Šlev. 46 (Tek. račn s pošto. - C. G. con la Pasta)
V Trsta, petek 12. novembra 1926
Lelo IV.
Izl»a|a viak potok dopoldne. Nailov: TRST-TRIESTE CASELLA CENTRO 37 ali pa: Via Imbrlanl •/III.
Izdaja: komore!) MALEGA LISTA
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN f
Stane: ena itevllko t'
... Eno loto	:y
Izven	F/ALN	VC	?
;\K ’
 	.	Ujze	Bereš.
Mali koledar.
Petek, 12. novembra: Livin; Kunibert,
—	Sobota, 13.: Stanislav Kos tka; Didak. —Nedelja, 14.: Jozafat Kunčevič. — Ponedeljek, 15.: Leopold (Levko); Jedcrt. — Torek, 16.: Otmar, Edmund. — Sreda, 17.. Gregorij Čudodelnik; Viktorija. — Četi-tek, 18.:' Odon; Evgenij; Hilda.
MALE NOVICE
Trgovcem.
Ljudska pratika izide v najkrajšem času. Vsi razprodaj alei naj jo takoj na-roče pri «Upravi Malega lista, Trst, Ca-sella centr-o 37». Prodajala se bo nadrobno po 2 liri; razprodajalci dobe primeren popust.
Volitve na Grškem.
Pri volitvah 7. t. m. je zmagala republikanska stranka s 65% glasov. Monarhisti (pristaši kralja) so dobili samo 20% glasov, ostanek pa razne stranke. Volitve pomenijo zmago starega lisjaka Ve-nizolosa, ki utegne postati zopet po dolgem času minister za vnanje reči. Ministrski predsednik bo menda Kafandaris.
Beneševi načrti.
Iz Prage poročajo, da se čehoslo-vaški tisk z navdušenjem bavi z novim -načrtom zunanjega ministra Beneša za gospodarsko zvezo med Čehoslovaško im Jugoslavijo, ki ibi spopolnila že obstoječo politično zvezo med obema državama. Znano je, da se Beneš zavzema za ustanovitev velike slovanske federacije podonavskih držav.
Viljem bi rad nazaj.
Bivši cesar živi na Nizozemskem, kjer se mu čisto dobro godi, samo cesar ni več. Toda samotarstva se je že naveličal in rad bi zopet domov v Nemčijo. Temu pa ugovarjajo zlasti Francozi, ki se boje, da ne bi Nemci počasi Viljema spet spravili na noge, kar bi povzročilo novo vojno nevarnost. Tudi nemška vlada gotovo ne bo dovolila, da bi se Viljem povrnil in spet pričel rovariti.
Mučeništvo v Mehiki.
Vladna cenzura v Mehiki strogo za-'brani vsa poročila o krutem preganjanju kristjanov v Mehiki. Vendar pa se -skrivaj pretihotapijo čez mejo pisma, v katerih se poroča, kako je resnično stanje' v Mehiki. Neko tako pismo, ki ga je pisala popolnoma verodostojna oseba, se nied drugim glasi: Samo v naši župniji je bilo pobitih na krvoločen način okrog 100 vernikov. Eden tukajšnjih vladnih ljudi, propal človek, je najel nekaj p ropal ic, katerim je naročil, da gredo v cerkev ter iz cerkve streljajo na vojaški avtomobil, ki se bo pripeljal mimo. Ti So res to naredili in zbežali. Bilo je to zvečer. Vojaški poveljnik jo nato poslal četo vojaštva v cerkev s poveljem, naj takoj na licu -mesta kaznujejo ljudstvo. Vojaki'so prišli v cerkev, se postavili v vrsto, ugasnili luč ter streljali v ljudstvo. V cerkvi je nastala grozna zmeda, jok in stok, toda krogle niso prenehale. Nekaj ljudi je zbežalo na -cesto, kjer so jih ustavile vojaške straže in kratko-malo ustrelile, V cerkvi je obležalo ort-vih približno 106 ljudi, moških in ženskih, otrok in odraslih. Drugi so celo noč bili zaprti v cerkvi, kjer so prepevali verske pesmi.   Tako pismo. Mehikanski
katoličani -delajo bridko pokoro, ker se niso prav nič brigali za javno življenje, °b volitvah so pustili, da so bili izvoljeni sami socialisti in komunisti, ki se zdaj naslajajo nad prelivanjem krvi. Katoliških časopisov ni bilo skoro nič, pač pa s» katoličani pridno -naročali protiversko časopisje ter s tem sami zredili gada na Svojih prsih.
Sličica iz najveijega mesta
Delovanje londonske policije
»Scotland Yards». Ta beseda pomeni toliko kot londonsko policijsko ravnatelj, stvo. Londonska policija slovi kot naj-vzornejša na vsem svetu. Tako vljudnega, prijaznega, postrežljivega policaja ne dobiš nikjer kot samo v Londonu. Njih število znaša 20.000, v štiristopih bi ta armada korakala mimo tebe poldrugo uro.
Na Scetland Yardu se nikoli ne prikaže pismonoša, pač pa glavna pošta vsak dan odpremi dva polna poštna voza poštnih pošiljk naravnost tja. Tisoče in tisoče ljudi vsak dan pošilja pisma policiji. Namišljeni detektivi pošiljajo svoja mišljenja o kakem zločincu, tiralici itd., potem pišejo razni norci, ki so odkrili zarote proti državi, anonimna pisma prihajajo, ki navajajo podatke h kakemu u-moru, žene ovajajo pobegle može itd.
Dva voza plev vsak dan, koliko je zrnja v njih ? Toda prebrati morajo vsako stvar in zabeležiti, celo anonimna pisma se ne zavržejo. Izkušnja uči, da se ravno v takih pismih dostikrat nahajajo informacije neprecenljive vrednosti.
Pošto sortira posebni oddelek ter nato odda raznim departementem. Sam predsednik policije Sir Horwood prejme več sto pisem na dan. Te najpivo cdpre njegov tajnik, ta jih potem po vrednosti predloži predsedniku.
Posebni zavoj pisem pa oddajo poglavarju detektivskega oddelka, to so pisma razposlanih tajnih policistov iz celo države, ki so pisana s tajno pisavo, znano samo njegovemu oddelku.
Odkar je radio v splošni uporabi, se je število pisem še zvišalo. Opis marsikaterega morilca so že poslali v svet potom radia in ta in oni poslušalec je videl tako osebo in piše o tem. Ta ga je videl na promenadi v Eastboumu, drugi v kakem prvovrstnem restavrantu v Londonu, oni zopet poroča, da je v Ber-wick-u igral golf, ali se sprehajal ob morju v Liverpolu, ali pa ga je videl v ekspresnem vlaku te in te linije, tako da je bil zasledovani morilec hkratu na sto krajih.
Toda eden od vse te množice je pa morda le pravi, zato Scotland Yard ne! more izbirati, pač pa so pol ure po pre- j j emu takih pisem vsa policijska oblasi-va navedenih mest o tem obveščena. I
Anonimna pisma prihajajo dvojne vr--ste, taka od ljudi, ki radi reda stvar naznanijo, ne marajo pa nastopati kot priče, a zopet taka od sokrivcev, ki denun-cirajo svoje tovariše.
