Izhaja vsak ponedeljek popoten . Naročnina: čet ttetno Dir. IS' — , polletno D n ?5' , celoletno Din 50' Nan čelna se plačuje vnaprej. Naslov ured iš va in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Sl .venija“, Ljut-iona, Wolfova ul. 1. Izdajatelj za S. K. Grafiko Viktor Zo ič. Odgovorni urednik Kemperu: Cir I. Lj bljana, Gra-isče 17/1. — Tiskarna „Slovenija" ( r dstavn k R. Kolman, Ljubljana, Ce: vška c. 61. Ljubljana, 15. januarja. Šport je tako pomembna panoga javnega življenja, da ne more biti brez glasila. Vsepovsod v svetu nahajamo športna glasila, da, celo športne dnevnike, ki poročajo izključno o športu. Športne liste imamo tudi v naši državi, le Slovenija je, žal, brez njega. Kaj je pri nas šport toliko neznana in nepotrebna stvar, d» ne potrebuje svojega glasila? Ne! Tudi slovenski šport zaznamuje toliki razvoj, da mu je lastno glasilo neobhodno potrebno. In to tembolj, ker rabi naš spor: stalne vzpodbude, da se približa oni stopnji, ki jo dosega šport drugje. Danes stopa v življenje novo športno glasilo. »Športni list«, hoče izpolniti vrzel, ki je nastala s prenehanjem zadnjega športnega glasila. »Športni list« nima mecenov. Športu je namenjen in šport mu mora dati življenje. Športniki in sportu naklonjena javnost je dolžna, da ga podpre in mu omogoči razmah. »Športni list« z vsemi svojimi smernicami tudi zasluži vse simpatije in podporo športne javnosti, brez katere svojih nalog ne bo mogel izvesti. Čim več naklonjenosti in podpore bo našel »Športni list«, tem boljši bo. Slovenski šport bo imel od njega korist, športna javnost pa bo našla v njem vselej verno sliko našega športnega življenja in športnega življenja drugje. j i 1 49758 Vabilo na naročho! Potreba po absolutno nepristranskem in v vseh panogah sporta vzorno ureievam-m športnem listu prjlmja vedno bolj do izraza. To potrebo občutijo posebno tisoči športnikov pa tud. o.-daia, sportu naklonjena javnost v Dravski banovini. Da odstrani to vrzel v našem javnem življenju :v je odločila SK Grafika, da prične izdajati „ŠPORTNI LIST“ v lastni režiji. „ŠPORTNI UST" bo ob sodelovanju priznanih športnikov prinašal obširna in objektivna poročila o športnih prireditvah v nogometni, zimsko-sportni, lahkoatletski, tenis, plavasui, avtomobilski, kolesarski, turisiovski, težkoatletski, veslaški itd. panogi v tu- in inozemstvu. Objektivno pa bo poročal tudi o razmerah v sportu Dravske bano dne sploh in si bo predvsem prizadeval, da doprinese čim več k tiravnovešenju odnošajev med našimi športnimi klubi. Trudil se ho. da pride sport v Dravski banovini do čim večjega ugleda v naši državi pa tudi v inozemstvu. Da pa bo vse to mogel izvajati, mu je potrebna pomoč naše javnosti. Ta pomoč naj bo iz-izražena predvsem v tem. da se naroči na „ŠPORTNI LIST“ vsak športnik In . sa sportu naklonjena javnost. Naročnina znaša; četrtletno Din 15'—, polletno Din 25'—, celoletno Din 50 . posamezna številka Din 1'50. S športnim pozdravom Uprava „ŠPORTNEGA LISTA“. Silen je razmah zimskega sporta v Sloveniji. Mišljeno je tu predvsem smučanje, četudi navdušenih oboževalcev drsanja ne manjka. In