smučarskih skokih, ki je bilo danes v Planici na 50-metrski skakalnici, je skakalo 70 tekmovalcev Rezultati — člani: 1. Dovžan (Mojstrana) 224,0 (35, 35,5), 2. Doda (Jes.) 198,2 (36, 33), 3. Tolar (Podnart) 192,9 (33, 35), 4. Gros (T.) 186,4 (35, 34), 5. Grmek (T.) 183,6 (33, 34). Starejši mladinci: 1. Rozman (Jes.) 207,6 (35, 36,5), 2. Malej (Javornik) 203,7 (34, 33), 3. Podlipnik (šk. L.) 198,4 (32, 35,5), 4. Mesec (T) 194,6 (32, 32), 5. Vrtačnik (T) 194,0 (32, 34,5). Mlajši mladinci: 1. Pagon (Rateče) 201,4 (33, 32,5), 2. Bogataj (T) 198,0 (31,5, 34), 3. Sodja (Jav) 191,6 (31.5, 31.5), 4. Primc (T) 183,1 (32, 29), 5. Rožič (Rateče) 181,2 (30.5, 29). Ekipe: 1. Triglav 1140.1, 2. Jesenice 971.3, 3. Partizan Loka' 610,0, 5. Partizan Bled Javornik 690.2, 4. Partizan Šk. 570.1 itd. J. J. II. ZIMSKOŠPORTNE IGRE GRADBINCEV MARIBOR, 8. marca; — Od petka do nedelje so na smučiščih pri zgornji postaji pohorske vzpenjače merili svoje moči v zatrnsko-športnih panogah tekmovalci slovenskih gradbenih podjetij. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip in več kot 60 nastopajočih. Ekipna končna zmaga za prehodni pokal je pripadla tekmovalcem Save in Jesenic. Italijanska liga RIM, 8. matrca. V današnjem kolu italijanske nogometne lige so bili dnseženi naslednji rezultati: Bologna : Sampdoria 1:0, Catania : Milan 0:1, Fioren-tlna : Lanerossi 0:2, Genoa I Torino 0:0, Internazionale : Bari 3:0, Juventus : Atalanta 0:0* Lazio : Moden d 1:0, Mantova i Spal .2:0, Messina : Roma 2:1. Špoitna napoved Dinamo : Rijeka 1 Vardar : Partizan 2 Velež : Beograd 0 Sarajevo : Vojvodina 0 Novi Sad : Željezničar 1 Radnički : Hajduk 1 C. zvezda : Trešnjevka 0 Pobeda : Trepča 1 Budučnost : Sutjeska 1 Borac (Č) : Bor 1 Šibenik : Olimpija 1 Istra : Maribor 0 Brzojavke iz Slovenije Brzojavke iz Slovenije BELTINCI CVI. F.) Kolesarstvo — Na obč-hem zboru kolesarskega kluba Prekmurje so ugotovili, da so V preteklem letu kljub iiinanč--him težavam dosegli lepe rezultate. Med drugim so z uspehom priredili dve cestni' dirki ter dva kriterija. Razen tega so "hastopili še na tekmovanjih, ki 3ih je priredila Kolesarska zve-ka Slovenije. Naj večji uspeh so dosegli, ko so z drugo zaporedno zmago osvojili v trajno last prehodni pokal v tekm^anju Ja memorial Tršan—Vošpernik. "iod posamezniki pa je bil njihov član Lipič drugi na republiškem prvenstvu v tekmova-hju tunlstov. Zal niso uspeli izvesti VII. tradicionalne dirke bo Pomurju, kar pa upajo, da Jim bo letos uspelo. Ta dirka bp 4. julija. Razveseljivo je tudi. da je v klubu vedno več hiladih kolesarjev. Za predsednika je bil ponovno izvoljen ^•ndrej Mlinarič, ki že vrsto let UsPešno vodi klub. MURSKA SOBOTA (M. f.) Strelstvo — Zaključeno je bilo občinsko tekmovanje J3 »Zlato puščico-«, na katerem nastopilo 45 strelcev. Zma-I31 je Silvo Sušnik (SD Boris J^drič), ki je dosegel 256 kro-od 300 možnih. Slede: Turner 255, Bedič 247, Bagari 245 Imenovani bodo sedaj sodelovali v okradnem tekmova--a >>zlato puščico-«. Košarka — V XI. kolu sred-jupšolske ligo za mladince so m doseženi naslednji rezulta-A Elan B : Trgovec 98:17, gk)ga ; sšTV 46:61, ESŠ : SK5 J^kičan 132:58. Na lestvici vod.] z is točkami pred Elan A SŠTV 12, Sloga 8, SKŠ Ra-v 6, Elan B 4 in Trgovec točke. Košarka — V XI. kolu zimske pomurske lige so bili doseženi naslednji rezultata: Murska Sobota : Rakičan 59:40, Puconci : Lendava 22:47, Old boys : Grafičar 80:59. Na lestvici vodi Old boys z 20 točkami pred M. Soboto 12, Grafičar 9, Rakičan 7, Radenci 6, Lendava 5 in Puconci 4 točke. Rokomet — Na osmi skupščini strokovnega odbora za rokomet pri ObZTK v M. Sotjgtj so ugotovili, da je v minulem obdobju ta športna panoga dosegla v Pomurju izredno množičnost. Tako je število osnovnih organizacij sedaj 80 s skupno 2800 aktivnimi igralci, ki tekmujejo v 17 najrazličnejših ligah. Sedaj so sklenili, da bodo posvetili %so pozornost organizacijski utrditvi že obstoječih klubov ter da bodo poskrbeli v večji meri za dvig kvalitete. Vzporedno pa razumljivo tudi za vzgojo potrebnega strokovnega kadra in gradnjo igrišč. V večji meri bodo tudi sodelovali z rokometnimi ko- misijami pri ObZTK Lendava, Ljutomer in Radgona. (SM) — Nogomet — V preteklem tednu je bilo v Pomurju odigranih več prijateljskih nogometnih tekem. Rezultati: Sloga : Sobota 2:6, Nafta : Grafičar 3:1, Sobota (mladinci) : Bakovci 8:0, Turnišče : Grafičar 3:3, Dobrovnik : Bogojina 2:5 in Sobota (mladinci) : Sobota B 4:2. (SM) — Nogomet — Telpnovanje v pomurski nogomenti ligi in v občinski ligi Murska Sobota se bo pričelo že 14. marca. V ligi tekmuje 10 moštev, v občinski ligi pa 5. V PNL je v jesenskem delu osvojil .prvo mesto lendavski Gradbenik, v občinski ligi pa Bogojina. NOVA GORICA (F. A.) Strelstvo — Na ob- činskem tekmovanju za »Zlato puščico-« je sodelovalo 44 strelcev iz 14 družin novogoriške občine. Zmagal je Mario elemente (Panovec) z 260 krogi. Slede: Hrobat (Panovec) 257, Roškar (Lokomotiva) 255, Ko-mic (Panovec) 254. Gorkič (Miren) 250 krogov itd. V moštveni uvrstitvi je bila med najboljšimi strelska družina Panovec iz N. Gorice. -- Smučanje — Okoli 200 smučarjev iz koprskega okraja je sodelovalo na TV. tradicionalnem smučarskem pohodu »Po stezah IX. korpusa«. Ker na Lokvah ni bilo dovolj snega, so tekmovali tokrat na smučiščih v Predmeji. Posebnost letošnjega tekmovanja je bila ta,