Štev. 11.
V Ljubljani, 14. marca 1919.
Leto LIX.
Glasilo jugoslovanskega uiiteljstva
Vse spise, v orc.no poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatvc je pošiijati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 12-— K pol leta .... 6'— „ četrt leta .... 3"— „ posamezna številka po 30 vin.		Za oznanila je plačati od cnostoipne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 50 vin. . . , dvakrat 40 „ . . . trikrat . . 30 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 20 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 40 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 30 K.	Telefon uredništva štev. 118.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, to jc vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja dvojna številka »Učit. Tov.« izide dne 28. t m. V njej priobčimo tudi načrt glede združitve vsega učiteljstva kraljevine SMS v skupni oi ganizaciji.
— ■■1—1 I»	MIIMIBI—III»
Še vedno po starem načinu.
Uradni list z dne 25. februarja t. i., šf. 54., priobcuje natečaj služb pri poštnem čekovnem uradu za blovenijo v Ljubljani. Namestiti je več uradnikov, oziroma uradnic. Pod 11. točko natečaja beremo: »Tri računovodje v XI. činovnem razredu kategorije D.« Poleg stoji opazka: »Zahtevajo se štirje razredi realke ali gimnazije, učiteljišče ali matura na liceju.«
K temu razpisu nam piše tovariš nad-učitelj, ki je bil med vojno kot nadporočnik v Srbiji v upravni službi:
Kakor je razvideti iz citiranega razpisa, je po mnenju kuratorija poštnega čekovnega urada za Slovenijo dovršeno učiteljišče toliko vredno kakor četrti razred teaike ali gimnazije. Ce imaš maturo, si potemtakem toliko cenjen, kakor če dovršiš nižjo srednjo šolo. Zakaj sem pa moral prej absolvirati nižjo gimnazijo, preden sem mogel stopiti na učiteljišče? Zato, da ¡ne sedaj stavljajo v isto vrsto z onim, ki ni mogel iz kakršnihkoli vzrokov dokončati svojih študij in je obtičal sredi pota uo svoje strokovne izobrazbe! Tako zapostavljanje in omalovaževanje našega stanu, oziroma stanovske izobrazbe nas jc bolelo že prej v stari, zanikani Avstriji, toliko bolj nas boli sedaj v Jugoslaviji, ki ji ravnajo usodo — tako vsaj čujemo — de-mokraški in razsodni ljudje, ki bi pričakovali od njih, da ne sodijo našega stanu po starem načinu. Kakor kažejo dejstva, se motimo.
Naša »inteligenca« se sploh ne more otresti predsodkov. Posebno nekatere državne uradnike grize, da smo v materialnem pogledu sedaj njim enaki. To dejstvo ni samo znak slabe socialne vzgoje, ampak je dokaz grde nevoščljivosti in nadutosti obenem. Ne rečem, da ni med državnim uradništvom častnih izjem, toda če j se tudi v Jugoslaviji oblasti postavljajo na stališče kakor kuratorij poštnega čekovnega urada, potem lahko rečemo, da oblasti same vzgajajo — prezirovalce našega stanu!
Se pred preobratom sem čul nekega našega jurista v poročniški uniformi, kako se je pritoževal, da je njegov zapovednik na fronti nadporočnik — učitelj! Dodal jc opazko, da je sploh škandal, ker dospejo učitelji do oficirskih šarž! No, tudi jaz sem se dvignil ob takem »škandalu« do stopnje nadporočnika. In kolikokrat sem moral v
upravni službi sestavljati zapisnike in pri jave, in to namesto različnih komisarjev juristov in doktorjev, ki so me prišli pro sit pomoči, čeprav sem le učitelj! A imel sem razsodnejšo glavo, da se mi ni bilo treba ob vsaki črki zaleteli k paragrafom.
Sicer pa — potrpimo! Cas in razvoj prineseta svoje! Kadar prenovljena šoia izobrazi drugačen rod ne samo po glavi, ampak tuai po srcu, pridejo tudi nam drugačni časi. Pomagali smo si doslej preko strupenm jezikov in nizkm duš do boljšega materialnega stališča, pa si bomo pomagali s svojim aeiom tudi do take socialne pozicije, ki gre svobodnemu stanu v svobodni drŽavi 1
IVAN JAKSE:
Na pomoč mladini!
Naša mladina še nikdar ni toliko tt-pcla in naš naraščaj še ni bil nikoli v toliki nevarnosti kakor danes. Našo mladino izrabljajo že peto leto na kmetih za najtežja težaška in hlapčevska dela. Mladina, ki bi morala sedeti danes "v šoli, na -domestuje našim gospodarjem odrasle uslužbence. Ona danes orje, viači, streže živini, čisti hleve, proži les, nalaga tovore in vodi težko obložene vozove ure in ure daleč do železniških postaj. Res je, da so bili mobilizirani očetje in starejši'bratje in da je ostala doma poleg mater skoro izključno šolska mladina. Zaradi pomanjkanja moških delavcev je bilo naravno, da so morali šolski otroci prijeti za delo. Šolske oblasti so to podpirale in priporočale — zamude so se opravičile.
Vse bi bilo v tistih izrednih razmerah opravičljivo, da ni začelo naše ljudstvo mladino preveč izkoriščati. Pomislite 9 do 12 letni otroci so morali delati doma kakor živina. In to otroci, ki so v štadiju razvoja, ki potrebujejo še vsestranskega negovanja.
Prišel je tak otrok tuintam v šolo izmučen in zdelan, da se mi je v srce zasmilil. V šoli se je od naporov nekoliko odpočil, da bi pa zamogel prisostvovati pouku — o tem ni bilo govora.
Poznam hiše, kjer so imeli prej stalno krepkega hlapca, ki je bil komaj kos svo;i nalogi. Zdaj sta stopila na njegovo mesto dva šibka šolarja, časih samo eden.
Splošno smo mislili, da se bo to izko riščanje in mučenje naše mladine s končano vojno nehalo. Pa motili smo se.
Brezvestneži so prišli do prepričati; i. da jim šolar ravno tako opravlja vsakovrstna dela kakor vsak- odrastel človek. Iz ozirov varčnosti in domače zanesljivo-
sti se ta razvada nadaljuje in dobiva na kmetih vedno večji obseg. Nebrojni so slučaji, da se ljudstvo trdovratno upira šol skl obveznosti, »Je že 12 let star, ga ra bi m za delo, ne bo hodil več v šolo!« -Tako slišimo dan za dnevom.
Povedati je treba odkrito, da je naše šolstvo med vojno silno trpelo, in treba bo več let krepkega in vztrajnega dela in napora vseli moči od strani učiteljstva, istotako pa mnogo dobre volje in energije ( d strani šolskih oblasti.*
Sedanja moška generacija ie oslabela. Pomanjkanje, slaba hrana, vojni napori, raznovrstne skrbi in še marsikaj drugegn - vse to je uničevalo fizično moč.
Naše kakor tudi vsakega naroda upanje in ponos pa je mladina, naša bodoča generacija. Skrb naša in merodajnih čini-teljev se mora koncentrirati edino v točki, kako pomagati mladini in jo rešiti pred fizičnim polomom.
Ne smemo imeti naraščaja mladostnih starcev in stark, ne sključenih razoranih in izmučenih teles brez vsake odporne sile. Potrebujemo narod krepkih, zdravih in ponosnih mladenlčev in deklet, mož in ženii. Ti morajo biti najmočnejši zid, najvarnejša zaščita in hramba naše domovine!
Zato apeliramo in rotimo o pravem času na šolsko oblast, da vzame resno v pretres, kako rešifi mladino fizične smrti. Ore za bodočnost, gre za naše vse! To jr. notrebnejše in nujnejše nego vsaka druga reforma. Postavimo se tudi v tem oziru na čelo drugim kulturnim narodom!
KAREL DOBERŠEK:
Pogled nazaj in naprej.
i.
Čutim v sebi pomenljiv dan, saj stopamo prvič v večjem številu na plan s svojimi idejami in načeli. Ostane nam vsem ta ustanek kot drugi zgodovinski steber našega šolskega razvoja v trajnem spominu. Ne moremo si tolmačiti tega dejstva drugače kot s prirodnim razvojem zgodovine. Pot prirode je preprosta, je ravna, že od pamtiveka začrtana. Prirodni razvoj zahteva veke do uresničenja tega ali drugega ideala, in ko je ta dosežen, se pokaže odsvit na obzorju zopet drugega ideala, ki stoji še bližje člo-
*) Vse dosedanje odredbe ne bodo spravil® otrok v šolo. Naš kmet je dober računar in prišel je do zaključka, da je še vedno na boljšem, ako se da vsak mesec kaznovati zaradi nerednega obiskovanja, pri tem pa uporablja svojega otroka za delo, namesto da bi jemal v službo tujo osebo. Op pis.
veku, še bližje prirodi sami. Kako dolgo je trajala do prvega hsaja na kamenu, kako dolgo do prve živali, do človeka, do prve oznanitve neumrjoče duše, do proglasitve odločbe samostojnih narodov. Da, to teh doseženih smotrov, ako jih imenujem po redu, se nam ne dozdeva potreba bogvekakšne kompliciranosti, in vendar se nam dozdeva pogled v bodočnost tako temen, kakor bi bilo polno zvijač, polno ovir, laži na potu. Toda zgodovina, razvoj narodov, odstrani vse ovire, premaga vse tezkoče. Nam primanjkuje samo perspektive, da bi presodili že vnaprej, kako daleč je do pnuoonjega stebra, do prihodnjega mejnega kamena. Zgodovina ne zaiiteva po vseh zakonih prirode samo ustvaritve dejstev, ampak ona jih z manjšo ali večjo silo potisne na pota, da se vzdrže.
Vse se mora tej pravični poti zgodovine ukloniti, in pred tem faktom izrečemo svoje tako globoko spoštovanje, v kolikor smo pač sami, formirani po najrazličnejših vplivih, več ali manj preprosti, bolj ali manj prirodni.