kaže, da temu razmahu še ni konec. Ugodne terenske in kolikor toliko tudi vremenske prilike ustvarjajo možnost, da se zimski sport v Sloveniji goji bolj sistematično, kot kje drugje v naši državi. In te ugodne prilike nam dajejo tudi upanje, da bodo prihodnji naši 'tekmovalci dosegali še lepše in častnejše uspehe kot dosedanji. Vzgojiti te dobre bodoče tekmovalce, to se pravi dober naraščaj, to je pred vsem potrebno. Kajti, navzlic temu, da so nas naši tekmovalci v inozemstvu dosedaj razmeroma jako dobro zastopali, ni še s tem tudi rečeno, da se že lahko merimo z drugimi narodi. Naši tekmovalci sami so pač imeli priliko videti, česa so zmožni drugi narodi na polju smuškega športa. Te višine, ali pa vsaj podobne, se čez noč pač ne da pridobiti, osobito, če se vzame v poštev dejstvo, da se je smuški šport v Sloveniji pred prihodom g. inž. Hansena gojil tako bolj za zabavo, sigurno pa brez vsakega pravega sistema. In da nesistematičen trening ni koristil nikomur, je jasno. Danes smo v tem pogledu na boljšem. Skozi dve leti že je treniral inž. Hansen našo mladino — uspehi niso izostali. Prej neznana Jugoslavija — se je nakrat pokazala na raznih mednarodnih smuških startih in pričela je ob raznih prilikah zavzemati že tudi častna mesta. Mednarodni forum jo je moral priznati. Danes šteje smuški kader Slovenije že v tisoče. Seveda niso to sami kandi-datje za olimpijade. Toda gotovo pa je, da bo med temi tisoči v bodoče lažje •skati tekmovalce, kot preje, ko je bilo izbirati komaj med desetinami ali kvečjemu stotinami. Veliko pa bo tudi dobrega zrnja med našo provinco, ki smo jo v prejšnjih letih zastonj iskali v tem Pogledu. Bohinj, Kranjska gora, Jesenice, Kranj itd., nam že kažejo svoje hudi, ki jih bo treba pri izbiri gotovo tudi vzeti v poštev. iMšiii spori ¥ Želimo le, da J2SS za zimsko Olimpijado na Bledu in v Bohinju najde med našimi smučarji ljudi, ki bodo kar mogoče častno zastopali našo državo. Prilika je več ko ugodna. Naši tekmovalci bodo nastopali na lastnih tleh — in to pomeni mnogo. Žal, je priprava za Olimpijado zelo otežkočena. Izredno neugodne snežne razmere so dosedaj skoro popolnoma onemogočale intenziven trening. In brez tega je malo upanja na povoljen uspeh naših tekmovalcev. Vse drugod je namreč zimski šport že v polnem razmahu. JZSS skuša v polni meri zadostiti svojim nalogam. Razpisal je celo vrsto smuških tečajev, tako, da je skoro vsakomur omogočeno izkoristiti eno ali drugo priliko in se vsaj malo izvežbati v tej panogi športa. Predvsem se je pobrigal za dovoljno pripravo naših tekmovalcev, katerim je organiziral tečaje v Pohorju, na Bledu in v Bohinju. V koliko se bodo mogli ti tečaji izvesti je seveda odvisno od vremena. Pripravljeni so tudi tečaji za izkušenejše smučarje in začetnike in sicer v Kranjski gori, pri Sv. Janezu, v Bohinju in pri Sv. Križu nad Jesenicami. V februarji se nadaljujejo potem tečaji na Bledu, v Dovjem, v Mojstrani in v Kranjski gori. Trajali bodo vselej teden dni. Koncem januarja bo tudi tečaj za skakanje pod vodstvom inž. Hansena. Osobito začetniški tečaji so važni in jih vsled tega toplo