Mnogo je tudi takih piscev, katerim ni nič drugega mar, kot da bi njih ime «ble-stelo« v javnosti.
Pripeti se, da kak morilec tudi sam piše policijskemu prezidju. Neil Cream, notorični zastrupljevalec žensk, si je osvojil to novo metodo, seveda z namenom, da s tem policiji meče pesek v oči. Nekaj časa je uspeval, niso ga mogli zaslediti, toda postal je predrzen. Scotland Yard je s pismi obsipaval in to mu je bilo usodno. Kmalu so ga prijeli in vrv je bila zadrgnjena okoli njegovega vratu.
mm
JUN
JAKEC: F»k«č ?
:... Je fuč.
Slovenski delavski kongres.
V Tržiču je imelo krščansko- delavstvo lepo uspel kongres delegatov. Predavali so prof. Aleš Ušeničnik, poslanca Kremžar in Gosar, bivši minister Gostinčar in drugi javni delavci.
Nemška propaganda.
Predsednik nemškega državnega zbora Loebe je v važnem političnem govoru o vprašanju Evrope in Nemčije dejal, da Francija noče razumeti, da noče velenemec ničesar dragega kot združiti Nemce z domovino, in sicer le take, ki se prostovoljno za to javijo. Nihče doma in -na tujem ne more dvomiti, da se bo šest milijonov Nemcev v Avstriji o-brnilo do Nemčije, čim -bodo mogli sami določati svojo usodo. Avstrija in Nemčija sta naravna celota krvi in zemlje, duševna enota običajev i-n jezika in duhovna enota -kulture in usode. Umetno ustvarjena (država Avstrija životari v strašnem procesu obubožanja in je pred nemogočo nalogo, rešiti se iz enega sanacijskega programa v drugega. Obnova Nemčije je edina nada Avstrije. Njena pridružitev je narodna pravica. Po Locamu se je začela svetovna podoba v Evropi spreminjati. Čeprav avstrijsko vprašanje ni bilo tam- na dnevnem redu, s temi še vedno ni spravljeno s poti. V Ameriki in Angliji postaja vedno bolj enotno naziranje, da je povratek k Nemčiji pravica Avstrijcev, ki bi se oprti edino -na -močan- narod, mogli zopet posvetiti svojemu kulturnemu i-n duhovnemu življenju. Tako postaja združenje vseh Ne-micev del problema panevropske ustave.
To jo trta.
V Mariboru ima neki mizarski mojster ob svoji hiši starodavno trto, ki mu je letos dala 4000 lepo razvitih in popolnoma dozorelih grozdov.
Vzorna katoliška šola.
V	porenski deželi stoji stari samostan Maria Laa-ch (Marija ob jezeru). Prej so bili tam jezuiti, zdaj so benediktinci. Nemški katoličani, vedno prvi na delu, so sklenili ob tem jezeru v naj lepši legi ustanoviti vzorno katoliško šolo pod vodstvom izbranih katoliških učiteljev. Ne samo verska šola, marveč najmodernejša šola naj bo to. Kakor se vidi iz načrta, bo šola neka gimnazija: latinščina -se bo gojila kot jezik katoliške cerkve, pouk v nemškem jeziku in v zgodovini bo učil mladino poznati katoliško kulturo. Poleg pouka bo mladina delala v delavnici in na polju ali v vrtu. Mladina se bo temeljito poučevala tudi v godbi in umetnosti; veliko pomena se polaga -na dramatične uprizoritve. Za fante se gradijo hišice; po 10 in 10 jih bo v eni hišici pod vodstvom hišnega o-četa ali učiteljice-mamice za dekleta. Sredi te šolske vasi stoji cerkev, da vse služi veri. Mladina bo*poleg šolskega pouka potovala, telovadila, plavala, veslala. Za načrt so se z veseljem zavzeli vsi nemški škofje in tudi prusko naučno’mi-nistrstvo ! Z zgradbo se takoj prične in Nemci upajo po ti poti dobiti za narod in cerkev katoliško orientiranh ljudi.
Ne boš, Jaka I
Neki 19-leten fant je bil v Rimu zaprt radi tatvine. Ko je odsedel, so ga izpustili. Toda za zimo -ni vedel -kam pod streho, ali pa se m-u ne ljubi delati. Sel je še tisti dan na policijo in povedal: Človeka sem ubil. Povedal je kako in kaj in zakaj. Šli so preislcavat in dognali, da fant laže. Mislil je poceni prezimiti v preiskovalnem zaporu. Pa so mu rekli: Ne boš, Jaka, jedel državnega kruha -brez «zasluženja». Marš po svetu. Sel je — kaj je hotel drugega — in zdaj tuhta, kako bi si olajšal breme življenja.
Francoz dovoljuje nemški pouk.
Poincare, sedanji vladni predsednik in vodja nacionalnega bloka v Franciji, je izdal -naredbo, ki zopet uvaja nemški pouk v alzaških šolah. Pisal je namreč višjemu šolskemu svetu v Strassbourgu pismo, v katerem naglasa važnost nemškega pouka v ljudskih šolah Alzacije in Lorene. Poincarč izjavlja, da se je o potrebi uvedbe nemškega pouka uveril na svojem potovanju po teh dveh deželah. Francija nikakor -ne namerava zanemariti alzaškega dialekta, ker pa je bil ta vsled petdesetletne vlade Nemcev v Alzaciji nadomeščen s književno nemščino, je tudi Francija pripravljena, da se ta poučuje sedaj v alzaških šolah. Poincarč zaključuje svoje pismo: »Doseči moramo, da bo znal dijak, ko zapusti ljudsko šolo, tudi pisati in govoriti v književni nemščini».
Grške otročarije.
V Solunu je bila odkrita zarota, v katero je zapletenih kakih 300 grških častnikov, ki so pristaši monarhistično stranke, tni ki so bili radi tega pred kratkem odpuščeni iz vojske. Kakor v-se kaže so zarotniki nameravali s silo strmoglaviti Kondilisovo vlado. Grška policija, ki je izvedela za zaroto, je obkolila vilo, v kateri so bili častniki zbrani, ter jih je pozvala, naj se predajo. Vendar pa policija ni mela lahkega opravila, ker so se častniki postavili po robu. Streljanje je trajalo celo uro. Šele tedaj, ko sta policiji prihiteli na pomoč dve bateriji in so zarotniki spoznali, da so ni mogoče več upirati, so dvignili belo zastavo in se podali. Policija je vse aretirala.
Star možak.
126 let življenja je učakal bosanski kmet Mat*o Fantič, doma v Kovbiču v Bosni. Visoka staro-st' pa moža ni prav nič oviralji v njegovem delu. Še zadnji dan svojega življenja je šel v goro sekat les in je s pipo v ustih umrl na povratku. Imel je goste, trde lase, le malo- posivele in še trdne zobe. Po telesu je bil daleč okoli poznan hrust im junak. Vzredil je številno družino. Govorili so o njem, da je neumrljiv.