Zgodovina človeštva ima mnogo primer osvoboditve, a ni primere, da bi po tisočletnem robstvu še bilo treba osvoboditve iz suženskih spon. Vsak od nas se zaveda, da je naša usoda bila izredno težka, da se je podesetoril moralni, gospodarski in kulturni pritisk za ravno minula vojna leta, da smo bili obsojeni ne samo na narodno smrt kot tako, ampak celo na fizično. Zato ni čuda, ako se po takem robstvu, po tako mučnem, vse duševne sile vznemirjajočem našem položaju nismo še vsi zavedali, na katero pot nas je poklicala iz spanja zgodovina s svojim mogočnim glasom: »Vstanite!«
Mnogi so hoteli zopet nadeti nase križ, ob katerem so se uspavali, ki so ga nosili. Nadeti so ga hoteli na trudna ramena, vajena težkega tovora, a prijazna zgodovina ga je odstranila, in zbujenci ga niso mogli najti, iskajoč tavajo še okrog; a to so zadnji sinovi majke Slave, drugi že I hite objemat zlato svobodo. Naša Jugo-\ slavija stopa na plan. Kar se še ni zaved-| io — se bo; kar še ni gladko — bo; kar še ni urejeno — bo, ker mora biti, iti naše težave se bodo v bratski slogi lajšale.
Zgodovina zatiranih in osvobojenih narodov nam jamči uspeh tako gotovo, kot je pri nas doma junaštvo in bister um.
Ob meji smo bili prvi in do zadnjega trenutka tlačani. Položaj je zaradi tega tudi drugačen, kot pri naših bratih v sredini. Nakrat smo se prebudili ob hiši kot stražarji in videli, da se je le-ta hiša po
L1SIEK.
Umik avstro-ogrske vojske iz Srbije.
Piše B o ž o R a č i č.
(Dalje
Ker sem se mudil dalje časa v Kar-iovcih, sem se seznanil z raznimi ljudmi in razmerami, od katerih je vredno seznaniti tudi Slovence s sledečimi.
Sremski Karlovci so za Novim Sadom prvo kulturno središče bivših avstrijskih Srbov. V narodnostnem oziru so avstrijski Srbi prednjačili onim iz kraljevine. Organizirali so krasno podrobno narodno delo, ki je bilo pa na trdni finančni podlagi. To so si ustvarili Srbi sami — največ še v tujini živeči in tam obogateli trgovci. Z vsem pravom jih stavijarno za zgied našim. Naj di našli obilo posnetnalcev!
Vsakemu tujcu zbude zanimanje* krasna cerkev z dvema stolpoma, dvor, seminar, narodni fondovi in gimnazija. Vsa ta poslopja so res kulturne trdnjave, ki so ohranile desetletja toliko Srbov in bi kljubovale tudi še stoletja. Krasna pravoslavna cerkev je monumentalna zgradba, ki se ponaša v svoji notranjosti s krasnimi Jovanovičevimi slikami, ki jim je snov vzeta iz srbske cerkvene zgodovine in narodnega življenja. »Dvor« je krasna palača, kakršne bi v Ljubljani zaman iskal. Tukaj je sedež metropolita, in sezidan j( iz legata pokojnega metropolita Stevana Stratimiroviča, ki je zapustil v ta namen 60.000 dukatov. Sezidal pa je dvor patriarh Oiorgije Brankovič. Prostorni dvor ima veliko sprejemno dvorano, kjer deU ob slovesnih prilikah patriarh avdijence.
Vladni zastopnik je imel tudi krasen konak, kadar se je mudil tam, in enako sedem episkopov, kadar pridejo v goste. V veliki obednlci se nahaja krasna Jova-
nočeva slika: »Velika seoba Srba pod pa-trijarhom Carnojevičem.« Paja Jovanovič je najpopularnejši in najboljši srbski slikai za Predičem. Mnogim bo znana tudi slika: »Uči deda svog unuka.« Snov njegovim slikam je vzeta iz narodnega življenja, in ni čuda, če je priljubljen pri narodu kakor n. pr. naš Gaspari, ki nam je ustvaril toliko krasnih del in obogatil našo slovensko umetnost. Slikar Uroš Predič pa ima v dvorski kapeli dve krasni sliki: Matere božje in Jezusa. Prva je res narodna — vsakdo takoj spozna v njej črnooko srbsko ženo, četudi ni v narodni noši. Slike so razmnožene, in skoraj vsaka srbska hiša jih ima. Isti slikar ima še krasno sliko na dvoru: » Žadružbina Lukijana Bogda-noviča«. Slika predstavlja Lukijana, kako prosi sv. Nikolaja za brod na razburkanem morju. Brod pa nosi srbski barjak — torej prosi za srbski narod.
Na dvoru stanuje patriarh in druga duhovščina pravoslavne cerkve.
Cez cesto od dvora stoji palača »Narodnih fondov.« Kapital znaša preko 45 milijonov. Nabrali so to samostani, duhovniki in narod. Iz tega denarja vzdržujejo: 2 srbski gimnaziji, in sicer v Novem Sadu in v Karlovcih, 3 učiteljišča: Som-bor, Pakrac, Karlovac; 3 višje dekliške šole: Sombor, Pančevo in Novi Sad. Dalje podpirajo mnogo ljudskih šol in učiteljev, duhovniških vdov in sirot (pravoslavnih), izdajajo mnogo knjig in skrbe za srbski tisk.
Gimnazija je krasna stavba in je zidana po načinu nekega zgodovinskega samostana iz Srbije. Profesorji so popolnoma neodvisni in lahko si je misliti, da se na tej gimnaziji niso vzgajali čmožolti patri-jotje kakor pri nas. Sremski Srbi so izbijali s klinom avstrijski sistem, ker so imeli tako organizirano delo, da jim je bil obstanek vedno zagotovljen. Pri nas pa Še vedno manjka organiziranega dela in zato ne pridemo nikamor.	(Konec.)
vpokojenci, vdove in varuhi učitelj- j torej praktično stran zadeve. Naš človek skih sirot iz bivše vojvodlne Koroške pa j bo dobil neštetokrat v roke srbohrvatski naj vpošljejo do 10. malega travna 1919 časopis, knjigo, pismo, razglas itd. Kdor vloge, podatke in službene dokumente šol- 1 se je učil srbohrvaščine, mi bo priznal, da skemu koinisariatu v Velikovcu, ki bo skr- je pri učenju le začetek težak. Naloga bel, da dospejo zanesljivo višjemu šol- ljudske šole bo v prvi vrsti, da pomaga skemu svetu v Ljubljano!	posamezniku preko tega začetka.
močni burji prav do tal porušila. Naše začudenje je umljivo, zakaj zdela se nam je trdna ta stavba — stara Avstrija. Ni malo ljudi, ki si želijo — nenaklonjeni vsakemu napredku — naj bi stala še stara hiša. Maice bi bilo treba popravka pri strehi, zaplankati stene, in za silo bi se zopet gnezdilo v njej. A priroda kaznuje vsako povrsnost, in sedaj bo stalo na mestu razvalin dokaj novih stavb. Mi imamo hišno pravico do ene stavbe, do vsega poslopja z vsemi pritiklinaini, do lastne države, neodvisne in nikomur podrejene! Mi vemo, da država, ta naš iskreno ljubljeni dom še ni urejena. Stavba sicer stoji, a notranja uprava še ni popolna. Ko bi bi;i prevzeli vso upravo po razrušeni Avstriji, bi bil nemara začetek lažji, a to ne gre. Zavedati se moramo, da nam je treba drugega dela, dela na široki podlagi, delavci morajo imeti široko obzorje, slog mora biti zasnovan soliden na širokih, globokih in visokih podstavkih. Tako dela tudi priroda. Delavci se moramo zavedati, da smo stopili iz tesnih spon malenkostnih stremljenj vun na plan, na svobodno ravan, med vrsto svetovnih držav. Bolj ko se bomo tega zavedali, tem solidnejše bo naše delo, tem zrelejši postane naš rod. Imamo sicer dovolj tudi majhnih temnih ljudi, ki bi rat sedaj ob tem trudapolnem zidarskem delu delali ovire, ki z malenkostnim ponosom, trkajoč na svoje prsi, trdijo glasno kričoč tem glasneje — čim je njih obzorje oine-jenejše, da so republikanci, ne vedoč, da pravo republikansko prepričanje ne prihaja samo zaradi poloma države, ampak iz resničnega, notranjega preobrata celih širokih ljudskih mas. Ti ljudje, ki nam pulijo iz rok metlo, češ, za naše delo je treba kurjega peresa; ti ljudje, ki zahtevajo za svoje delo plačo kot poteč se delavec, se bodo odstranili! Pozabiti moramo itak mnogo, premnogo, kar je bilo — a kar je realna sedanjost, to ostane trdno v merilo zasluženi plači. Niti sence onih razmer iz prosule, pnženjene in razvladane države ne bomo več pustili, zakaj le na čistih tleh se opravlja čedno delo, le s pozitivnim delom se po jasnem načrtu država postavi, utrdi, razcvita in ohrani. Kdor se pozitivnemu delu protivi, naj dobi tudi primerno plačilo, kdor pri podstavitvi hiše ne pomaga, na ostane tudi samo najemnik. Kdo. bo pa iskal v takšnih slučajih krivico, naj vzame polno mero krivic, ki so se godile slov\ koroškemu učiteljstvu. Oprostite, ako sem zašel tudi še na to postransko pot, dolžan sem bil to vsem svojim ožjim tovarišem, izreči tukaj naš »čredo«.