priporočamo. Skakalnice. Najmodernejšo skakalnico sta zgradili občini Bohinj. Z velikimi stroški, ki so baje presegli vsoto Din ioo.ooo, sta zgradili skakalnico, ki so na njej omogočeni skoki do jo m. Skakalnica je zgrajena po načrtih ing. Hansena. Poleg skakalnice se nahaja tribuna za sodnike in za reprezentante. Tribuna za občinstvo se zgradi menda prihodnje leto. Vsekakor gre občinama Bohinj vse priznanje za požrtvovalnost. V j Ljubljani takih žrtev menda ne bomo j nikoli doživeli. Skoki do jo metrov so omogočeni tudi na skakalnici na Bledu. To skakalnico je po nalogu SK Bled zgradil v Zaki inž. Janša. — Ker ni popolnoma ustrezala, so jo letos preuredili. Skakalnica v Dovjem je stara, a vendar skoro nerazrušljiva. Vsekana je v skalo. Četudi je skoro življenjsko nevarna, so se vendar vse doslej vršila na njej tekmovanja. Skoki so bili mogoči do 3 j m. Skakalnico imajo tudi v Kranjski gori; samo do 3 J m. Letos so bile zgrajene nove skakalnice na Jesenicah, v Kranju in na Rakovniku pri Ljubljani. ZIMSKA OLIMPIADA NA BLEDU IN V BOHINJU. JZSS. objavlja: Poziv za učestvovanje na velikim medjunarodnim utakmicama u klizanju in smučanju, koje pri-redjuje »Jugoslavenski zimskosportski savez u Ljubljani« pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. od 29. januara 1930 do 3. februara 1930 na terenu Bled—Bohinj. Raspored priredbe: 29. januara 1930 na Bledu: Primanje gostiju i pozdravno veče. 30. januara u Bohinju: Utakmica u smučanju na 30 km. 31. januara u Bohinju: Utakmica jugoslavenskih vojničkih ekipa u smučanju sa gadjanjem na 30 km kao patrolna utakmica. 1. februara na Bledu: Utakmica u smučanju na 18 km i kombinirana utakmica u smučanju na 18 km. 2. februara na Bledu: Utakmica u umjetnom klizanju za gospodu i dame, propisno klizanje. 2. februara na Bledu: Utakmica u umjetnom klizanju za gospodu i dame — slobodno klizanje. 2. februara u Bohinju: Smučarska utakmica jugoslavenskih oficira i vojnika na 18 km. 2. februara u Bohinju: Utakmica u skokovima u kombiniranom utakmi-čanju na skakaonici u Bohinju. Poslepodne: Velika utakmica u skokovima na skakaonici u Bohinju. Uveče na Bledu: Razdioba nagrada, pozdrav gostiju, banket, svečanosti. 3. februara na Bledu: Priredjenje izleta pod zajedničkim vodjenjem na Pokluku, u Kranjsku goru-Planicu, na Staničevu kuću ispod Triglava. Utakmice u smučanju održavaju se za prvenstvo kraljevine Jugoslavije i to po bodovima iz sviju smučarskih utakmica: iz utakmice na 30 km, 18 km, kombinirane utakmice i skokova. Utakmice u skokovima održavaju se na velikoj skakaonici u Bohinju, sagra-nj’enoj po poznatom norveškom inženjeru Thorleif Tunold Hanssenu. Na dan 2. februara aranžirat će se posebni vlakovi iz Ljubljane i Zagreba, po potrebi i iz ostalih krajeva. Učesnici ovih priredaba, bilo utak-mičari ili gledaoci, uživat će popust na vožnji željeznicom; potankosti objavit će se u novinama. Ove medjunarodne utakmice pružit će priliku, da se može vidjeti najbolje medjunarodne smučare i klizače, a naročito bit će interesantne utakmice u smuškim skokovima, na kojima će učestvovati prvoredni medjunarodno