V	Celovcu so imeli koroški kmetje velik dem-ostra-tiven shod proti slabim časom in zanemarjanju kmečkega stanu od strani vlade. Zbora so se udeležili kmetje raznih strank.
Za znižanje cen.
V Rimu bo 22. t. m. zborovanje višjega -svetovalstva za narodno gospodarstvo. Na prvi glavni seji bo govor o znižanju cen na debelo in na drobno. Da bi le res kaj znižali !
Ustavljeni listi.
Iz razlogov javnega reda so bili ukinjeni sledeči tedniki: «La Fedelta«, «11 Fontanese« in «11 Popolo di Fossano«.
Kako je s politiko
ITALIJA.
Po zadnjem atentatu na Mussolinija je zavrelo po vsem italijanskem časopisju. Vse je obsojalo atentat z najostrejšimi besedami. Vse vprek os se tudi o-glašali svetovavci z idejami in nasveti, šimi besedami. Vse vprek so se tudi o-pozicija proti fašizmu popolnoma zatre in da se še bolje zavaruje življenje Be-nita Mussolinija.
Ko so je Mussolini dne 4. novembra vrnil v Rim, je bil z velikimi svečanostmi sprejet in so miu v odlikovanje poklonili rimski meč. Od vseh strani sveta so mu prišle čestitke, da je srečno ušel smrti.
Ob priliki atentata so se vršila po raznih krajih nasilja nekih elementov; a fašistovska stranka in vlada je vsa taka nasilja obsodila in prepovedala.
Ukrepi.
Dne 5. t. m. se je sestal ministrski svet, ki se je posvetoval o raznih ukrepih. V naslednjem so ti ukrepi našteti:
1.) Revidiranje vseh potnih listov za i-mozemstvo ter razveljavljenje počenši z 9. t. m. vseh že izstavljenih potnih listov. Izvzeti so le oni potni listi, ki so bili izstavljeni osebam, katere se trenutno na-
. hajajo v inozemstvu.
2.) Določitev strogih kazni za vsakogar, ki bi nameraval odpotovati v inozemstvo brez podpisanega potnega lista, ali pa bi kateremusibodi pomagal izvršiti tako dejanje. Obmejne straže imajo nalog, da se poslužijo orožja proti vsaki osebi, ki bi hotela prekoračiti državno meja brez potnega lista.
3.) Ravnatelji ozir. glavni uredniki vseli dnevnikov in periodičnih glasil, }d nasprotujejo fašistovskemu režimu, se za nedoločen čas odstavijo.
•4.) Razpust vseh strank, udruženj in organizacij, ki razvijajo režimu nasprotujoče delovanje.
5.) Uvedba policijske konfinacije (internacije) za one, ki so izvršili ali pa so kazali namen izvršiti dejanja, ki bi u-tegnila nasilno spremeniti socialni, gospodarski in državni red ter zmanjšati varnost ali pa ovirati delovanje državnih oblasti.
6.) Določitev strogih kazni za vsakogar, ki bi nosil neopravičeno znake ali kroj režimskih organizacij.
7.) Uvedba službe za politično poizvedovanje pri vsaki legiji fašistovske milice.
Nova postava.
Na isti seji ministrskega sveta je bil odobren načrt nove (kazenske postave za politične grehe. Postava določa :
Čl. 1.) Kdorkoli izvrši atentat na kralja ■cv li regenta, se kaznuje s smrtjo. Enaka kazen doleti onega, ki bi izvršil atentat na kraljico, prestolonaslednika ali pa na vladnega načelnika prvega ministra.
Čl. 3.) Ako se dve ali več oseb dogovorijo za izvršitev kaikega izmed, našte-
tih zločinov, se kaznujejo samo radi takega dogovora z zaporom od 5 d 15 let. Glavni zamisleci in organizatorji se kaznujejo z zaporom od 15 do 30 let. Kdorkoli javno ali potom tiska ščuva k navedenim zločinom ali pa jih celo zagovarja ter odobrava, se kaznuje z zaporom od 5 do 15 let.
Čl. 4.) Kdorkoli obnovi kako od oblasti razpuščeno društvo, organizacijo ali stranlko, se kaznuje z zaporom od 3 do 10 let ter se mu za vedno odvzamejo pravice do javnih služb. Kdor bi pristopil k takemu društvu, k taki organizaciji ali stranici, se kaznuje samo radi pristopa z zaporom od 2 do 5 let ter se mu za vedno odvzamejo pravice do javnih služb. Taka kazen doleti tudi tistega, ki bi na kateiisibodi način širil propagando, programe in akcijske metode takih društev, organizacij in strank.
Čl. 5.) Državljan, ki bi v inozemstvo poročal ali pa tamkaj širil napačne, pretirane in tendenciozne vesti o notranjem položaju države, tako da bi zmanjšal kredit in prestiž države v inozemstvu, ali pa kakorsibodi razvijal državnim interesom škodljivo delovanje, se kaznuje z zaporom od 5 do 15 let ter se mu poleg tega za vedno odvzamejo pravice do javnih služb.
V	primeru, da je tak državljan obsojen v kontumaciji, se mu odvzame državljanstvo ter zapleni celokupno i-metje.
Čl. (j.) Vse navedene zločine sodijo posebna sodišča, sestavljena iz enega predsednika, ki se izbere izmed generalov .kr. vojske, kr. mornarice, kr. aeronautike ali pa fašistovske milice, ki imajo čin konzula. Ustanovitev takih sodišč odredi vojni minister, ki jim določi število, sedež in sestavo.
Sodno postopanje za zgoraj navedene zločine se vrši po določbah vojaške-g a, kazenskega zakonika, ki se nanašajo na vojaško proceduro v vojnem času.
Uradniška nestalnost.
Nadalje je ministrski svet sklenil, da bo zahteval od parlamenta podaljšanje veljavnosti zakona glede odpuščanja državnih uradnikov za nadaljno dobo štirih let. Ta zakon bo tudi temu primemo spopolnijen.
Mussolini — notranji minister.
Minister za kolonije Di Scalea je po-dkl ostavko in na njegovo mesto pride on. Fedcrzoni, ki je tudi podal ostavko kot .minister za notranje zadeve. Izpraznjeno mesto ministra za notranje zadeve si je pridržal on. Mussolini, ki bo potemtakem odslej imel kar sedem ministrskih portfeljev: ministrsko predsed-ništvo, zunanje ministrstvo, korporacije, vojno ministrstvo, mornariško ministrstvo in zrakoplovsko ministrstvo. Pa ne samo to, tudi v podtajništvih so se izvršile razne izipremembe. Odstavko jo po-
dala tudi večina dosedanjih podtajnikov in na njihovo mesto pridejo nove moči.
Zbornica.