Razmere, ki vladajo sedaj na našem šolskem polju in sploh na gospodarskem in kulturnem polju našega koroškega pre bivalstva, so dokaj žalostne. Vojna je zapustila vse najznačilnejše slabe posledice in ne ene dobre, ako izvzamemo postanek novih držav. Siromašni sloji so postali še bolj siromašni, tako da niti obleke šolarji ne morejo dobiti, niti nimajo dovolj živil, da bi mogli pošiljati redno ali pa sploh otroke v šolo. Na drugi strani pa zopei vidimo splošno antipatijo do rednega obiska šole, do šole sploh. Vse trdne vere v veliko veljavo šole po vojni so se navidezno razblinile. Odrasla mladina je postala sirova in ne kaže drugega zanimanja kot za zabavo in pretep. Vse prejšnje obljube so bile prazne. Kako je prišlo do tega, ne bomo preiskovali, zadostuje, ako konstatujemo nazadek 60 let.
Važno za vpokojence, vdove in sirote.
Da more višji šolski svet v Ljubljani odmeriti tistim učiteljem (uciteljicam), ki so Pili vpokojeni do ¿1. grudna 1918, zvišane pokojnine v smislu nareabe celokupne aezeme vlade z ane 14. svečna 1919, št. ¿01 uraanega lista, ter vdovam in sirotam po ucitetjin vdovntne in vzgojevai-nine, se poživljajo vpokojeni učitelji, vdove in varuni mladoletnih otrok učiteljev, ki so služili v šolskih okrajih bivše voj-vodine Kranjske in ¿štajerske, da vpošljejo naravnost na višji šolski svet v Ljubljani do vštetega 15. malega travna 1919 potrebne podatke in službene dokumente, in sicer:	i.^UdSl
a)	vpokojeni učitelji dekret, ki se jim je z njimi odmerila pokojnina in, če bi tega več ne imeli, službene dokumente, iz ka terih bo razvidno, koliko službenih let so imeli, ko so stopili v pokoj;
b)	vdove in varuhi pa dekret, ki so se z njimi prisodile vdovnina in vzgojeval-nine, in službene dokumente umrlega učitelja (soproga in očeta).
Ako bi ne imeli več teh dokumentov, naj napovedo, koliko službenih let je imel umrli soprog, ko je preminul ali ko je bil vpokojen.
Vpokojenci, vdove učiteljev in varuhi učiteljskih sirot goriških šolskih okrajev naj pošljejo morebitne dodatke k svojim prijavam, ki se že nahajajo na višjem šolskem svetu.
F. H.:
Preustrojitev šolskih knjižnic.
Pod tem naslovom je objavil tovariš Hren uvaževanja vreden članek. Točke, ki se jih ne bom dotaknil, so mi vse po volji. Nasvetoval bi, naj stalni odbor za mladinsko književnost, ki ga nasvetuje tov. Hren, najpoprej pregleda vso našo, ne mladini namenjeno književnost in izbere vse sestavke, ki jih more brez škode citati tudi naša šolska mladina. Težko, menda najtežje je pisatelju pisati za mla-tiino. Nehote mu pride kaj, kar mladini ne prija. Skoro ob vsaki knjigi, napisani za mladino, sem občutil, da ji ne prija. Vse drugačno zanimanje pa so očitovali otroci, ki so čitali knjigo, spisano brez namena za to ali ono starost. Tako dobimo lahko prav kmalu lepo število knjig za mladino, ki jih bodo tudi starši in odrasli bratje ter sestre čitali. In to je tudi nekaj. Naši pisatelji bodo ljubi spremljevalci našega naroda, kar je sploh njih najsrčnejša •želja. Stalni odbor pa naj začne z objavo spisov onih pisateljev, ki so znani preprostemu ljudstvu. To je potrebno, da se začno odrasli za mladinske knjige zanimati. Za nadaljnje zanimanje naj poskrbi enotna zunanja oblika knjig. Ta naj bo preprosta, prikupna. Knjige naj bodo vezane.
Med knjigami starih pisateljev naj izhajajo tudi knjige, ki jih predlagajo pisatelji v rokopisu. Pa ne prekmalu! Stalni odbor pa bodi strog sodnik. Boljša zamera pri pisatelju kot pri mladini 1
Odbor naj določi stopnjo, za katero je knjiga namenjena, a ne na knjigi sami, temveč v posebnem dopisu, da učitelju, če mu primanjkuje časa, knjiga ne leži predolgo na mizi ali v omari,- temveč jo more kar poslati v svet, v knjigi sami pa zato ne, ker taka označba preveč diši po »knjigah za mladino.«
Srbohrvaščina.
Naslednje vrstice imajo le namen, da zbude med učiteljstvom nekoliko več zanimanja glede srbohrvaščine; provzročile bi rade polemiko zaradi poučevanja tega jezika na narodnih šolah. Dosedaj se je v tem oziru bore malo zgodilo: Imamo odlok višjega šolskega sveta, da se po šest-razrednicah lahko poučuje srbohrvaščina, imamo po vsej Sloveniji nekoliko tečajev za učiteljstvo, in slišali smo nasvet, da bi bi bilo za učitelja, ki namerava poučevati srbohrvaščino, najbolje, če napravi poto-vnaje v Bosno, oziroma Srbijo.
Poučevanje srbohrvaščine v ljudski šoli smatram za eno najaktualnejših in najbolj perečih vprašanj. Naša stanovska zavednost zahteva, da preciziramo natanko svoje stališče napram temu vprašanju, sicer nas prehiti zopet kak odlok, kakor je bil oni glede nemščine. Naslednje vrste so gotovo pomanjkljive, mogoče napačne, a dosegle bodo svoj natnenr ako provzročijo debato, oziroma polemiko. Iz tega vzroka navajam kar vprašanja in kot odgovor svoja subjektivna mnenja. Kdor misli drugače, se naj gotovo oglasi!
1. Ali sodi srbohrvaščina v ljudsko šolo?
Da, in sicer v vsako, bodisi enoraz-rednico ali šestrazrednico. Utemeljevanje tega odgovora ni težko. Vzemimo najprej formalno stran odgovora! Naša država je izgrajena na aksiomu, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. To je tista točka, okrog katere se pravzaprav vrti tudi vsa politika; slep in gluh bi moral biti, kdor ne bi spoznal, da je premisa, ker smo SHS en narod in da moramo zato imeti enotno, centralistično urejeno državo, za precejšen del našega naroda nerazumljiva. Ker so bili posamezni deli našega enotnega naroda tisoč let razcepljeni in zasužnjen:, je umljivo, da moramo, recimo, Slovence šele privesti do spoznanja, da si nismo s Srbi le v najbližjem sorodstvu, temveč da smo res eno z njimi. Od njih nas loči le pismeni jezik. Bolj značilen ko izraz »tro-imenski narod« je »dvoknjiževni narod«. Kdage konsekventen in dovolj logično misli, mora torej priti do zaključka: Ker smo en narod, a imamo, žal, dva književna jezika, se moramo pač obema priučiti. In to v prvi vrsti mi Slovenci, ker je naš književni jezik le zastopnik majhnega dela celotnega naroda. Po mojem trdnem prepričanju se le oni Slovenec v globini svojega srca zaveda, da smo en narod, ki je ali bival med Srbohrvati ali pa se priučil temu književnemujeziku. Ce torej gledamo na gornje vprašanje s tega vidika, moramo priti do zaključka, da sodi srbohrvaščina v ljudsko šolo. — Do Istega zaključka pridemo, če si ogledamo materialno. '
2. Kaj je učni smoter pouka srbohrvaščine v slovenskih narodnih šolah?
Narodna šola usposobi vsakogar, da lahko čita brez težave in z razumevanjem srbohrvatsko pisane knjige v latinici. Učenec dobi nekaj vaje v čitanju tiskane cirilice in na višje organiziranih šolah eventualno v pisanju in čitanju pisane cirilice. Pouk slovnice bodi omejen na najpotrebnejše.
Marsikdo bo sedaj zaklical: Oho, kaj pa z govorjenjem srbohrvaščine? Seveda, o tem vprašanju se da debatirati. Moje nemerodajno mnenje je to: Velikanski razloček je, napisan ali izgovorjen stavek razumeti ali sam pravilen stavek tvoriti. Govorjenje moramo pač prepustiti višjim narodnim in srednjim šolam, dočim se sami moramo zadovoljiti z razumevanjem. — Sedaj še nekaj o cirilici. Ker smo sosedi Hrvatov, pridejo za nas v poštev skoraj izključno z latinico pisane knjige. Ker pa bo obratno vpliv cirilice v naši kraljevini precej velik in ker ravno ni jako težavno se je naučiti, bomo učence seznanili tudi z njo. Vendar sem mnenja, da ravno učenja clrilipe ne kaže pretiravati.
1 Učna pot
Sedaj smo po mojem mnenju pri najbolj kočljivi točki. Kako hočemo poučevati srbohrvaščino, ko pa jo učiteljstvo še samo ne zna? Tečaji za srbohrvaščino? Ti bi sicer bili jako dobri, a če bomo čakali na nje, potem sem uverjen, da narodna šola tekom prihodnjih petih let še ne bo poznala srbohrvaščine. Torej čakati? Absolutno nemogoče in nedopustno. Izhodišče iz te zagate bi bilo približno naslednje: Enemu ali večini dobrim poznavalcem srbohrvaščine, ki so obenem dobri metodiki, se poveri sestava »Srbohrvat-ske čitanke za slovenske narodne šole«. (Človek misli pri tem nehote na dr. Ile-šiča; ali ima čas, je seveda drugo vprašanje.) Knjiga bi obsegala kakih 200 strani in bi vsebovala krajše in daljše povesti iti berila, ki bi se deloma lahko kar prevzela iz dobrih hrvatskih čitank. (Jako izvrstne se mi zde Nazorjeve za Istro.) Čitanka bi bila sestavljena na principu samopouče-vanja. Prvo berilo bi bilo popolnoma lahko, brez Slovencu nerazumljivih besed in oblik. Naslednja berila bi polagoma postajala težja. Razumljivo, da imajo vse dvomljive besede naglas. Paralelno s či-tanjem beril gre pouk slovnice, ki se na slanja vedno na že znane stavke. Ko se je predelalo kakih 6 do 10 beril, bi priporo čal, kar naenkrat z strani srbohrvatskih besed, ki se jako pogosto rabijo, a so od slovenskih popolnoma različne, n. pr. zar = ali, golem = velik, naime — namreč. napokon = naslednje, netom = komaj itd. Iz lastne skušnje vem, da nam take besede najbolj otežkočijo razumevanje kakega stavka. Vsak učitelj pa tudi pozna eminenten spomin ljudskošolske dece. Da se precejšnjo porcijo takih voka-blov igraje naučijo, mi ne bo nihče oporekal. Ko smo še predelali aorist in imper-fekt, sklanjali nekaj samostalnikov, potem pa lahko rečemo — hop!«, zakaj preskočili smo najširšji jarek, ki loči naš književni jezik od srbohrvaškega. V zadnjem delu pride tiskana in pisana azbuka in več beril v tiskani ali pisani cirilici.