renomirani smučari. Ljubljana, u oktobru 1929. Za JZSS: Dr. Ivo Pirc, predsednik, Joso Gorec, gen. tajnik. Sve informacije daje: Jugoslavenski zimskosportski Savez v Ljubljani i Putnik d. d. kancelarija, Ljubljana.' ' Za to tekmovanje so se prijavile že naslednje države: Čehoslovaška, Nemčija, Poljska, Francija in Rumunija. Pričakujejo pa se še prijave Švicarjev, Madžarov in Avstrijcev. Tekmovanja v skokih se udeleži tudi znani norveški skakač Runde. Češkoslovaška je svoje moštvo že sestavila in beremo v njej samo znana imena, ki bodo brez dvoma častno zastopala svojo državo. SLUŽBENE OBJAVE Mariborskega zimskošportnega podsa-veza. Razpis tekmovanja za mariborsko ! smuško prvenstvo. Zimskošportni odsek SPD Maribor- | Ruše razpisuje za nedeljo dne 19. ja- ! nuarja smuško tekmo za prvenstvo ma- ■ riborskega podsaveza in za klubovo pr- ; venstvo v štirih kategorijah: seniorji, j juniorji, dame in izven konkurence. ; V kategoriji seniorjev lahko tekmujejo vsi verificirani tekmovalci klubov, včlanjenih v mariborskem podsavezu, ki so dopolnili iS. leto; v kategoriji juniorjev tekmujejo vsi verificirani tekmovalci klubov mariborskega podsaveza, ki so dopolnili 16. leto in še niso tekmovali v kategoriji senijorjev, kakor tudi se še niso plaši- , rali v kategoriji juniorjev na prvih treh j mestih. j V damski kategoriji lahko tekmu- ’ jejo vse verificirane članice mariborskega podsaveza, ki so dopolnile 16. leto. Vsi ostali tekmujejo izven konkurence. Dolžina proge seniorjev 20 km, juniorjev 8 km, za dame 5 km. Tekma se vrši s startom in ciljem za seniorje in dame pri koči na Klopnem vrhu; za junior je je start pri koci na Pesku, cilj pri koči na Klopnem vrhu. Start za seniorje dne 19. januarja ob 8. uri, za dame ob 9. uri in za junior je ob pol 10. uri. Prijavnina 10 Din, naknadna prijavnina 20 Din. Tekmovalci se prijavijo do 18. januarja do iS. ure v trgovini Stoječ v Jurčičevi ulici, oziroma do 21. ure v koči na Klopnem vrhu, oziroma na Pesku, . Vodstvo tekme: predsednik g. dr. Orožen, tehn. vodja g. Vetrih, starterja pri Klopnem vrhu: gg. Parma in Voglar, pri Pesku: g. Bezlaj, časomerilec pri startu na Klopnem vrhu: g. Majer, pri Pesku: g. dr. Bergoč, časomerilec pri cilju na Klopnem vrhu: gg. dr. Se-njor in inž. Koudelka, sodnik g. Go- j lubovič, zdravnik: g .dr. Sekula, glavni j nadzornik proge: g. inž. Rungaldier, | zapisnikarja: gdč. Cingerlova in g. Gaj- ' šek. Objava doseženih uspehov kakor j tudi razdelitev nagrad se vrši ob pol j 18. uri v Rušah. Po tekmi skupen odhod iz Ruš z ’ vlakom ob 20.40 v Maribor, od koder skupni pohod do Grajske kleti, kjer se vrši prijateljski sestanek. Tekmuje se po pravilih JZSS. Darila so razstavljena v trgovini I. j R. Babič v Gosposki ulici. Mariborski zimskošportni podsavez opozarja nujno vse interesente na posebni vlak dne 1. februarja približno ob 23. uri iz Maribora v Bohinj, povratek v Maribor dne 3. februarja približno ob j i. ponoči. Dne 2. februarja pri medna- j rodnih smuških tekmah v Bohinju se j vršijo vojaške tekme na daljavo in srnu- j ški skoki. Posebnega vlaka se lahko po- ; služi vsakdo, naj