Dne 9. t. m. se je sestal državni zbor v Rimu. Poslancem aventinske opozicije fašisti niso dovolili vstopa. Tudi uredniki opozicionalnih dnevnikov niso dobili običajne vstopnice za časnikarsko tribuno. Skoro vsi fašistovski poslanci so bili oblečeni v črne srajce. Ko je vstopil Mussolini, so ga burno pozdravljali. Zbornica je sprejela Farinaccijev predlog, da se vzame poslanska čast vsem poslancem aventinske opozicije; tako odpade naenkrat 125 poslancev. Od nefašistov ostane le še ipeščica liberalcev s Salandro ter 2 Nemca in 2 Slovenca.
Nato je zbornica glasovala o uvedbi smrtne kazni. Za smrtno kazen je glasovalo pri poimenskem glasovanju 341 poslancev, pri tajnem glasovanju pa 318; «proti» jih je glasovalo prvič 12, drugič 6.
Tako je zbornica končala svoje tlelo
v	4 urah in potem se je seja zaključila. Prihodnja seja bo decembra meseca.
Slovstvo
Moliere. »SCAPINOVE ZVIJAČE*. Komedija v treh dejanjih. Prevol Niko Kuret. Ljudski oder VIII. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna, v Ljulbljani. 1926. Prodaja knjigarna Štoka v Trstu. Cena L. 9.—. Ljudski oder nam je prinesel to pot veseloigro svetovnega slovesa in 250 letne praktične preizkušenosti na vseh glediščih sveta. Igra je vsa polna dovtipov in je preibogata na smešnih situacijah. Bralec in gledalec se bosta nasmejala od prvega prizora pa do zadnjega prav do solz. Za predpust bo naravnost. dobrodošla vsem podeželskim o-droTa, ki nimajo pripravnih veseloiger in burk, katere pa občinstvo odločno zahteva. Poštena in smešna igra je pač najboljše nadomestilo za plese in pijančevanje v.predpustnem veselem času. V predgovoru najde društveni voditelj vse potrebno, kar potrebuje pri uprizoritvi, ali pa za predavanje kot'uvod. Zadnji čas je, da se seznanijo Slovenci z literaturo prijateljskih nam Francozov. In Moliere je najboljši francoski, da najboljši svetovni pisatelj veseloiger. Zato smo prepričani, da bodo Scapinove zvijače kmahi tako ponarodele in se pri nas priljubile kot «Deseti brat«, ali pa «Mlinar». V opombah za igralce najde igralec in režišer kratko, a izčrpno orisan značaj svoje u-loge. Scenarij ibo dobro služi! vsaki ti-prizoritvi. Igra je modernizirana in prirejena tako, da njena 250 letna starost nikjer ne moti. Dosedaj zbirka «Ljudski oder« še ni prinesla nobene burke in veseloigre, sedaj so «Scapinove zvijače« zamašile to vrzel in naši podeželski reži-šerji bodo imeli za predpust igro, ki bo res predpustno vesela in razposajena, a obenem dostojna in literarne vrednosti.
Snubač. Šaljiva igra v 1 dejanju. Spi-
sal A. Čehov. Izdala v slovenskem prevodu Narodna knjigarna v Gorici 1926. Izšlo v zbirki «Nova Talija« pod št. 6. Cena 3 lire. Igra zahteva spretnih igralcev in se priporoča odrom, ki žele kaj (boljšega, okusnejšega pokazati.
Prijatelj, rešil si mi življenje. Burka v 1 dejanju. Nova Talija št. 5. Izdala Nar. knjigarna v Gorici. Cena 3 lire. Burka i-ma 3 moške vloge. Ako se bo dobro igrala, bo konec vzbudil dovolj smeha.
Ovire. Groteska v 2 dejanjih. Nova Talija št. 3. Igra skuša zrcaliti neurejene razmere kmečkega odra, ki hoče nastopiti, pa se mu stavijo vedno nove ovire, Li-terame vrednosti to delce nima.
Dvorec na dežsli. Farsa v 1 dejanju. Nova Talija št. 2. Ta igra se lahko uprizarja, ker zahteva samo tri moške vloge. Za dober učinek pa je potreba, da so igralci več kakor «za silo«. V' knjižici so strani zamešane, kar naj bralec sam popravi.
& Deseti brat
Merčansko «fajfo» katera mi res dobro služi, sem polagoma vtaknil v žep, se odkril in še! na pokopališče sv. Jakoba v Studenein, da obiščem grob svojih pokojnih staršev. Lansko leto so mi še rajna mati pomagali lepšati očetov grob, letos pa tudi matere ni več. Novi zvonovi, ki zvonijo čim daljše lepše, so ubirali ža^ lostno melodije ter klicali verne na kraj miru, da tamkaj pomolijo za duše svojih pokojnih. Videl sem pa največ ženskih, moških pa le pičlo število. Po običajni «andoliti» sem prašal pred vaško krčmo stoječega mladeniča: Zakaj nisi pa šel na pokopališče? Odgovor sem dobil: f,folij, o naj babo ! To jo žalostna slika ki ne dela posebne časti pokvarjeni vaški mladini, še manj pa že osivelim družinskim očetom. Tudi že v noč na Vseh svetih večer je bilo čuti iz vaških gostilen smeh, kvantanjo in nelepo petje od alkohola o-mamljenih pivcev. Škoda, sem rekel, za to mladino, katera razpolaga z dobrimi glasovi, ki jih pa uporablja v nelepe popevke, posebno pa še na predvečer Vseh mrtvih. Tam v sredini vasi je bil pa v eni hiši tak smeh in direndaj, kakor da bi «šnops» kuhali. V tisti hiši niso imeli gotovo še nikoli mrliča, ali so pa veseli da se jim je nekdo' s pota umaknil. Moj I rajni prijatelj «Krjavelj», ki počiva nekje itam ob robu Črnega grabna na Gorenj-Jskem, bi tako-le rekel: «Permejštefecel !
PODLISTEK'
O Venezia . . .
TI. Kraljica morja.
Pred par leti sem bil s prijateljem Pavlom v Mestrah in reči moram, da je to mestece res silno dolgočasno. Na planja-
vi	hiša, vrt, hiša, vrt — ceste ravne, človek se pri pryem pogledu naveliča No, danes se nismo v Mestrah nič ustavili. Vlak je zapiskal in šli smo ! Benetke veže z Mestrami most, ki je eden najdaljših na svetu. Ima 222 oboka in men 3601 meter. «Toliko kot je iz Obrova v Hrušico«, je uganil naš Jože. Gledali smo ak»zi okno. Na obe strani miorje. Ribiči so nastavljali mreže, v enem čolnu gruča dečkov, ki so se kopali in vpili kot Čiči jesiharjL Po osmih minutah hitre vožnjo smo obstali na kolodvoru, pograbili svojo
■ prtljago in hajdi v mesto. V veži: o joj !