Predstavljajmo si, da ima večina šolarjev na najvišji stopnji tako berilo pred seboj. Kje je učitelj, ki bi še zahteval kak specialen kurz, preden si upa začeti s poučevanjem? Ni mu ga treba in četudi dosedaj ni imel v rokah niti ene hrvatske knjige. Izmed učencev mora samo biti sam najpridnejši učenec. In šlo bi. Moralo bi iti.
V katerem šolskem letu naj začnemo in koliko tedenskih ur bomo porabili? To je dvoje vprašanj, ki jima je sedaj težko odgovoriti, ker tozadevno nimamo izkušenj. Vendar mislim, če vzamemo 6., 7., in 8. šolsko leto, da nam zadostuje ena ura na teden. To uro vzamemo slovenščini, ki ji to nikakor ne bo v škodo, temveč le v korist.
Sedaj pridemo k zadnjemu in moinen-tano tudi najbolj važnemu vprašanju, kako kolikor mogoče hitro dobiti take čitanke. Ali ima naša država toliko papirja, da lahko natisnejo zadostno število izvodov? Čeravno vem, da je glede papirja precej trda, vendar dvomim, da se ob dobri volji ne bi moglo preskrbeti zahtevanega kvan-tuma papirja.
Če merodajni faktorji vzamejo to ve-levažno vprašanje takoj v pretres in se začne nemudoma z delom, potem lahko začnemo že začetkom prihodnjega šolskega leta na vseh narodnih šolah s čltanjere srbohrvaščine.	Rudolf Rakuša.
Iz naSe organizacije.
Skupne zadeve.
Darila za Učiteljski konvikt: Tov. Jos. Tscherne iz Kočevske reke K 5; tov. Fran Rant iz Radeč pri Zidanem mostu K 2.33; Martin Svetč iz Ljubljane K 5; tov. Schif-frer Egidij iz Jesenic K 13.77; tov Pavšič Anton iz Kostanjevice K 2; Jože Uršič iz Čateža ob Savi K 22; učiteljska zbora v Trbovljah namesto venca na grob sestre tovariša Jos Velkavrha K 12; tov. Ignacij Supan iz Brežic K 20; tov. Jos. Stritar iz St. Vida pri Orobelnem K 10; Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju K 27. — Živeli darovalci!
Društvene vesti.
+ Kozjansko učiteljsko društvo. Za
učiteljski podporni sklad Zveze štaj. učiteljev in učiteljic sta še naknadno prispevala Oradišnik Anton, nadučitelj, 45 K. in Gradišnikova Viktorija, učiteljica, oba v Polju. 26 K 28 v, torej skupaj 71 K 28 v. Prej izkazanih 678 K 86 v in sedaj 71 K 28 v je skupaj: 750 K 14 v. — M. Grmovšek, t. č. preds.
-f Učiteljsko društvo za celjski okraj. Za Zvezin sklad sta nadalje plačala tovariša Culk Leopold 8 K in Zagažen Ivan 8 K; z že izkazanimi K 1043:11 je tedai skupaj 1059 K 11 h. — Franc Brinar.
+ Podjunski krožek koroškega deželnega učiteljskega društva se je ustanovil dne 19. svečna v Pliberku.
Vabilu sklicatelja tov. nadučitelja Pet Močnika se je odzvalo 40 tovarišev in to varišic. Prvo pot so imeli koroški tovariši priliko pozdraviti tov. in tovarišice iz ¡Primorske, Kranjske in Štajerske, ki so pri hiteli iz narodnega idealizma na pomoč koroškim bratom, da pomagajo orati narodno ledino na Koroškem, kjer je bil nemški terorizem najhujši in Je zatorej danes preobrat največji. Se čaka velik del Koroške narodnega odrešenja. Z zadovoljstvom ugotavlja, da plapola narodna tro-bojnica raz pliberško šolo, kjer se je šj pred par meseci potujčevala naša deca in kjer je poslovala »Siidmarkina« knjižnica.
Tov. Doberšek je v globoko zasno vanem govoru obračunal s starim sistemom, obračunal tudi z duhom tesnosrč-nega lažiliberalizma, ki je vladal v vrstah nemškega in nemškutarskega učiteljstvu in pričal o njegovi duševni plitvosti. V duhu prave svobode, ki se javlja najbolj v strpnosti napram drugomislečim, hočemo vzgajati novi zarod, zarod zaveden in po-losen. Podal je široko idejno osnovo za bodoče delovanje učiteljstva, ki mora postati iniciator, voditelj in duša vsega kulturnega in gospodarskega napredka v narodu. Poudarjal je pri tem potrebo vzajemnega delovanja z drugimi vzgojnimi či nitelji, ki pa mora biti zgrajeno na absolutni medsebojni odkritosrčnosti. Lepe misli je podal v lepi obliki, vredne, da se ponatisnejo in otmejo pozabnosti.*
V debati je nadzornik tov. Mencin podčrtal nekatere misli predavatelja, a tudi izrazil gotove pomisleke proti preširokemu delokrogu stanovskih organizacij. Tudi on si želi učitelja, stoječega v središču vsega gospodarskega in kulturnega ; življenja narodnega, a zdi se mu umest-neje, da se za izvenstanovsko delovanje učiteljevo ustanovijo posebne organiza cije. V interesu neodvisnosti učiteljskega stanu je, da se ustanovi izvunstrankarsku stanovska organizacija, ki združuje vso \ učiteljstvo brez razlike mišljenja in se zato omeji na zastopstvo tistih interesov, ki so res vsem skupni. Iz tega razloga je zato, da se izločijo iz stanovskega programa vsa vprašanja, ki utegnejo zanesti načel ne spore v našo organizacijo, to so zlasti vprašanja izrazito kulturnega značaja, ki ne pripuščajo kompromisov.
Razpravljalo se je še o raznih stanovskih zadevah. Zborovalci so se izrekli odločno proti onemu paragrafu v obstoječem šolskem zakonu, ki dopušča preine-ščenje definitivnih učiteljev »iz službenih | razlogov«, ker odpira ta paragraf na ste-žaj duri samovoljnosti šolskih oblasti. Od j naše centralne organizacije pričakujejo, da prepreči v novem šolskem zakonu vsako tako določilo.
Tov. nadzornik Mencin pojasnjuje, da so vsa premeščenja. ki so se v zadnjem času izvršila, le provizoričnega značaja, da se bodo mesta, ko nastopijo urejene ; razmere, razpisala, in da bo merodajna pri definitivnem nameščenju zgolj le kva lifikacija. Protekcije v Jugoslaviji ne sme J biti in je tudi ne bo.
Sklenile so se resolucije, v katerih sa poživlja vlada, da se odmerijo učiteljem, premeščenim na Koroško, preselilni tro- f ški, kakor državnim uradnikom in da se jim kakor le-tein prizna obmejna doklada-Prehranjevalne in stanovanjske razmere ' so zaradi številnega vojaštva neugodne: ne gre zahtevati od učiteljev, da bi mimo drugih žrtev še trpeli gmotno škodo zaradi preselitve na Koroško.
V načelništvo krožka so izvoljeni: l0v. Peter Močnik, nadučitelj v Pliberku, Karel »Doberšek in tov. Strelova.
Lepo uspelo zborovanje smo zaklju čili s petjem naše narodne himne.
-f Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo 2. svečna t. 1. v de-5kl šoli v Šmarju pri Jelšah.
Predsednik iskreno pozdravi navzoče v novi državi - mili nam Jugosla vlji; poudarja, da je vzpored obširen, saj vsebuje koj 7 točk, to pa zaraditega, da se ¿govorimo po dolgem molčanju, saj sme rešeni toiikoletnega suženstva. Poseben pozdrav izreče vrnivšima se tovarišema vojakoma Purkartu in Fiinku. Nova člana pozdravi, tovarišico Peychovo in tovariša Fišerja.. Spomni nas velikega dela j,n truda, ki nas čaka v mladi državi. Treba je nadomestiti izpad pri pouku zadnjih let ter neumorno delovati, da bo naš narod v kulturi, izobrazbi in omiki lahko tekmoval tudi z velikimi evropskimi narodi. Srbska deca rada obiskuje šolo. Ve-[" lika je njena želja po izobrazbi in ravno-taka pokornost in ljubav napram svojemu učitelju in svojim roditeljem. Iz takega naroda izhajajo junaki, kakršne ravno občudujemo Srbe. Poleg izobrazovanja bodi ¡ki tudi naša skrl^, da vzgojimo naši domovini kreraenite značaje in poštene Jugoslovane.
Na to prečita dopis Savinjskega učit. društva od 19. grudna 1918. h kateremn izjavi, da se ni čutil primoranega storiti zahtevano, kar nas sedanjost uči.
Tovarišica tajnica prečita še nespre-jete zapisnike lanskega leta ter poda do-tično poročilo.
Tovarišici biagajničarki se izreče zalivala za njen trud, ker sta pregledovalca tov. Verk in Fišer dobila račune v najlepšem redu.