bo včlanjen v zimskošportnih odsekih in klubih ali pa tudi j ne. Predvsem je vlak namenjen za gle- j dalce smuških skokov, ki morajo zbu- j diti pozornost vsakogar. Uvedba po- j sebnega vlaka je vezana na gotovo šte- j vilo prijav. Samo pravočasno prijavlje- ; ni se bodo lahko poslužili tega vlaka. ' Prijave naj se pošljejo na svoje klube j oz. odseke, ki jih potem dostavi podpisanemu v Maribor, Gosposka ulica 24. j Ustne prijave pri Putniku, Maribor, ! Aleksandrova cesta. Prijave morajo do- : speti k podpisanemu najkasneje do 15. t. m. Dne 19. t. m. se vrši na Pohorju pri koči na Klopnem vrhu prvenstvena smuška tekma za darilo, podsavezne zlate smučke. Razen tega so od Z. S. O. S. P. D. Maribor-Ruše predvidena krasna darila. Izvedba tekme, ki se vrši za prvenstvo mariborskega zimskošportnega podsaveza in za prvenstvo Z. S. O. S. P. D. Maribor-Ruše, je poverjena Z. S. O. — S. P. D. Maribor-Ruše. Vabijo se vsi smučarji, da se čim številneje prijavijo k tekmi. Podrobnosti so razvidne iz posebnih prijav. Istočasno se vabijo tudi vsi drugi interesenti k posetu te prve tekme. Vsi člani mariborskega zimskošportnega podsaveza se ponovno prosijo, naj nemudoma pošljejo listo vsega članstva. Mariborski zimskošportni podsavez. KLUBSKI SMUČARSKI TEK ILIRIJE. ; se v nedeljo vsled silnega snežnega me- j teža ni mogel vršiti.. Vršila se je le tre- ; ning-tekma, ki se je je udeležilo 13 tek- | movalcev, od katerih pa so le trije dospeli na cilj. Prvi je bil Tone Banovec. Smuka je bila skrajno slaba. Objavljamo razpis medklubske smučarske tekme SK Ilirije. Razpisuje se za nedeljo 19. t. m. v Ratečah-Planica smučarski tek na progi rS km za nad 18 let stare tekmovalce in smučarski tek na progi 8 km — za juniorje nad 15 let. Start ob 8.30 (obeh skupin) nad postajališčem Planica, cilj istotam. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Start je dovoljen vsem pri JZSS verificiranim tekmovalcem. Tozadevne prijave je vposlati s prijavnino 10 Din (za naraščaj 5 Din) do 17. t. m. do 12. ure opoldne na naslov: L. Mahkovec, kavarna Evropa, Ljubljana. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme v Ratečah št. i do 7.30 dopoldne. Žrebanje startnih številk in popis proge se vrši pred tekmo. Tekma velja tudi kot klubska prireditev ter dobi prvo plasirani član naslov klubskega prvaka za leto 1930. — Prvi trije plasirani tekmovalci obeh skupin prejmejo diplome. S. K. Ilirija. PROGRAM TEKMOVANJA V UMETNEM DRSANJU. Do sprememb programa je vsled nepovoljnih vremenskih prilik došlo tudi v drsalnih tekmah. Te spremembe se tičejo predvsem terminov za tekmovanje v umetnem drsanju. Sedaj razpisani termini in tekmovanja obsegajo: Za tekmo za prehodno darilo dr. Gilberta Fuchsa 18. in 19. februarja t. 1. so predpisane obvezne vaje: spirala št. 7 nz v, dvojna trojka št. 41 nz v okret št. 31 in 32 np v, vijuga-zanka št 59 in 60 np v, vijuga-protitrojka št 67 in 68 np v. Prosto drsanje 3 minute. Rok za prijave do 16. t. m. opoldne, prijavnina 23 Din. Spoi’edno s to tekmo izvede Ilirija iste dni tekmo dam z obveznimi liki: vijuga št. 18 in 19 np v n, dvojna trojka št. 