■ Cela vojska postrežčkov, hotelskih slug, 1 gondoljerjev in fantičev. Slišal si vse jezike tega sveta. Syil je vate hotelski slu-
; ga po nemiško, na drugo uho ti je kričal fantič sladko beneščino, (gondoljer po francosko, drugi po angleško. Jože pa hud ! «Pravim, da Vas bom v morje pometal«, je zabrusil vsiljivemu dečaku. «Bruto tedesco«, je bilo zasluženo plačilo. Blizu postaje mi je znano prenočišče, ne predrago, pa snažno. Tja smo jo zavili, se umili in prišli nazaj na postajo.
Pred postajo je že čakal mali parnik; Benečani pravijo temu svojemu tramvaju «vaporetto». Hitro smo kupili listke in šli na krov. Po Velikem kanalu smo se peljali. Na obe strani so nas pozdravljale hiše, palače, cerkve. Vso tako lepo, da ni moč povedati. Poleg nas je sedel Nemec, ki je venomer ponavljal: «Kako lepo, nezaslišana krasota«. Jože in Jaka sta pa gledala, gledala. Naš «vaporetto»
je srečevalo nekaj parnikov, motornih čolnov, jadreni^, čolnov, gondol. Na vse strani so se odpirali kanali, po vseh kanalih so drseli čolnički. Kot v pravljici.
«Poglej šmenta«, pravi Jože, «voda jim na prag pljuska! Okoli in okoli hiše sama voda !» «Da, da Jože«, sena ga poučil, «res je ! Veš pa tudi, da so Benetko sezidane na 117 otočkih, da imajo čez 150 kanalov, čez 380 mostov ! In če pomisliš, da so marsikatere hiše v vodi o-prte na hrastove hlode, podprte s kraški-mi skalami, da ne zlezejo počasi v morje, vidiš, da so Benetke res kraljica morja !»
Janez pa ni bil zadovoljen in jo začel pripovedovati, kar ga je bil naučil njegov profesor : «Da ne iboš mislil, da samo ti kaj veš, bom pa jaz povedal, zakaj so Benetke «la regina del mare«. Res tudi vsled svoje lego, a najbolj vslod zgo-'dovine. Morje jo pisalo zgodovino Benet-i kam. V starem, starem času je Oglej go-! spodoval v zgornji Italiji in Padova je i štola toliko prebivalcev kot zdaj Trst.
V	bojih s PipLnom, ki jo bil si« cesarja Karla Velikega, so se prebivalci mesta 0-gleja izselili na mesto, kjer so zdaj ponosno Benetke. Leto 811 pomeni začetek Benetk. Benetke, so začele trgovino z vzhodom in na nekem takem trgovskem pohodu so ukradli truplo sv. Marka, Kristusovega evangelista. Izvolili so si ga svojega patrona in zato povsod v Benet-kav vidimo znak sv. Marka«.
«A to jo tisti lev, ki ima peroti in knjigo ! Poglej, še na tistem-lo drogu je tak lov !» Jože je pokazal na modro pobarvane drogove pri Akademiji. In res — povsod te v Benetkah pozdravlja lev sv. Marka. Na ta znak so Benečani silno ponosni. Ko sem bil svoje dni v Veroni, sem tudi tam dobil ta znak, znamenje, da sO tudi Veroni enkrat Benečani gospodovali. Tudi Koper ima tak znak.
Janez je pa razlagal dalje zgodovino: «Benečan jo bil trgovec; po vseh morjih so kmalu jadralo jadrnice z znakom sv. Marka. Najprej v Istro in Dalmacijo. Tu
tašnega fulka nejsm pa še neklr naraj-mou«. Bil sem tudi pri odpustkih za mrtve ter videl marsikaj lepega, pa tudi kaj graje vrednega. 2e zadnjič sem omenil, da naj gredo ljudje v cerkev, blago pa v štalo: to naj velja posebno tisti skupini, ‘ki se je vozila pod pokopališčem/ «ange-henkt». Vsa čast pa pametnim fantom m mladenkam, ki jih je še precejšnje število, kateri se ne sramujejo pokazati svojega verskega značaja, bodisi v cerkvi, ali izven nje.
Pogledat sem bil šol tudi v Belsko ter opazil, da je skoraj v vsaki drugi hiši gostilna. Eni točijo čez ulico, drugi pa čez cesto tako kakor na Cetinjah turško kavo. Prenočil sem v Grapi in bi bil tam kmalu storil konec svojemu bednemu življenju. Šel sem čez brv in ko sem rav. no na sredo prišel, se je kakor nalašč prelomila in tako sem revež do vratu v vodo štrbunknil. Ko sem se posušil, sem šel v Bukovje do svojih starih znancev ! Kaj sem pa tam videl, pa prihodnjič !
Kaj nam z dežele pišejo
JELŠANE.
Letos 18. novembra mine 23 let, odkar Se je v iiaši občini zgodila vremenska nesreča. V hribih nad Novokračine se je bil utrgal oblak, da so potoki hipoma narasli, Voda je udrla v hleve, kleti in sploh v poslopja. Živina je bila ponekod vsa v vodi. V novokrajski cerkvi je segala voda. ho polovice oltarja. Klopi za oltarjem Je voda odnesla do cerkvenih vra.t. Cerkvena obleka je bila vsa v vodi. Kmečki Pridelki so'bili splavljeni in zima je bila huda, ker je lakota pritisnila. Tega dogodka se živo spomnimo letos, ko se toliko bere o podobnih nešrečah po svetu. BEKA.
Sporočamo žalostno vest; da jo zadela Pas tu velika nesreča. Hudo je obolela naša 03-letna Helena Cergol. Bila je pre-videna z vsemi sv. zakramenti. Tisto noč pred vernimi dušami se ji je omračil um, zapustila je hišo in šla v domači kal, kjer je utonila. Šele v četrtek smo jo pokopali. Bog se je usmili !
KLANEC.
Na prizadevanje naših starešin in dušnega pastirja smo sklenili, da si omislimo nov zvon. v nedeljo po večernici smo ubiti veliki zvon. sneli z zvonika. Ubiti zvon tehta nekaj čez tri kvintale. Narejen jo bil 1077. —■ torej je res dolgo zvonil. To je bilo mogoče le vsled tega, ker j 'S iz izborne kovine. Po vaseh pobiramo zdaj za novi zvon in ljudstvo rado daruje za to veliko potrebo. — Novi zvon bo malo težji in nam bo že za Božič Glorio 'Pel.
solina.
rudi v Dolini smo obhajali tridnevnico ®v. leta kar mogoče slovesno. Imeli smo izvrstne pridigarje, ki so nas z navd.uše-m> besedo vžigali za prenovitev dušnega, verskega življenja. Uspeh ni izostal; bilo je mnogo ljudi pri spovedi in sv. ob-luijilu, tudi mnogo mož in mladeničev. Obhajanih je bilo okrog. 650. Za nedeljo, 7- novembra se je cerkev znotraj in zu-haj okrasila z venci in cveticami, kakor nevesta, ki pričakuje svojega ženina. 0-gremma množica se jo udeležila sklepne procesije, ki jo je povzdigovalo lepo petje pod vodstvom g. Venturini-ja. Proce-'Sljo je vodil prečastiti generalni vikar, kanonik Slavec.
KRKAVČE.