O delegacijskein zborovnaju poroča sicer kratko, a jedrnato tov. Zupančičeva; za njeno častno zastopanje ii izreče društvo zahvalo.
Prav temeljito in zanimivo poročilo smo slišali o božičnem zborovanju upravnega odbora Zaveze od tov. Šumra.
Med zborovanjem je došel s tov. Verkom poročnik in tovariš Franc Brglez od Sv. Jederte nad Laškim, ki ga preds. predstavi in v našem krogu iskreno pozdravi.
Tovariš Zidar nas je vodil po različnih krajih prirode, a ne samo po suhi zem lji, ampak tudi visoko po zraku in globoko po vodi ter dokazoval šesto čutilo Vsestransko odobravanje je poplačalo njegovo zanimivo razinotrivanje.
Ko pridemo do volitev, Izjavi predsednik, da je z delom preobložen in biva v hribih, zaraditega ne more pristvovati različnim sestankom Zveze in Zaveze. Rad bi prenesel predsedniški posel na mlajše in agilnejše rame ter predlaga za predsednika tovariša Šumra. Zborovalci so soglasno aklamlrali novega predsednika; ta pa prosi, naj se mu ne zameri, ker iz tehtnih vzrokov ne more tega častnega posla prevzeti. Izreče tovarišu Kur-busu zaupnico z željo, naj vodi društvo kart or doslej.
+ Smarsko-rogaSko učiteljsko društvo zboruje radi Fleretovih predlogov v Tovarišu v nedeljo, dne 23. sušca 1919 ob 10. uri predpoldne v šoli Rogaške Slatine po sledečem vzporedu: 1. Zapisniki. 2. Dopisi. 3. Valjar učna slika poda tovariš Stritar. 4. Sklepanje o zvišanju članarine v smislu Fleretovega članka v Tovarišu. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi za odbor. Toma Kurbus tč. predsednik.
+ Učiteljsko društvo za mariborsko okolico je zborovalo dne 9. januarja v dvo rani moškega učiteljišča v Mariboru. Se stanek otvori oredsednik tovariš Požegar ter poudarja, da smo bili štiri leta ločeni od svojih zastopstev in prepuščeni sam. sebi. Videti je bilo, kakor da je vse naše društveno delovanje zapisano smrti. Bili so res hudi časi, zakaj smatralo se nas je državi nevarnim elementom ter so najvr-lejše izmed nas tirali v ječe. A sedaj, ko dihamo svobodno, je treba vzdramiti društva k novemu smotrenemu delovanju v prid šolstva in stanu. Povedal je tudi marsikatero pikro na naslov tistih, ki iz komoditete ali zaradi brezbrižnosti in sebičnosti stoje na strani ter gledajo, kako se mi drugi pehamo za šolo Ln naš stan; nekatere je tudi imenoma postavil na sramotni oder. Kot vesel pojav našega društva je omenil dejstvo, da je pristopilo 26 novih članov, tako da je sedaj število tistih »divjakov«, ki niso člani društva, prav majhno. Kdor se še sedaj odteguje organi zaciji, pa mu je mogoče preveč, žrtvovati Par bornih kron zanjo, ta res nI vreden, da ga nazivljamo tovariša, oz. tovarišico!
Nato je govornik v vznesenih besedah slavil narodno ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med državami, ki jih je zadela maščevalna roka vesoljne pravice, je tudi krivična Avstrija. Slovanski narodi so popili na plan s svežo močjo v novo svo-°dno življenje. Prvi naš današnji pozdrav "aJ velja torej naši mladi kraljevini SHS,
drugi našemu kralju Petru in regentu Alek. sandru. — Spominja se nadalje tudi presrčniini besedami dragih tovarišev, ki so bili žrtve svetovne vojne, ter opozarja tudi na lOOietnico smrti prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika.
Prečitali in pogovorili so se nato razni došli dopisi. Poročilo o stanju društvene blagajnice je bilo preloženo na prihodnje zborovanje.
Po daljšem ugibanju sem in tja je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Požegar Avguštin, namestnik: Jurko Jakob, tajnika: Emilija Tominškova in Črnko Dra-gotin, blagajničar: Pučelik Friderik, namestnik: Cepe Franc, odborniki: Črnko Jernej, Godec Marija in Lichtenvvallner Mato.
Podavanje gospoda ravnatelja H. Schreinerja o odgoji mladine v demokra-škem smislu je zbujalo kakor vsekdar veliko pozornost, zakaj obravnaval je tva-rino, ki je ravno sedaj za učitelje vitalnega pomena. Ves njegov govor izide v letos -njih publikacijah Slov. Šol. Matice. Seveda je žel od poslušalcev najživahnejše odobravanje in zahvalo.
Kronika.
— Iz manifesta kluba socialno-deino-kratičnih poslancev v Državnem veču.
Dne 7. t. m. so izdali državni poslanci, ki pripadajo socialno-demokraškemu klubu, manifest na delavsko ljudstvo v jugoslovanskih pokrajinah. Manifest so podpisali soc.- dem. poslanci: Melhior üobal, Josip Kopač, Anton Kristan, dr. Dragotin Lončar, Josip Petejan, Viiirn Bukšeg, Slavko henc, Vitomir.Korač, V asa Kneževič, Dušan Tušanovič, dr. Milan Sekulič in dr. Mita Topalovič. Iz manifesta posnemamo: Prva in poglavitna je potreba po čim hitrejši konsolidaciji nove države in čim bl-strejši obnovi gospodarskega življenja. Iz tega vidika smatra klub socialno-demo-kraških poslancev sodelovanje v centralni vladi v sedanjih okotnostih za še umestno, ker socialno-demokraška delegacija ne more in ne sme prevzeti nase težke odgovornosti, da bi s svojo pasivnostjo zavlačevala, kalila in ovirala proces konsolidacije, ki je baš v življenskern interesu delavskega razreda. — Kot sredstvo te konsolidacije naj služi na eni strani oživo-tvorjenje Zveze narodov na podlagi medsebojnega sporazuma, ki naj omogoči odpravo militarizma Ln organizacijo narodne obrambe na čelu narodne milice in v sedanjem času takojšnjo deinobillzacijo tet s tem odpre pot rodovitnemu gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu delu. — Zveza narodov pa je mogoča le tedaj, če se tudi na ozemlju vsake poedine države ustvari sporazumno sožitje in sodelovanje nanjem prebivajočih narodov. Zaradi tega napovedujemo, zvesti načelom socialistične internacionale. neizprosen boj vsakršnemu narodnemu nasilju nad narodnimi manjšinami, ki pripadajo po sklepih mirovnega zbora ozemlju naše države. — Na drugi strani vidi klub soualno-demo-kraških poklancev v najširši demokratizaciji državne ustave in vseh panog javne uprave ter v čim najhitrejšem sklicanju konštituante bližnico do konsolidacije in hkrati najzanesljivejši predpogoj uspešnega boja delavskega razreda za socializem, za življenje. — Zaradi tega namerava klub zastaviti vse svoje sile za uvedbo splošne in enake, neposredne in tajne volilne pravice s proporčnim volilnim sistemom za vse državljane, stare nad 21 let, brez razlike spola, in sicer za vse zakonodajne in upravne zastope, nadalje zahteva demokratizacijo vsega sodstva in demokratizacijo šolstva, ločitev cerkve od države, odpravo sleherne cenzure in upo-stavitev popolne svobode tiska, zborovanja in združevanja. — Smatramo zakonodajni centralizem za nujno zahtevo zgodovinsko danega položaja, ki naj roko v toki z avtonomno organizacijo javne uprave omogoči kulturni, gospodarski in socialni rannah države, ne da bi bila posamezna plemena v svojem specifičnem razvoju ovirana. — Samo ob sebi je umljivo, da zahtevamo uvedbo republikanske oblike za našo državo, ker vidimo v tej državni formi najidealnejši izraz politične demokracije, ki je predpogoj socialistične družabne organizacije. Odklanjamo pa tudi v tem pogledu vsako nasilje od katerekoli strani in, stoječ na stališču parlamentarne demokracije, prepuščamo ureditev tega vprašanja svobodni odločitvi ustavotvor-ne skupščine.
= »Den Brüdern im bedrohten Land.« Štajerski deželni šolski svet je izdal na okrajne in mestne šolske svete kakor na šolska vodstva sledeči odlok: »Bei dea wegen der außerordentlichen Verhältnissen notwendig gewordenen Versetzungen von Lehrpersonen, die von der jugo-slavischen Regierung Ihrer Dienstposten enthoben "worden sind, ist es nicht Immet möglich, daß sie an gleichartige Schulen, insbesondere an Schulen derselben Orts-
klasse und mit derselben Zahl von Klassen gelangen. Es wird daher im besonde ren darauf aufmerksam gemacht, daß sich i aus diesen Schwierigkeiten, wo sie sien wegen des Zwanges der Verhältnisse nictit umgehen lassen, für die davon Be trofienen keine rechtlichen Ersatzansprii che ergeben, da es sich für ihre Anstellung in Deutschösterreich um eine Neuanstellung handelt, für die aus ihrer früheren nicht deutschösterreichischen Anstellung keine Rechtsansprüche abgeleitet v/erden können.« — Ta odlok bodo menda vendar razumeli naši mogočni nem-škutarski učitelji, ki mislijo, da jim bo Nemška Avstrija nakazala najlepša mesta. Lahko si že mislijo — da bodo obsedeli gotovo med dvema stoloma! Za Slovence, četudi so »deutschgesinnt«, vendar v Nemški Avstriji nimajo prostora; saj ga še za vse rodne brate ne bo!