39 np v dvojna trojka št. 40 np n, trojka št. 12 in 13 np n. Prosto drsanje 2 minuti. Rok za prijavo do 16. t. m. opoldne, prijavnina 10 Din. Istočasno se izvede tekma juniorjev z obveznimi liki: loki št. 3 nz v, spirala št. 6 np n, osmica na eni nogi št. 22 in 23 np v n, trojka št 12 in 13 np n. Prosto drsanje 2 minuti. Rok za prijavo isti, prijavnina 10 Din. Za juniorje se priznajo drsalci, ki pred 1. oktobrom 1929 niso dosegli še nobenega 1. mesto; i. mesto v klubskih tekmah se pri tem ne vpošteva. Tekma seniorjev za prvenstvo Jugoslavije in tekma dam za prvenstvo Jugoslavije v dneh 25. in 26. januarja t. 1. Obvezni liki za moško državno prvenstvo: osmica na eni nogi št. 24 in 23 nz v n, okret št. 31 in 32 np v, zanka - vijuga — zanka št. 83 in 84 ip v, protitrojka - vijuga - protitrojka št. 87 in 88 np v. Prosto drsanje 4 minute. Prijavni rok do 23. t. m. opoldne, prijavnina 23 dinarjev. Obvezni liki za žensko državno prvenstvo: osmica št. 22 in 23 np v n, trojka št. 12 in 13 np n, zanka št 14 np v, vijuga - dvojna trojka št. 33 in 36 v n; prosto drsanje 3 minute. Prijavni rok do 23. t. m. opoldne, prijavnina 25 Din. Sporedno z drž. prvenstvom izvede Ilirija iste dni tekmo seniorjev skupine II. z obveznimi liki: spirala št. 7 nz v, zanka št. 1 3 np, n, protiokret št. 37 in 38 np n, dvojna trojka - vijuga - dvojna trojka št 79 in So np v. Prosto drsanje 3 minute. Prijavni rok isti, prijavnina 20 Din. Vse navedene tekme se vrše na * športnem drsališču SK Ilirije v Ljublja-■ ni. Prijave za vse te tekme je nasloviti j na športni klub »Ilirija« v Ljubljani. ; Podrobni razpisi so razvidni na drsali-; šču Ilirije, tekmovalni pravilniki s ta-j belo obveznih likov se dobe pri blagajniku JZSS g. I. Komarju, oglasni oddelek 'Jutra« po 23 Din. * i AKADEMSKA OLIMPIADA V DAVOSU. Akademska olimpijada v Davosu. Smuški tek na 18 km. Tekmovalcev 91, na cilj dospelo 81. i. Češkoslovaška, 2. Avstrija, 3. Italija, 4. Nemčija, 5. Švica, 6. Anglija, 7. Holandija, 8. Jugoslavija, 9. Francija, 10. Rumuniia, 11. Španija. Ostale države se niso plasirale. Tekmovanje v smučanju. Tekmovalcev 194. i. Avstrija, 2. Nemčija, 3. Švica, 4. j Italija, 5. Anglija, 6. Holandska, 7. i Amerika, 8. Jugoslavija, 9. Francija, 10. i Rumunija, n. Španija. Za Jugoslavijo so tekmovali: Milan in Danilo Gostiša, Fedor Košir, Jan Bleiweis, Danilo Dougan, Milan Kolar in Robert Kukovec, od katerih je posebno zadnji dosegel lep uspeh s tem, da se je v smuškem tekmovanju plasiral med skoro 200 tekmovalci na 47 .mesto. Izgledi ljubljanskih klubov v prvenstvu LNP. I. razred. i. Ilirija 8 točk, 2. Primorje 3 točk, 3. Hermes 5 točk, 4. Svoboda 2 točki, 3. Jadran o točk. SK Ilirija. Ne da se tajiti in tega se je vodstvo Ilirije v preteklem letu tudi samo zavedlo, da je njen nogomet zadnja leta rapidno padal. Vzrokov temu je bilo več. Glavni pa je bil pomanjkanje red- j prvakom ASK Primorjem, ki ji je edini I resno ogrožal dosego prvenstvo. Po j igri, ki se ji je v polni meri že poznala ! šola g. Baara, si je zasigurala vodilno I mesto v prvenstveni tabeli. Visoka zmaga nad Hermesom ji je I