Sprejmite tudi k našega zapuščenega in pozabljenega kraja majhen dopis. Javljamo veselo novico, da smo dobili novega župnika. Odkar je odšel dekan g. Matevž Škrbec, srno imeli le provizorične duhovnike. Hvaležni smo č. škofijskemu ordinadialu, da nam je slednjič poslal župnika v osebi g. Natalija Silvanija, s katerim smo prav zadovoljni in želimo, da bi mogel dolgo uspešno delovati mod nami. — Dne 31. oktobra, na novi praznik Kristusa kralja, se je začela pri nas evharistična tridnevnica. Udeležba je bila večja, nego se je pričakovalo. Spovedanih in obhajanih je bilo čez 700. Vsak dan je imel dve pridigi profesor bogoslovja dr. J. Tul. Slovesnost se je zaključila z veličastno procesijo, katere se je udeležilo čez tisoč vernikov. Zahvaljujemo se za lepo slovesnost g, dr.ju Tulu, g. prodekanu Zlobcu iz Pomjana in g. domačemu župniku. Hvala tudi vernikom s podružnic Šempetra in Nove vasi, ki so prišli k procesiji s cerkvenimi zastavami in d-uplirji. Hvala vsem pevcem, ki so s petjem/ slovesnost poveličevali, in sploh vsem, ki so kaj pripomogli k tridnevnici.
SUHORJE.
Z letošnjimi .pridelki gre le pomalo, ker, kakor drugod, imamo seveda tudi pri nas večinoma slabo vreme. Edino češplje so nam pripomogle, da smo nekoliko poplačali davke.
Prod dnevi se je pripeljal nek zaljubljen par z gikom v vas; vaščanom je bil to nov dogodek, ker marsikdo še ni videl kaj takega tu gori. Mlad vaščan. TOMAJ.
Od vštete nedelje 24. do vštete nedelje 31. oktobra smo imeli v naši župni cerkvi po 13 letih milostipolne dneve svetega misijona. Prišli so 3 gospodje misijonarji iz Ljubljane. Vsak dan so bile 3 pobožnosti in 3 govori. Udeležba, zlasti zadnjo dni, je bila velika. Obširna cerkev je bila te dneve nabita ljudstva, pri zaključnih slavnostih v nedeljo pa še noter niso mogli vsi. Krepke jasne, prepričevalne besede misijonarjev so segale globoko v naša srca. Krona slavnosti jo biki v nedeljo na praznik Kristusa kra-jla. Monsinjor Slavec iz Trsta je imel ob
11.	slovesno sveto mašo z asistenco oko-
ličanske duhovščine. Ob 3. popoldne je bil zaključni govor, nakar se je razvila po vasi tako velika procesija, kakršne ne pomnijo stari ljudje. Tudi moških je bilo častno število. Izredno lepo in mično sliko so nudile lepo oblečene deklice-an-geljčki s perutmi pred Najsvetejšim. V času sv. misijona se je posvetilo okoli 3.000 svetih hostij. Pri zaključni slavnosti, se ceni da je bilo okrog 4.000 ljudi. Kot sad svetega misijona se snuje «Apo-stolstvo mož«. Tretji red upamo, da se bo tudi obnovil.
PODSTENJE pri Bistrici.
V	soboto 30. oktobra je zadela posestnika Franca Kalužo iz Podstenj št. 7 huda nesreča. Proti večeru je /peljal v sosedne Šembije nekaj zavitkov blaga trgovskim potnikom tvrdke Carlo Magni.no e Co. iz Turina. Ko se je vračal domov ob 6. uri, je nastala .huda nevihta. Strela je udarila v konje in oba konja sta obležala mrtva. Gospodarja, ki je vodil vprego, je vrglo z voza, da je za nekaj časa obležal v nezavesti. Škode ima nad 9 tisoč lir. Bog nas varuj takih nesreč !
s° Benečani iztrebili ogromne gozdove, današnji pusti Kras je posledica beneške-8a /pohlepa. Bojevali .so se Benečani z Gorskimi roparji, nato pa kmalu z Geno-v‘°. ki se je zbala velike beneške konku-rence. Beneški lev je zavladal čez morje, ^ morju in tudi na kopnem: kmalu so kila vsa okoličanska mesta pod njim, vse do Verone (vzeta 1405. leta). Njihova vlada zasluži res imo «strahovlada». Dož je njihov poglavar, vladali so pa nobili (Plemiči) in njihov zloglasni Maggior Lonsiglio — višji svet, dalje Consiglio dei Dieci (zbor desetih), vse zato, da so imenitniki obdržali na krmilu. Gorje bjcniu, ki je zoper nje delal ; pa kaj Pravim, delal, le govoril ! Strašna ječa, Erozne sodbe, nepopisno huda smrt! — l^a vizhodu so Benečani vladali do 1453., j so Turki zasedli Carigrad. Tudi s Tur-! ki so se večkrat pomerili, pri Lepantu so j
l-	1571. 1. oktobra krščanskemu orožju j Benečani prinesli zmago«. «0 tej reči je) Pa enkrat gospod Miha nam na roženven-j
sko nedeljo v cerkvi pravil«, se je oglasil Jože. Janez je nadaljeval: «Še velilko sveta si je ta «kraljica morja« osvojila, a notranji boji so jo v poznejši dobi slabili. Leta 1797. je Napoleon mesto zavzel, zadnji dož, Lodovico Manin je odstopil. Po Napoleonu so Benetke postalo avstrijske, a se avstrijskega jarma otresle, pa mogočnik Iladecki jih je podjarmil nazaj, dokler jih Italija 1. 1866. ni rešila. Istega lota so se Benetke pridružile zedinjeni Italiji, tako da ima Italija zdaj to 'kraljico na morju«.
Janez je končal. Jože jo kar gledal, gledal. Same palače na obeh straneh — vse v zlatu, vse v marmorju. In tako je obsodil Jože: «iče ne po zgodovini, ne po legi, bi po lepoti in bogastvu to uiiesto res zaslužilo ime kraljice morja !»
Parnik se jo ustavil in izstopili smo. Markov trg.
• (Nadaljevanje prih.).
Naša pošta.
“Tuji opazovalec«. Sodimo, da v Slivju ali na Kovčicah niste tuji, ali uredništvu niste razodeli častitega imena. Vaš dopis ima hibo, ki smo jo že večkrat grajali pri drugih: sto — kakor slutimo — nekaj osebno užaljeni, pa bi hoteli zaropotati v listu na neko določeno osebo. Naše mnenje je to: Fantje, ne bodite žalostni, če so jele pupe komandirati na plesiščih; pustite jih same tam, pa boste denar in zdravje prihranili, čast rešili, ugled dobili in pupe bodo brž krotke. Ženska je le toliko neumna, kolikor je to moškemu svetu povolji. Kadar bo moški svet le pametne «š,timal», se bodo neumne «zatrle».