- Italijanščino silijo v šolo. Italijanski oficirji silijo po vseh istrskih vaseh na svojo pest italijanščino v šolo. Učitelji se doslej trdno drže in se niso uklonili. V neko šolo je prišel laški oficir med poukom v razred in videl na šolski tabli vzorec pobotnice. Ukazal je to pobotnico razložiti od učiteljice ter se začel z njo prepirati,čemu uči otroke take nepotrebnosti; dovolj je, da se otroci nauče govoriti italijansko. Učitelju je prigovarjal, naj vendar uči otroke nekaj italijanščine, če ne drugega — vsaj nekaj kletvic. — Ako je vse to res, je iznova dokazano, kako visoko stoji kultura italijanskega Imperializma. — V Pazinu so internirali Italijani sledeče naše ljudi: župana pazinskega in dež. poslanca dr. Kureliča, sodnika dr. Rodiča, prof. Frankolo, učitelje Ladavca, Gabrijeliča, Lukeža Ln Zalavarisa. Vzrok: jugoslovansko mišljenje. Odpeljali so jih v ječo v Trst. V Ajdovščini so zaprli nad-učitelja Ivana Kavsa. Kot denunciant fungirá šusterčijanec župnik Kmet.
= Nemška narodna skupščina. Zi predsednika nemške narodne skupščine je izvoljen poslanec Karel Seitz, po svojem stanu učitelj v Floridsdorfu pri Dunaju. Podpredsednik je prelat Häuser.
= Z dunajskega vseučilišča. Nemški listi poročajo, da je dunajsko vseučilišče silno prenapolnjeno. Tako je n. pr. na ana tomičnem zavodu za 1303 vplšane slušatelje na razpolago le 360 do 400 mest. V zavodu za medicinsko kemijo je razmerje 1286 : 464, v fiziologičnem zavodu 806:600. Na klinikah ni nič boljše: na prvi kirurgični kliniki je za 557 slušateljev na razpolago 120 do 150 mest, na tretji medicinski kliniki za 603 slušatelje 80 do 100 mest, na drugi medicinski ženski kliniki za 418 slušateljev 160 mest. Na modroslovnem oddelku se čuti pomanjka nje prostora na obeh kemičnih zavodih. Drugi kemični laboratorij ima 126 mest; a obiskovalcev je 232. S temi razmerami opravičujejo odpust dijakov o Božiču. I Prav i.io, da je bilo med odpuščenimi 54 nemških Avstrijcev, 2 Nemca iz Nemčije in 42 drugih narodnosti.
= Boj med nižjo duhovščino in nadškofom Bauerjem. Iz Zagreba poročajo, da se je pojavilo med nižjim klerom gibanje, ki naj bi uvedlo s sodelovanjem pravoslavnih duhovnikov reformo glede izboljšanja materialnega stanja nižje duhovščine. Nadškof dr. Bauer je izdal sedaj okrožnico, v kateri s pomočjo nekega starega papeževega motu propria prepo veduje duhovščini razpravljanje in zborovanje v stanovsko-cerkvenih vprašanjih brez njegove vednosti. Dr. Bauer preti z najstrožjimi kaznimi sklicateljem in udeležencem takih zborovanj. V duhovniških krogih poudarjajo, da novi codex juris canonici ni recipiral omenjenega motu propria in zato ta odredba ni veljavna. Nadškof zaradi tega nima pravice nastopati proti sklicateljem, še manj pa proti udeležencem takih zborovanj. Uvedli so duhovniško akcijo, da se duhovništvo pritoži v Rimu nad "nadškofom zaradi zlorabe uradne oblasti. Spor med nižjim duhovni-štvom in nadškofom, oziroma ordinaria-tom se poostruje vedno bolj.
= Zagrebško vseučilišče. Splitski »Jadran« poroča: Zagrebško vseučilišče ima letos 2500 slušateljev, dočim jih je bilo prej v najboljših letih največ 1000 do 1100. Posebno prenapolnjena je medicinska fakulteta, kjer obiskuje prvi tečaj do 500 dijakov, tako da so morali iz nekaterih predmetov uvesti paralelna predavanja. Pomanjkanje stanovanj v Zagrebu je veliko, zato so za dijake oskrbeli na izreden način Ln jih 400 nastanili na podkov-ski in obrtni šoli. Slovenci imajo lasten »Akademski dom«. Tudi za prehrano dija-štva je na splošno poskrbljeno; razen mense acad. so otvorlli »jugoslovansko akademsko jedilnico«, v kateri se prehranjuje vsak dan nad 500 dijakov; vsak plača 150 K mesečno. Vse dijaštvo deluje v stanovskih stvareh popolnoma složno. Strankarstvo je zaenkrat ostalo ob strani. Le kulturna skupina, katoliški rDoma-
goj«, ki je deloval tudi za vojne, je zbral v svoje kolo nad 100 akademikov. Tudi akademični socialisti so zbrani v posebni skupini. Politiške struje se zaenkrat še niso organizirale. Starčevičanci so se nekaj gibali, a menda niso uspeli. Še težje bi bilo zbrati pristaše novoosnovane Jugo-slovenske dem. stranke, ker je vseučiliško dijaštvo bolj naklonjeno politiki avtono-mistov. Pač pa so se dijaki začeli organizirati po strokah; poleg že obstoječega farmacevtskega kluba so osnovali sedaj tudi klub geodetov in medicinarjev. Sedaj se vseučiliško dijaštvo peča z dvema važnima načrtoma: z ustanovitvijo dijaškega doma in dijaške zveze.
= Občni zbor češke šolske družbe »Komensky« na Dunaju. Dne 9. t. m, se je vršil na Dunaju občni zbor češke šolske družbe »Komensky, ki si je v zadnjem letu pridobila več kakor 50.000 novih članov. Družba je ustanovila v 111. in XII. okraju dve novi šoli in bo v prihodnjem letu otvorlla 2 meščanski šoli, 1 realno gimnazijo, 1 trgovsko ln l obrtno šolo za češki naraščaj Dunaja.
= Laška univerza v Trstu. Laški listi poročajo, da je italijansko naučno ministrstvo izdelalo štatute za italijansko univerzo v Trstu.
Polemika.
V pojasnilo.
Od uredništva »Slovenskega Učitelja« smo prejeli in objavljamo: Z ozirom na protest učiteljskega društva za radovljiški okraj glede tov. C e r n e j a, v katerem se trdi, da je »Slov. Učitelj« pisal, da je bil Cernej voljen v višji šol. svet od ljudstva, blagovolite sprejeti pojasnilo, da »Slov. Učitelj« tega ni nikoli pisal. Ozna čeni list ni nikdar pisal proti Cernejevi osebi, ampak je le zastopal stališče, da naj učiteljstvo lojalno samo poravna zadevo zastopstva, da ne bodo zopet segali v uči teljske vrste faktorji, ki stoje izvun stanovskih vrst. Mogoče je nastala poročevalčeva trditev na .podlagi nekega »Slo-venčevega« članka, ki pravi, da odgovar ja svetovni nazor »Slomškove Zveze« 90 % slovenskega prebivalstva. — »Slovenec« in »Slov. Učitelj« pa sta dva različna lista, ki imata le skupno svetovno naziranje.
Iz Jugoslavije.
—	Kolporterji. Po ljubljanskih trgih in ulicah se je pojavil nov stan — kolporterji. Prodajajo časopise Ln ob tej trgovini tudi nekaj zaslužijo, kar je prav. Ni pa prav, da se je tega posla lotila tudi šoloobvezna mladina, ki ne prodaja samo časopisov za denar, ampak daje občinstvu za nameček še svoje več ali manj neslane in sirove dov-tipe. »Laški kralj.je ubit!« kriči paglavec. »Piš me v . . .« odgovarja drugi. »Slovenec!« kriči eden. »Jugoslavija! Slovenec laže!« dela zase reklamo konkurent. »Atentat na Wilsona!« vpije novičar. »Al' si biu zrattn?« protestuje nevoščljivec. Itd. Vseh »dovtipov« iz umljivih razlogov ni mogoče objaviti. Svoj čas je bil takoj ogenj v strehi, ako je tak otrok Slovenca ali Narod nesel od soseda do soseda. »Mladina še zastruplja!« so jokali moralisti. Danes je vse dobro in prav. Po 5 do 10 kron zasluži tak otrok na dan. Da jih ne nese vsak domov je gotovo. Rajši žuli cigarete in se mami z alkoholom, pa postopa po ulicah od jutra do noči. Kaj ga briga šola in dom! Ni še dolgo odtedaj, kar nam je oblast govorila skozi okno, da mora ljubljansko učiteljstvo v red devati mladino po ulicah. Danes se ne zgane nobena oblast, da bi odvrnila mladino od spolzkih poti, ki jih nanje poganja kolportaža. Vsa okna so čvrsto zapahnjena. Da, da; ne samo kolporterji, tudi izdajatelji listov imajo dobiček! In kaj se potem menijo koristolovci, čeprav razpečavajo svoj papir na račun morale šoloobvezne mladine! Ce nihče drugi, pa zahtevamo mi, da naj otroke takoj izločijo od kolportaže! Naj ta posel opravljajo odrasli ljudje, ki jim od srca privoščimo, da si s tem opravilom izboljšajo svoje slabo materialno stanje.