že preje postavila nekako močno pod-; lago za nadaljni start in z zmago nad Svobodo in Jadranom je bila tudi lahko ; zadovoljna. Še lepši napredek Ilirije se nam je sistematičnega treninga pod j pokazal v njeni igri z dunajskim pro- nega vodstvom izkušenega trenerja, ki bi znal med igralci priboriti potrebno avtoriteto. Igralci so bili navezani bolj nase in igrali način igre, ki jim je pač najbolj prijal. Skupnosti v igri je bilo opažati čim dalje manj. Moštvo je pač tu in tam frapiralo z izredno požrtvovalnostjo — toda koristi od požrtvovalnih iger ni imelo, nasprotno posamezni igralci so se razmeroma prekmalu izčrpali. V najboljših letih, ko se drugje po sistematičnem treningu igralci šele začno uveljavljati, so se pri nas pojavljali že kot nogometni upokojenci ali kvečjemu old-boys. Da to ni moglo iti naprej, je spo-zal tudi upravni odbor SK Ilirije in je z angažiranjem trenerja g. Baara krenil pot na bolje. G. Baar, Igralec dunajske šole, je vzel stvar temeljito v roke. Stare, renomirane igralce je začel vporabljati le v toliko, kolikor je bil vsled razmer prisiljen do tega. Vrgel pa je vso pažnjo na mladino, na naraščaj. Tu je razvil vso svojo ne malo zmožnost učitelja in ustvaril Iliriji naraščaj, ki po tehniki in taktiki prekaša celo prvo moštvo kluba. V jesenski sezoni si je Ilirija gladko priborila prvenstvo. Triumfirati je mogla celo nad svojim rivalom dotedanjim fesionalnim "Wackrom. Tu je naravnost zadivila, in to posebno v prvi polovici, z igro, ki smo je bili vajeni videti le v njenih najboljših dneh. Izgledalo je že, da bodo dunajski profesionali odšli po- j žanje naslova prvaka. Izgleda, da. se je raženi z igrišča. Posrečilo se jim je šele v tej tekmi vse preveč podcenjevalo letih nudilo, naslov prvaka v polni meri zaslužilo. Njega trener g. Buljevič je z naravnost občudovanja vredno vztrajnostjo ustvaril moštvo, ki je vsaj na domačih tleh moglo dostojno zastopati naš nogometni šport. Ne more se reči, da je nogomet Primorja nadel. Ostal je le tam, kjer je bil, nasprotno pa se je nogomet Ilirije dvig-nii. V odločilni borbi je nudilo Primorje dovolj resnega odpora in bi tudi njega zmaga ne presenetila. Usoden pa je za Primorje izid tekme s Hermesom. Neodločena igra je podrla 99 odstotkov upanja na uspešno revanžo Iliriji v pomladi in na obdr- v drugi polovici igro odločiti v svojo korist. Vsekakor pa je gotovo, da ji je šola g. Baara koristila najmanj v toliko, da ji prvenstva ne more iztrgati nihče iz rok in jo že lahko smatramo za bodočega prvaka LNP. ASK Primorje. Dosedanji prvak ASK Primorje preživlja krizo. Vsaj zdi se tako. Znano je bilo namreč, da so se v nogometni sekciji pojavila nasprotja, ki so resno ogrožaja obstoj te sekcije. Nikakor pa nočemo trditi, da so ta nasprotja bila v kakršnikoli zvezi z neuspehom v prvenstvenem tekmovanju. Nasprotno, celo uverjeni smo, da tako malenkosten vzrok pač ne more biti povod tresljajem v klubu. Res je, da start v prvenstvu ni baš srečen in tudi upanje, da neuspeh even-tuelno še lahko popravi, je minimalno. Vendar pa moramo ugotoviti, da je Primorje, po igri, ki jo je v preteklih vsako mo- nasprotnika. Dobra šola za štvo. Gotovo pa je, da bo igralo Primorje, ko premosti gotove zapreke razvoju, še važno vlogo v ljubljanskem nogometu. Obema rivaloma bo le v vzpodbudo uspeh enega ali drugega, in oba pa bosta imela od tekmovanja za uspehi le dobiček. Predpogoj pa je, da se ostra borba in napeti odnošaji med Ilirijo in Primorjem vseeno nekoliko ublažijo. V korist vsemu sportu in njima samima bo to. ŽSK Hermes. Tretji v vrsti je Hermes. Moramo reči, da je to klub zelo nestalne forme. V eni tekmi nam odreže, da ga vsi občudujemo, v drugi pa se pusti naravnost tolči »po notah«. Vzrok temu morajo biti neurejene notranje razmere. Četudi se rekrutira iz Šiške, ki je znana, da daje najboljši nogometni material, ne more spraviti svoje pozicije nad 3. me- sto. Če v eni igri nekaj pridobi, gotovo v drugi popusti in si pusti iztrgati važne točko. Znan je njegov notranji napadalni trio. Mladi, taktično in tehnično zelo dobri igralci so v stanu resno ogrožati vsakega dobrega nasprotnika. Toda manjka še vztrajnosti. Ne zna se že doseženega uspeha če že ne povečati pa vsaj obdržati. Vendar pa je moštvo Hermesa ravno zbog svoje nestalnosti vedno bilo nekak jeziček na tehtnici prvenstva. To je ravno preteklo sezono prišlo do precejšnjega izraza. SK Svoboda. Klub, ki je dolgo vrsto let bil le objekt, nad katerim so posamezni klubi preizkušali svojo moč v številu golov — je v zadnjih dveh letih prereorgani-ziral svoje vodstvo — in uspeh se je pokazal. Ne odvisi samo od igračev napredek kluba. Glavno je dobro in pametno vodstvo. Vztrajen trening in točnost sta potem tudi s strani moštva storila svojo dolžnost. Nekak cilj je Svoboda dosegla s prestopom v prvi razred. Njen debut v prvem razredu pa je razočaral. Posebno težak poraz je morala utrpeti od Primorja. 10 prejetih golov ni šala in se v gotovem slučaju lahko maščuje. Tudi časten ta rezultat ni bil. Zmago je Svoboda mogla beležiti le nad Jadranom. V splošnem pa razpolaga z dobrim moštvom, ki kakor čujemo, pridno izrablja zimski čas, in ki zamore ostalim klubom v prvem razredu nuditi v pomladni sezoni trdega nasprotnika. Zadnji v gornji hiši je SK Jadran. Vsem so še v spominu časi, ko je to borbeno moštvo resno kandidiralo za prvenstvo. Razpolagajoč z mladimi, talentiranimi igralci je nudilo vedno lepo, kombinatorno sicer pomanjkljivo, vendar pa efektno odločno igro. Toda to je — bilo. Danes je Jadran le še senca prejšnjega odločnega kluba. In ravno to je čudno. Saj ima skoro svoj okoliš, iz katerega lahko rekrutira celo vrsto mladih, nadarjenih igralcev, ki bi sicer spočetka pač doživeli nekoliko porazov. vendar to ne bi trajalo dolgo. Mesto, da uporablja mlade igralce, vsaj stopnjema, pa si pomaga v vseh važnejših tekmah s starimi drugega ni kot sloves iz prejšnjih let. Če pa se bo to obneslo — se bo še videlo. Skoro gotovo pa čaka Jadrana koncem sezone padec v drugi cazred. Tega padca ga zamore rešiti kvečjemu le še čudež. Vendar pri danih pogojih tudi ta čudež ni izključen. Tudi o njem se čuje, da se pripravlja na pomladansko sezono s pridnim treniranjem. II. RAZRED. i. Grafika