Orlek. Deseti brat leži na uredniški mizi in čaka svoje sodbe. Vidite ! dopis spretno sestavljen, ampak snov je take narave, da se nismo mogli odločiti za objavo. Kdo ve, če ne bi zadeli ob kakšen paragraf in potem bi Desetemu bratu še fajfo zaplenili. Saj veste, kako moramo biti previdni n,a vse strani. Se pri-f/oročarno za kak dopis o čem drugem ali v drugi obliki.
Ivan D rozina. V Vaši zadevi se bomo informirali in sporočimo v listu.
Skopo. V zadevi cerkvenega premoženja, oz. ključarja, bo najbolje, da se obrnete naravnost na /pristojni župni urad.
Tomaj. Prejeli smo še drug dopis, kil govori o misijonu in potem o neki razsvetljavi na praznik Vseh svetih. Dopis zatoku j e neke tomajske obernarodnjake
—	no pa saj vemo, počem je liberalno narodnjaštvo; valuta mu stalno pada...
G. I. Dolgan, Šembije 16 naročnino
2-krat po 5 L. prejeli. Potemtakem i-mate list plačan do 12. XI. 1927.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vso kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar. Trst . Via Uno Poloni« 5.
ČISTILO ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo-arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na V 1 vode in se izpere jo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega. «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži- — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU.
-	Fistri ca.
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol«, ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vgporedno z ulico via deli’Istrial.
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnrm afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. .Takeb), Via Giuliani 42.
BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se-
minario 2. se priporoča sl. občinstvu. PEČENKO FERD., Trst, Scala Belvedere 1, priporoča svojo s taro znano žganja-riijo. Ima na razpolago /najboljše vino «*hrulč», črno kavo in likerje.
Poravnajte naročnino!
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TRST * Čampo s. Slacem št. S
ZLATO kupuje v vsaki nfnožini po 'najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur inzlatenine.
ZOBOZDRAVNIK
Po Čem je lira?
Dne 10 novembra si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 49—. L. za 100 č. kron — 70,75 L. za 100 fr. frankov 76.50 L. za 100 šilingov — 3S0.— L. za 1 dolar — 23.60 L. za 1 fant — 115,— L.
■■■■■■■■ ■■■imiHHiHgiaii
Katoliška tiskarna v Sorici
tiska za zasebnike, trgovce, za zadruge, za društva, za duhovnike, učitelje, za u-rade. Veže knjige, .popravlja staro vezane knjige. Naslov Katoliška tiskarna v Gorici - Gorizia, Riva Piazzutt.a 18.
sprejema
ETERNIT
Zaloga • TRST
fil\
ERNA PARFUMERIJA
G. B. GIUMLIA - POSTOJNA
Bogata izbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tuf jih tvornic. Toaletne potrebščine in S predmeti za darila. Drobnarije in ” umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE.
Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti.
sa Je preselila v VIA TREN> TO iTEV. 16. (Pri evangelj« skl cerkvi.) Shranile naslov I
Zobozdravnik 1
dr. Sardoč D.
ordinira	js
v Trstu
via H. R. Imbrlani 16, I. (Prej v> s. Glovannl)
od 9*12 In od 3-7.
*OSE
==gnE
GOSPODARSTVO
Za
IDJI
Čebulne in gomolne cvetice za vrtne okraske spomladi. Sejanje in nasajeva-•nje cvetic je navadno spomladansko delo. Vsako pravilo pa ima izjemo. K cveticam, ki se morajo nasaditi v jeseni, spadajo: 'hijacinte, tulipani, nekatere narcise, jenkvili, spomladni žafran in &e druge, pri nas bolj ali manj udomačene. Te v jeseni nasaje.ne cvetice nas zgodaj spomladi razveseljujejo s prelepim cvetjem in nekatere tudi s preblagim vonjem.
Hijacinta je doma v jutrovih deželah v Mali Aziji. Odtod se je prenesla v Evropo in je dandanes vsepovsod razširjena in udomačena. Na Holandskem jo goje v velikanskih mmožinah. Spomladi so veliki travniki polni prelepega cvetja. Hijacinta je cvetica čebulnica, podobna po obliki in velikosti naši čebuli. Te čebule razpošiljajo holandski vrtnarji po vsej Evropi. Sedaj se čebule hijacinte dobe tudi že pri tukajšnjih vrtnarjih. Ti jih seveda naroča na Holandskem. Vsako leto glavna čebula oslabi, zato požene iz glavne korenine majhne čebulice ,s katerimi se tudi razmnožuje. Te male čebulice se posamezno posade, cveto pa šele tretje leto po presaditvi.
Hijacinte se sade v mesecu novembru, ob ugodnem vremenu tudi še v prvi polovici decembra. Zahtevajo rahlo, z drobnim peskom pomešano, rodovitno zemljo. Čebule hijacint sadimo 5—8 cm globoko in 15—20 cm narazen. Ko začne zmrzovati, pokrijemo posajene čebule s slamo, .listjem, smrečjem ali z drugimi vrtnimi odpadki. Spomladi jih zgodaj odkrijemo.
Poleg vrtnih hijacint so tudi še hijacinte lončnice. Hijacinte lončnice zahtevajo tudi rahlo, z drobnim peskom pomešano zemljo. Ko smo posadili čebule, jih denemo v hladno temno klet ali pa jih zakopljemo v zemljo. Zahtevajo' primerno mokroto. Ko se prikažejo cvetni beti, preneseno lonce v zakurjeno sobo in jih postavimo na svetel prostor. V lonce jih sadimo v istem času kot na vrtne gredice. Seveda ti v loncih veliko preje cveto. Cveto zgodnje vrste že v januarju in februarju.
Nekateri ljubitelji cvetic imajo posebno veselje s sajenjem hijacintnih čebul v kozarce. Primerno velike kozarce napolnimo z vodo v toliko, da je spodnji del čebule v vodi. Iz spodnjega dela požene čebula korenine, ;te morajo biti v vodi toliko časa, da so cvetni beti že nekoliko dorastli. Zato moramo po potrebi vodo zalivati. Ko smo posadili čebule v lonce, jih postavimo na kak temen, hladen prostor. Ivo se prikažejo cvetni beti, jih prenesemo v zakurjeno sobo, kjer nas prav zgodaj razvesele s prelepim raznobojnim cvetjem.
Hijacinte cveto ob času, ko ni drugega cvetja; zato je užitek te lepote veliko vreden.
Tulipan. Tulipanova domovina so gorki južni kraji. Doma je v Trakiji, pa tudi v prednji Aziji. Dandanes je vsepovsod udomačen. Kakor hijacinte, goje tudi tulipane največ na Holandskem. Sade se kakor hijacinte na vrtne grede in v lonce. Čas saditve je kakor pri hijacintah. Zemlja naj bo rodovitna, z drobnim paskom pomešana. Razdalja od čebule do čebule 15 cm. Globokost 5—7 cm. Nasajeni v skupine so pravi kras za vrtno gredice. Cvetje je podobno kelihu in je v vseh mogočih ibarvah. Prelepi so tudi pisani cvetovi. Po obliki so visoki in nizki tulipani. Po sorti so pa rani, srednjera-ni in pozni. Tulipanova čebula ne oslabi kakor hijacinta. Požene pa istotako iz glav,ne čebule male čebulice, s katerimi se razmnožuje.