—	Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v pondeljek, dne 24. februarja 1919, smo prejeli to-le obvestile: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije iz predsedstva in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 19. decembra se odobri brez ugovora. Na znanje se vzame, da je obč. svet v mestni šol. svet odposlal svetovalce: Antona Li koza rja, dr. Josipa Pippenbacherja, dr. Karla Trillerja in Ra-sta Pustoslemška, kot njih namestnike pa občinske svetovalce: Aleksandra Hudo-vernika, Jakoba Smoleta, Engelberta Franchettija in Simona Praprotnika. Na znanje se vzame poročilo o dnevnih zavetiščih za ubožno šolsko mladino za leto 1^18 in sklene se izreči zahvalo njih vzdr-
ževalcem: mestni občini, deželni vladi za Slovenijo, poverjeništvu za socialno skrb in komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo dežeine uprave. Višji šolski svet je naprositi, ua prevzame voditeljici dnevnih zavetišč na 11. mestnih deški šoli in pa v bp. £>iski v status mestnih učiteljic. Celotno poročilo je predložiti višjemu šolskemu svetu. Poročili o dobrodelni akcij' dobave brezplačne obutvi ubožnim šolskim otrokom vobče in posebno še prvo oouajanceui in prvoobbajankam ljubljan-smu ijuuSKin šol v soiskein letu 1917/8 se vzame na znanje in se predloži višjemu suokemu svetu, izreka se za tozauevno veieausno podporo mestni občini, deželni viaui za Slovenijo, veietvorničarju K. Pollaku in komisiji za začasno vodstvo in li-kvi£iacijo deželne uprave najtoplejša za-livaia. rorociio o dobrodelni akciji dobave brezplačne obleke otrokom — sirotam Ijuoijanskih ljudskih šol v šolskem let^ iyia/y se vzame na znanje in se ima predložiti višjemu sotskemu svetu. Na tej tako vrlo uspeli akciji — obdarovanih je bao nad luu sirot — je izreči dostojno zahvalo ouboru »Slovenskega društva zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in za oskrbo mladine« in pa pover-jenistvu za sociaino skrb: prvemu za do bavo, drugemu za iniciativo in posredova nje. .Prošnjo začasne učiteljice ženskih rocmh del na 1. mestni dekliški šoli v Ljuuijani Marije Meskove za stalno name-šcenje je predložiti višjemu šolskemu svetu s priporočilom, da ji v smislu nove na-redbe z dne 14. februarja 1918, št. 361 Uiradni list št. 11.), ugodi. Več prošenj tukajšnjega učiteljstva za daljše dopuste je, zasnsavši mestni fizikat, višjemu šolskemu svetu priporočilno predložiti z nasvetom, da se jim ugodi. Pripoznajo se dospele petletnice, in sicer: katehetu Antonu Cadežu lil., nadzorniku K. Simonu VI., učiteljici Marti Maierjevi I. provizor-na in učitelju Andreju Rapetu IV. — Na znanje se vzameta poročili o preosnovi nemškega ljudskega šolstva. Zaključili sia se po naročilu poverjeništva za uk in bo-gočastje dne 15. februarja 1919 zasebna deska trirazrednica nemškega šolskega društva in pa zasebna dekliška štiriraz-rednica ljubljanskega nemškega šolskega kuratorija, ker nista imeli pravice javnosti dežeine vlade za Slovenijo (uradni list 109. A..) Njih razredi so se s 16. februarjem 1919 priklopih kot manjšinjska deška, oziroma kot manjšinjska dekliška šola 11. mestni deški in pa i. mestni dekliški šoli pod skupnim vodstvom teh šol. Bivše učiteljsko osobje se je dalo vzdrževalcema na dispozicijo. Za novi manjšinski šoli so pa imenovani kot začasni učitelji, oziroma kot začasne uičteljice, in sicer: za deško šolo: izprašan učiteljski kandidat in bivši začasni učitelj na šišenski deški osemraz-redmci Ivan Kunst, izprašan učiteljski kandidat Albin Boštjančič ter izprašana uciteijica in bivša suplentka na 1. mestn: deški ljudski šoli Ana Košca; za dekliško šolo: začasni učiteljici Leopoldina Kum-pova in Olga Knezova in suplentka Ljud mila Slanovčeva — vse tri iz II. mestne deske šole. Na mesto Kumpove in Knezo ve prideta na II. mestno deško šolo kot začasna učitelja izprašana učiteljska kandidata Viljem Menard in Alojzij Kresal, na mesto suplentke Ljudmile Slanovčeve pa suplentka Marija Petelinova iz V. mestne deške šole. izprašana učiteljska kandidat ka in bivša suplentka zavoda »Sacre co-eure« v Pressbaumu pri Dunaju Verena Josinova, ki je izgubila ondi službo kot Jugoslovanka, se imenuje pa proti naknadnemu pritrdilu višjega šolskega sveta za brezplačno suplentko na I. mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu v odpomoč voditeljici te šole, ki šteje sedaj po priklopitvi manjšinske dekliške šole 24 oddelkov z 1100 učenkami. Prošnji voditeljev I. mestne deške ljudske šole in pa šišenske deške osemrazrednice za dispenzacijo od razrednega pouka in privolilo nadomestne učne osebe se predložita priporočilno višjemu šolskemu svetu. Prošnjo Josipine Ka-linove, stalne učiteljice na I. mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu, za vštetje prej dosluženih let — prosilka je službovanje svoj čas prekinila — v pokojnino, je priporočilno predložiti višjemu šolskemu svetu z nasvetom, da se ji ugodi. Ko zapisnikar pojasni še.neko interno zadevo administrativne vsebine, zaključi predsednik sejo, zahvalivši zbornike na udeležbi — Tovarlšlce in tovariši letnika 1908! Dnel5. julija 1918 je preteklo deset let, odkar smo se poslovili od šolskih klopi ljubljanskega učiteljišča. Gotovo bi bili desetletnico praznovali na najslovesnejši način, če ne bi bilo prišlo nad nas gorje svetovne vojne, ki nam je prinesla v bolečinah porojeno Jugoslavijo. Zdi se mi nujno potrebno, da se po desetih letih snidemo, kar nas je še ostalo. Usoda me je zanesla v srce Slovenije, v belo Ljubljano, kjer — mislim vsaj tako — najlažje delam za naš sestanek. Zato poživljam vse tovarišice In tovariše, da naj mi nemudoma sporoče 1.)
svoj točni naslov, 2.) službeni značaj, 3.)
čas usposobljenostnega in mogočih drugih izpitov, eventualno tečajev, 4.) posebne nasvete in misli glede kraja, časa in načina nameravanega sestanka. — Vsi omenjeni podatki se za sestavo tozadevnega poročila nujno potrebujejo. Zato upam, da se vsakdo točno odzove. Tovarišice in tovariši 1 Praznik naše desetletnice naj bo praz • nik dela za narodovo in našo lastno izo-razbo! Zato naj vsakdo dobro premisli, kako bi ga najdostojnejše proslavili, in naj svoje misli sporoči na moj naslov, da se potem v krogu najbližnjih tovarišev pomenimo in prisodimo temu ali onemu posamezne vloge. Končno prosim z beseda mi: »Eden mora začeti!« že vnaprej vsakogar oproščenja zaradi tega poziva — V Ljubljani, 11. sušca 1919. — Albin L a-j o v i c , učitelj, Ljubljana, Dunajska ce6ta št. 17. II.
—	Usposobljenostne preizkušnje za
obče ljudske in meščanske šole v pomladanskem terminu 1919 se prično na državnem učiteljišču v Ljubljani v petek dne 25. aprila, ob 8. url. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostih preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno okrajnemu šolske -mu svetu, da bodo najpozneje do 10. aprila v rokah izpraševalne komisije.
—	Imenovanje. Arhivarja dr. Milka Kosa je imenovala deželna vlada za znanstvenega sotrudnika brez činovnega razjeda na ljubljanski licejski knjižnici.
—	Poročil se je tov. Viktor Mihelič, nadučitelj pri D. M. v Polju, z gdč. Leopol-dino Praznikovo iz Zagorja. Bilo srečno!
—	Koroškim učiteljem in učiteljicam javnih ljudskih in meščanskih šol je višji solski svet v Ljubljani nakazal službene prejemke takoj pri nameščenju in obvestil o tem učitelje z dekreti; davčne urade v Velikovcu, oziroma Dobrlivasi, Pliberku in Železni Kaplji pa z rednimi nakazili. Zaradi mnogobrojnih pritožb je pa dognal višji šolski svet, da njegove odredbe niso prihajale na cilj. Dogajalo se je, da je pre jel učitelj svoj dekret, na davčni urad pa ni dospelo nakazilo, tako da ni bilo mogoče izplačati prejemkov, a učitelj ni dobil obvestila, tako da ni mogel iti po svoje prejemke. Višji šolski svet je stvar natančno preiskal in dognal, da je odpravništvo deželne vlade vse odloke redno odpravilo. Ker pa tudi po dvakrat ali po trikrat odposlanih odlokov učitelji, oziroma davčni uradi niso prejeli, je sum opravičen, da na poštah ali na poti posega vmes zločeshi roka, ki nagaja, da oškoduje naše narodno učiteljstvo. Višji šolski svet je pred nekoliko dnevi brzojavno odredil, da naj davčni uradi izplačujejo službene prejemke po vsebini odlokov, ki se z njimi izkažejo učitelji.
—	Goriškim učiteljem, vpokojencem in vdovam, ki bivajo tostran demarkacij-ske črte, je višji šolski svet v Ljubljani odmeril in nakazal vojnodraginjsko dokla-do za leta 1918 in 1919. Priglasilo se je 80 aktivnih učiteljev in učiteljic, 29 vpoko-jencev in 17 vdov. Za 19 oseb se še ni nakazala draginjska doklada, ker so potrebna še pojasnila. Deželno knjigovodstvo v Ljubljani je dobilo ukaz, da nakazila po poštni hranilnici kar najhitreje izvrši, tako da prejmejo upravičenci draginjsko dokla-do za leto 1918 in za mesece prosinec, svečan in sušeč po odbitku predujmov, ki so jim bili v letu 1918 izplačani, v skupnem znesku; od 1. malega travna 1919 naprej pa v mesečnih obrokih. Reklamacije naj se vlagajo na višjem šolskem svetu.
—	Ravnatelj Ivan Macher t. Dne 11.
t. m. je umrl po daljšem bolehanju ravnatelj mestnega dekliškega liceja Ivan M a -c h e r. Pokojnik je bil prišel v Ljubljano iz Dalmacije in je bil za dr. Požarjetn imenovan za ravnatelja mestnega dekliškega liceja, kjer se je z vso vestnostjo posvečal svojim poklicnim dolžnostim. Iz-vun teh je bil goreč planinec in si je poleg pokojnega prof. Orožna pridobil ne-venljivih zaslug za Slov. plan. društvo, katerega odbornik je bil do zadnjega. Macher je bil dober šolnik in prijeten družabnik. Preden je prevzel ravr.ateljsko posle na liceju, je bil profesor na ljubljanskem učiteljišču. Pisal je tudi šolske knjige. Med učiteljstvom je imel mnogo dobrih prijateljev. Blag mu bodi spomin!
—	Peter Končnik t. V Gradcu je pretekli teden umrl dvorni svetnik v pokoju Peter Končnik, star 75 let. Pokojnik je bil rodom koroški Slovenec in je spisal več slovenskih učnih knjig. Ko je prišel za ravnatelja na celjsko gimnazijo, se je prelevil v narodnem oziru. Kot tak je na to hitro avanziral. Bil je deželni šolski nadzornik na Kranjskem in kasneje v Gradcu. Pokoj mu bodi!
—	Žensko učiteljišče v Mariboru. Ženskega učiteljišča v Mariboru več ni otvorljo. V manjšinskih šolah poučujejo od tretjega leta naprej obvezno slovenščino, za gojence In gojenke nemškega
učiteljišča tedaj ni več služb, s čimer odpade tudi potreba še nadalje vzdrževati ta zavod.
Imenovanje mestnih, ozir. okrajnih šolskih nadzornikov.
Dokler se šolstvo ne uredi stalno, so imenovani za mestne, oziroma okrajne Šolske nadzornike:
1.)	za območje političnega okraja ljutomerskega, sodnega okraja svetolenarškega in za obmejne šol« v političnem okraju radgonskem: Josip R a j š p, nadučitelj v Ormožu;
2.)	za območje sodnih okrajev ptujskega in ormoškega: Pavel Flere, nadučitelj v Letušu;
3.)	za mesto Maribor in meščanske šole bivše vojvodine Štajerske: Friderik Šijanec, glavni učitelj na državnem učiteljišču v Mariboru;
4.)	za območje sodnih okrajev mariborskega (okolica) in slovenjebistriškega in za obmejno šole v političnem okraju Upniškem: Matija Lichtenvvallner, začasni mestni šolski nadzornik v Mariboru;
5.)	za območje sodnih okrajev konjiškega, rogaškega in šmarskega: Henrik Schell, nadučitelj v Konjicah;
6.)	za območje sodnih okrajev celjskega, laškega in Vranskega: Ludovik C e r n e j, nadučitelj v Orižah;
7.)	za območje političnega okraja slovenje-graškega in sodnega okraja gornjegrajskega-. Miha Ormovšek, nadučitelj v Pilštanju;
8.)	za območje političnega okraja biežiškega: Gustav Vodu še k, okrajni šolski nadzornik v Trbovljah. ^
Solski nadzorniki Matija H e r i c, Alojzij Schechel in Josip Supanec so odstopili; njim kakor tudi začasnemu vodju nadzorništva v Mariboru Jakobu J u r k u Je poverjeništvo za uk in bogočastje izreklo priznanje in zahvalo za njih trud
Poverjenik za uk in bogočastje: dr. Verstoviek, s. r.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovojlnl organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XIII. izkaz.
Po 4« K: Učiteljski zbor gluhonemni-ce — Ljubljana. Po 20 K: Peter in Mira Jankovič — Šmartno na Poli. p. Slov. Bistrici; A. Zabukovšek — Sv. Lenart v Slov. gor. Po 15 K: J. Kopič — Sv. Lenart v Slov. goricah. Po 10 K: Froin Al., From L., Kocmut Iv., Črnko J. — Sv. Lenart v Slov. gor.; Jaklič Franc — Radovljica; Marija Pezdirjeva — St. Vid pri Zatični; Potokar Fran — Dragatuš; Mahkota Anton — Voklo; Amalija Keceljeva — Šenčur pri Kranju; Zirkelbach Viljem — Prebija p. Gorenja vas nad Škofjo Loko. Po 6 K: Ozimič M. — Sv. Lenart v Slov. gor.; Blejec L. — Trzin. Po 5 K: Golmajer Ivan — Breznica, Gorenjsko; Avrelija Vrezčeva, Marija Pirčeva — Vel. Trn p. Krško. — Današnji izkaz 222 K. Prej izkazanih 3480 K. Skupaj 3702 kron.
Ivan Petrič, Ljubljana-Sp. Šiška.
Listnica uredništva.
Vojaška odpravnina: Najprej se morate na voj. intendanci oglasiti za o d p u -stnicoinvta namen predložiti verjetne dokaze, da ste bili res častnik (legitimacijo s fotografijo ali kako drugo vojaško listino). Ko dobite oapustnico, vložite prošnjo za odpravnino. Tej prošnji morate priložiti odpustnico, ker Vam brez nje ne priznajo odpravnine.
Zdravniško izpričevalo: Nekaterih razpisov se še vedno drže stari avstrijski repi (n. pr. za bivše Kranjsko). Najbolje, da ugodite vsem pogojem, ki so navedeni v vsakem posameznem razpisu, da Vam prošnje birokrati zaradi formelne napake ne zavrnejo. Na pristojnem mestu so nam obljubili, da odpravijo vse take starinske moljaste krpe. Zadnji čas je že!
Jugoslavija 5: Učiteljica ženskih ročnih del je dolžna prevzeti maksimalno število učnih ur (ne samo po 10 ur na teden); to pa že zaradi tega, ker je sedaj tudi njih materialno stališče urejeno.
Neveste: Lahko se po novem poročite tudi z neučitelji. Okrajno glavarstvo Vaše srčne zadeve nič ne brigajo, zanje bi se utegnil zanimati le okrajni šolski svet.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
NaS denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 28. februarja 1919 K 35.238*14.
Uradne ura« Vsak četrtek In vsako soboto od >/»6. do l/z6. ure popoldno.
Š . 168/o. Š. sv.
Razpis učiteljskih služb.
Na šestrazredni ljudski šoli na Jese. nicah (šolski okraj Radovljica) so z dovo. ljenjem višjega šolskega sveta tri učni) mesta razpisana v staLno nameščenje, h, sicer izključno za učitelje.
Pravilno opremljene prošnje naj st vlože po predpisani službeni poti do dtic
15. marca 1919. pri okrajnem šolskem svetu v Radovljici,
Prosilci, ki še niso stalno nameščen v javni šolski službi v Sloveniji, naj v dokaz svoje polne fizične sposobnosti za šol. sko službo prilože državno uradno zdravniško izpričevalo.
Okrajni šolski svet v Radovljici, _dne 21. svečna 1919._
Štev. 381/1-19. Kazpigi
učnih mest v šolskem okraju Maribor.
1.)	S t. II j v Slov gor., petrazredna slovenska ljudska šola, eno učno mesto, stalno.
2.)	F r a m , petrazredna ljudska šola, dve učni mesti, stalno.
3.)	K a m n i c a pri Mariboru, petrazredna ljudska šola, eno učno mesto, staino,
4.)	Jarenina; petrazreana ljudska šola, eno učno mesto, stalno.
5.)	R a č e , trirazredna ljudska šola, eno učno mesto, stalno.
6.)	Sv. Križ nad Mariborom, dvorazredna ljudska šola, katoliški verouk, nadučiteljsko mesto.
7.)	L e g e n , pošta Brezno, trirazredna ljudska šola, dve učni mesti, stalno ali začasno.
8.)	Leitersberg - Krčevina, štirirazredna slovenska ljudska šola z ene vzporednico, dve učni mesti stalni.
9.)	Sv. Lovrenc nad Mariborom petrazredna ljudska šola, kat. verouk, eno nadučiteljsko in dve učni mesti, stalno ali začasno.
10.	)S v. Martin pri Vurbergu, trirazredna ljudska šola, dve učni mesti stalno ali začasno.
11.)	Zgornja Sv. K u n g o t a , dvorazredna ljudska šola, katoliški verouk, nadučiteljsko mesto.
12.)	Slivnica pri Mariboru, štirirazredna ljudska šola, eno učno mesto, stalno.
13.)	S večina, pošta Zg. Sv. Kun-gota, trirazredna ljudska šola, katoliški verouk, nadučiteljsko mesto.
14.)	Selnica ob Dravi, petrazredna ljudska šola, dve učni mesti, stalno ali začasno.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti
dne 15. malega travna 1919-pri dotičnih k rajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Maribor,
dne 1. sušca 1919.
Predsednik: dr. Lajnšlc, s. r.
bbbbbbbbbbbbbbb s bbbobbbbbbbbbbc
čifajfie I
Ravnokar je izš!a knjižica
Dr. B. Derž :
Dojenček, njega negovanje in prehrana.
□
B
0	uujcuicn, ujegu ucyuiunjc tli piuuuuu.	c
1	G
g	Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in
D	krepke otroke, moivjo čitati to knjižico.	"Č
§	Pisatelj — zdravnik strokovnjak za otroške	p
O	bolezni — podaja praktične nasvete, kako	c
Q	je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča	j-
9	pri Tiskovni z»drugi v Ljubljani, Sodna	S
"	ulica št. 6. Cena K 3, s poštnino K 3"30.	t
O	Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje	i § knjižica po povzetju, a
bsbbabbbbbbbsbb b bbbbbbbbbbsbbbc
Naročajte in Širite brošuro:
Načrt preustrojitve šolstva =5 in narodne vzgoje =
Sestavil odsek Zaveze jugoslovanskega :: učiteljstva za preastrojitev šolstva ::
——— Cena 2 K. .
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
¡4
3
Prva jugoslovanska izde-- - - lovalnica godal - - -
Vaclav Schramm
Celje — Graška cesta — Celje
priporoča p. t. učiteljstvu svojo veliko zalogo godal, pihal, muzikallj, harmonik, . strun in drugih godbenlh potrebščin. Popravila se izvrše nujna-tančneje. — PosUtiba točna in cena.