Narcisi. Norcisi so zelo hvaležne pomladne cvt^ice. Glede zemljo niso izbirčne. Sade se lahko v jeseni in ostanejo po-
tem v zemlji, kjer se sami razmnože. Vsako četrto ali peto leto je treba čebule razsaditi, ker radi obilice Čebulj, ki se drže tesno skupaj, nimajo dovolj moči in zato njih cvetje pojema, če bi jih ne presadili. Narciso v imamo veliko vrst. Po barvi so beli in rumeni. Po obliki enostavni in polnjeni. Imamo rane, srednje rane in pozne narcise. Diše zelo prijetno. Proti mrazu niso občutljivi.
Nuni e ali žafran. Pravimo jim tudi podlesek. Podlesek je travniška cvetica. Vrtni podlesek se razločuje od travniškega s tem, da ima večji cvet in da je cvetje poleg višnjevega še belo, rumeno in pisano. Žafran ima majhne čebule, ki se v jeseni posade na vrtno gredo ob istem času kot hijacinte in tulipani. Razmnožuje se potem samo s tem, da zrastejo nove čebule. Cvete zgodaj spomladi. Navadno že meseca februarja.
Cene po Italiji. Pšenica: Kremo na 185—197, Mantoiva 195—200, Padova 184— 185, Gorica 190—195. — Koruza: Kre mona 97—99, Mantova 102—103, Padova 100—102, Gorica 110—115. — Seno: Parma 72, No v ara 50—75, Pjačenca 70— 75, Mantova 71—73, Padova 65—75, Vero na 59—72. — Slama: Verona 24—20, Padova 28—30. — 2 i vi n a : voli 320— 525, krave 250—475, teleta 4C0—1750.
Cene po Istri. C r n o vino: Kaštelir 240, Završje 240—280, Bale 270, Oprtal j 230—260, Umag 250, Buzet 220. — Belo vino: Kaštelir 220, Završje 220-240, O-prtalj 220—240, Umag 230, Buzet 190. — Olje: 10—12 lir liter. — Seno 30—00 lir stot. — Pšenica 190—210. — Kor u-z a 100—140. — Ovce živa teža 3.50 L. za kg. — Jajca 50—80 stotink eno.
Nov semenj. V Motovunu v Istri bo za-naprej en mesečni semenj vsako zadnjo soboto v mesecu. Vveljavi ostane tudi do sedanji mesečni semenj vsak tretji ponedeljek meseca. Blagor oštirjem !
Tržaški vodovod. Ker se nezgode pri vodovodu ponavljajo, se mnogo razpravlja o vprašanju, da bi se naredil nov velik vodovod. Zopet je na vrh splavala zadeva s Padežem in Suhorco. Dotična družba je že marsikak tisočak porabila za razne poskuse im se pogajala s tržaško občino. Ker pa je država odrekla denarno pomoč, je občina to reč pustila iz misli. Za tisti vodovod bi rabila družba 150 milijonov lir. V sled takih težav je tudi tržaški «Piccolo» zavzel stališče proti načrtu in tako je skoraj gotovo načrt pokopan. Občina si bo skušala pomagati z manjšimi deli. Najprej bodo izvršili delo malega vodovoda iz Osapske doline.
Ali sme gospodar ograditi svojo njivo v bližini sosedove z žično mrežo al iz (bodečo žico ? V smislu veljavnih zakonov sme narediti plot, kakoršnega hoče, a le na svojem, tako, da ne sega čez zračno črto v sosedov prostor. Če pa hoče narediti plot prav na sami črti, tako da sega v prostor obeh mejašev, tedaj tega ne more brez sosedovega privoljenja.
PRIMARIJA
dr. M. de Fiort
v Gorici
C or so V le tor io Cm. III. 14
Sprejema od 9-12 in od 2>4
Ravnatelj očesnoga oddelka v goriSki mestni bolnišnici. Izučen na oSesui kliniki dunajskega vseučilišča.
Specialist zaMezni na očeh
Sprejema od 10-12 in od 3-4
Gorica, Corso G. Verdi 24.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiniiiiiiitiiiiiiimiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii NajviSje cene plaCujem za
KOŽE!
kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric.
krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACM
Trst, Via Cesare Battisti St. IB II. nadst., vrata 16
Sprejemajo se pošiljotve po pošti..
iiiiiiiiiiiiiiniinnmiiiiiiiiiiHimiiniiifflnntnniiiiiiiiiiiNUiiiiniii
Stal). Tip. Silvio Spazzal - Tri&ste.
Izšel je žepni koledar
VEDE2
z a 1. 1927
dobiva se v trgovini
J. Štoka • Trst
Via Milano 37
in v vseh trgovinah pa deželi.
Primarij kirurg sanatorija •• i Villa S. G i usto in občinske i bolnišnice v GORICI ••
J prej asistent na dunajski vseučiliščni S J kliniki profesorja Hoheneg-ga, spreje- & ^ ma vsak delavnik od 2-3 popoldne Ij I; Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. V, 2*.v.w.v.w.v.v.v.v.*.v.v.v.v.w.w.%vav!’
» \
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, ordlnlra
v Ilirski Bistrici št. 12Z
vsak dan
od 10-11 in od 3-4
na Knežaku pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12.
ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ
Dr. G. Laurinsich
TRST - Via delle Sette Fontane 6 - TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.'
Govori sc slovensko.
Delo zajamčeno.
Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19.
Prevarani lovcL
Iz Flirsa na Tirolskem so šli gospodje nedeljski lovci na običajni lov. Znani soj bili kot .slabi strelci. Da popravijo svoj | lovski ugled, kupijo nekaj postreljene divjačine in se dajo fotografirati s tem j «plenom« pri nogah. V trenotku, ko so vsi stali pred aparatom na «pozor», prišel jim je za hrbet lep gams in se dal z nji- j mi vred naslikati. Opazili so ga šele, ko; so čez par dni gledali izdelano fotogra-; fijo. Slika naredi vtis, da se gams norca j dela iz vrlih Nimrodov.
^jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii   mufe.
Največja zaloga pohištva
s na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 %
H	Ustanovljena leta 1897.	0
Na izbiro 50 celotnih oprem	|
— bodisi za spalnice	bodisi ža obednice |
od prav preprestih do najbolj razkoinih
| Cene zmerneDelo trdno! §
PohiStvo lastnega izdelka, izvrieno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
IANTON BREŠČAK\
VIA. CARDUCCI (GOSPOSKA UL) 14-	M
  ........
Cerkvena umetnost - Dober tisk
EHRICO T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig’, podobic, svetinj in drugih nabožnih predmetov. ' Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
Čevljamica FORCESSM
odit/kovana v Parizu in Gmnovl 1924. m vmllho praml/Oi diplomo in mtato svetin/o
TrSt via Catfvln 5 p*>i Sv, Jakobu
IVI vseeno,
kje:
kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINU!