Razne stvari. Iz domačih krajev. Pastirski list. Premilostljivi knez in gkof so izdali za velikonočne praznike prekrasen pastirski list o vstajenju Jezusa K r i s t u s a. List se ravnokar tiska in se bode ob koncu tega tedna razposlal. Poslanec g. Jos. Žičkar s tovarisi je stavil na naučnega ministra interpelacijo zaradi preziranja slovenskega jezika na m ariborskih učiteljiščih. Vinogradnikom pomod. Predlog posl. Žičkarja intovariševv pomoč vinogradnikom so glasi: »Trtna uS vedno hujše uničuje spodnještajerske vinograde. V Halozah, polit. okraj Ptuj, se nahajajo n. pr. cele občine, katere ži.vijo samo od vinogradov, a so sedaj izročene največji revščini. Ker so skoro vsi posestniki vinogradov itak že z dolgovi preobloženi, ie popolnoma nemogoče, da bi si mogli z lastnim denarjem prenoviti ugonobljene vinograde. Državni zakon z dne 28. marca 1792, št. 61 določa sicer, da naj država in dežela z neobrestnimi posojili pomagata vinogradnikom, kojih vinograde }e uničila trtna uš. Toda ker je po tej postavi država navezana na deželo in postavno ne more več dati nego dežela, ker se za prenovitev takih vinogradov potrebuje veliko denarja, ker posamezne dežele vsled razmeroma pičlih dohodkov težko dajejo v navedeni namen tako velike podpore, ker bi pri tem postopanju se prenovitev vinogradov odložila do nedcglednih časov in bi bedo trpeče prebivalstvo vsled tega moralo dobivati od države izvanredno podporo, ako bi država ne hotela pripustiti, da se izselijo, vsled tega je hitra in izdatna pomoč neodklonljivo potrebna. Ta pomoč pa je le mogoča, ako se postava z dne 28. marca 1892 v tera smislu spremeni, da je država sicer redoma navezana na visokost podpore, katero dovoli dežela, v izvenrednih, nujnih slučajih pa sme tudi brez ozira na deželo dajati taka brezobrestna posojila. Podpisani predlagajo, da se omenjena postava v tem smislu spremeni in da se ta predlog izroči vinarskemu odseku. V Šmarju pri Jelšah je umrl ondotni davkar, g. Josip Kaifi. Bil je med ljudstvom priljubljen in vedno zvest svojemu narodu. Trajen mu spomin! Proizvajalci cementa so imeli na Dunaju dogovore, da se pogovorijo o ustanovitvi kartela, kar v bistvu ni druzega, nego nekaka zadruga, ki določuje ceraentne cene. Vse se druži, da določuje lahko svojim izdelkom cene, zato se mora tudi kmet, da bo lahko narekoval cene tudi svojim pridelkom. Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru g. Rikard Denzel, znan livar zvonov in posestnik mestnega kopališča. Zakon o trgovini žita na termine. Poljedelski minister je naznanil te dni, da predloži v jeseni zakon o preosnovi borzne terminske trgovine s poljedeljskimi pridelki. Trgovina na termine je ona trgovina, ki se sklopa na borzah za dokčon >*as in ki je urejena po borznih navadah. Blago se namreč po sklepu trgovine na določen obrok (termin) ne sprejme in ne plača takoj, temveč še-le v določenem času, črez mesec, dva ali več mesecev. Pri sklenjeni kupčiji na obrok se določa kolikost blaga, njegova kakovost in cena. Vse to pa je po borznih navadah dotičnih borz primerno omejeno. Najnavadneje se sklepajo terminske kupčije v žitu, kavi, sladkorju, špiritih, bombažu, volni itd. Minister je pojasnjeval, da ne more še izjaviti, da-li bo ta zakon obsegal prepoved ali pa samo omejitev in preosnovo terminske trgovine. Vsekakor se sklepa, da se terminska trgovina ne odpravi popolnoma, ker je minister izrekel, da se bo oziral na vse zakonite trgovinske težnje, katere koristijo tudi poljedelstvu. Nadalje je bilo iz njegovega govora povzeti, da se bo skušalo vsera opravičenim pritožbam trajno in vspešno odpomčči. Nesreča. Na cesti iz Ribnice ob kor. žel. na Brezno se je zvrnil dne 12. t. m. voz z deskami na Jan. Ambroža in ga ubil. Sv. Lenart v Slov. gor. Zdravnik g. Jos. Joras je dne 24. t. m. umrl. Bil je pri ljudstvu jako priljublien. Blag mu spomin! Ljutomerski Slovenci so dobili slovenskega kleparja Franja Rižnarja. Stanuje v posojilniški hiši na Ščavnici. V kratkem se naselita v Ljutomeru slovenski usnjarski mojster in dimaikar. To je prava pot za narodno-gospodarsko saraoosvojitev. Skrbite povsodi za slovenske trgovce in obrtnike! Pri Sv. Juriju ob Sčavnici je zdravnik g. Aleksander Dennino 25. marca umrl. Ko še je stanoval pri Sv. Trojici v slov. gor. je bil jako iskan zdravnik. V Murščaku župnije Sv. Jurija ob Šfiavnici so 24. marca zvečer ob 9. uri pogorele štiri viničarije in sicer dr. Neubauerjeva, adraontskih beneiliktincev, Slavičeva in Murkovičeve Lucije; vzrok je neznan. Sv. Ana na Krembergu. Iz Draženberga se nana porofca: Dne 14. marca so našli na Domanjkovem domu župnije Sv. Junj v Slov. gor. mrtvega Simona Kranarja, posestnika v Draženbergu pri Sv. Ani. Dne 13. marca je še zdrav odišel od doma k svojim goricam, drugo jutro pa so ga našli kot mrtveca. Bil je mož stare korenine in navad, zato pa se o njem tudi ni moglo reči: »Škornje na biks, v žepu pa nič!» Naj v miru počiva! Iz Kebla nam naznanja prijatelj lista, da je ondotni 6. gsp. župnik L. Kramberger hudo bolan, in župljani ga priporočajo vsem znancem in prijateljem v gorečo molitev. — Dne 2. marca je prišel v kebljsko župnijo nek mož, ki je kar nasejal 410 gld. in razne listine. Denar in listine so se vrnile njegovi ženi, ki se je oglasila. Nogo odtrgalo je vrtalo dne 25. t. m. pri Sv. Jožefu v Mariboru lantu Koritniku. Vrtalo ga je vdarilo s tako silo, da je noga od kolena dol zletela v en kraj, ponesrečen iant pa v drug kraj. Pomilujemo hudo prizadeto delavsko družino! Sv. IIj v Slov. gor. Naša troperesna deteljica Holtschl, Sadu in Repnik hoče uprizoriti veliko gonjo nasproti našemu listu, oziroma šentiljskim mladenifiem zavolj njih kat. narodnega mišljenja. Na vse načine se trudijo, da bi jih ugnali v kozji rog, kar se jim pa po naših mislih ne bode posrečilo. Tovariši! Bodirao sicer mirni, a delajmo tem navdušeneje za probujo milega nam naroda! Složno naprej! G. Holtschlu od Št. Ilja njegovo iskanje po »Gosp.« dopisniku ne gre nič po sreči. Zdaj misli na nekega mladen'ča, ki še niti >Gospodarjev« naročnik ni, velikomanj pa še dopisnik. Istiniti dopisnik pa s pomilovanjem zre iz svojega zatišja te iskalce neizgubljene stvari ter se jim dobrovoljno smeie, ker jih bode prihodnjič v »Gosp.« spet vestno »pokrtačil«. Belažena Dne 22. sušca smo zagrebli v Kozjem m!ado ženo Marjeto Kunaj, komaj 38 lpt. ?taro. Rajna je bila uzorna kmetica. Pa smrt ji je utrgala nit življenja in jo preselila v boljšo nebeško domovino. Pogreb je bil tem žalostneiši, ker so poleg mlade žene ob enem pokopali tudi njenega že več dni starega otroka. Naj jima sveti večna luč! Sv. Križ na Murskem polju Poroča se nam: Utnrla ie dne 19. t. m. občespoštovana gospodinja Stiblarova iz Bučečovec. Kako priljubljena \e bila draga pokojnica, kazalo je ranogoštevilno zbrano občinsvo v četrtek. Od blizu in daleč so prihiteli žalujoči znanci in sorodniki, da ji izkažejo zadnjo čast. Bila je v dobi 48 let ter je zapustila še dva nedorastla otroka. Svetila njej -ečna. luč! — Na Joželovo ie umrl v Logarovcih tamkašnji starosta Anton Kolar. Njegova zvesta družica, s katero ie obhajal leta 1892 zlato poroko, ga je zapustila pred štirimi leti. Bil je svoje dni občespoštovan lončar in posestnik ter naročnik našega lista. Blagi starček v miru počivai! Od Sv. Jošta na Kozjaku se nam poroča, da je ondi 19. marca preminol 88 Jet stari prevžitkar Marko Feldin p. d. Brdelak. Mož v svojem življenju ni bil n i k d a r bolan; zdravnika, lekarne ni n i k d a r potreboval. V nedeljo (17. marca) počuti se slabotnega, ter zakliče svojcem: »Umrl bom; zdaj pa le po gospoda!« — Imenovanec je živel trezno, varCno; pri ovsenjaku pa prebil toliko telesnega napora kakor nobeden drugi tukajšnjih faranov. — Počitek toraj možu na vršacu kozjanskih planin! Iz Gradca. Dne 26. t. mes. je bil promoviran doktorjem bogoslovja gospod Matej 0 s e n j a k. Bivši deželni glavar štajerski Gnudaker grof Wurmbrand je dne 26. t. mes. umrl, zadet od kapi. Zoft na dopustu. Vodja politične ekspoziture v Konjicah in naš stari znanec g. Zoff je dobil trimesečen dopust. SpodDještajerski Slovenci želijo, da bi se ta dopust raztegnil na vedno. Med dopustom bo devetkrat v mesecu zahajal v Konjice okrajni komisar iz Celja. Iz Radenec. Dragi občani! Ker se bliža čas volitev v občinski odbor, opozarjam vas, da se pripravite skrbno, drugače vas premagajo nemškutarji, kateri agitirajo že na vso sapo, da bi spravili občinski odbor pod svojo zastavo. Misiim, da se pripravite tem skrbneje, ako se spornnite, s kako silo so se zagnali v vas vaši nasprotniki pri zadnjih volitvah volilnih mož. Združite se torej vi narodni možje na dan volitve, priditi vsi neustrašeno na volišče ter si volite take može v občinski odbor, kateri bodo branili občino pred sovražnim navalom, ne pa takih, ki bi pomagali prcdajati občino v nemškutarske roke. Skrbite torej, da si ohranite občino v slovenskih rokah in da ne zavlada nad nami gerinanski duh. Vam vsem pa, ki ste tako rekoč zapustili mater Slovenijo, iz srca želim, da bi spoznali svojo nespamet ter pomislili da: Na slovenski zemlji vas je mati slovenska rodila, mati slovenska vas je dojila, mati slovenska vas je odgojila in morebiti vas bode tudi zernlja slovenska pokrila. Vi pa tako rekoč z nogami teptate besedo materino. Želim vam iz srca, da spoznate svojo zmoto ter stopite zopet pod zastavo matere Slave. Vaš prijatelj! >Sudst. Presse« je bila včeraj zaplenjena zaradi dopisa iz Ptuja. Ker je bilo že veliko stavka razmetano, ko se je izvršila konfiskaeija, ni se mogla prirediti druga izdaja. V Celju je neki gospod, ki se prišteva narodnim trgovcem. Ta naroden trgovec se je začel v zadnjem času tako čudno spreminjati, da se vprašamo: ali ga je prištevati še našim ljudem ali ne ? Kolikor nam znano se je ž njim v tera obziru že obraeunjevalo; treba pa bode narediti kmalu »konečniračun«, da se nam ne bodo nasprotniki enkrat radi naše dolgoduSnosti v obraz smejali. Nesrečna smrt. V Celju je dne 23. t. ra. po noči skočila skozi okno iz 3. nadstropja blaga gospa Josipina Gregorinova, soproga dež. sod. svetnika, ter pri priči izdihnila. Bolehala je na živcih, ter v hipnem napadu te bolezni našla svojo smrt. N. v m. p.! Iz šole. Deželni šolski svet je izrekel profesorju na mariborskem učiteljišču g. Iv. Vrežetu za njegovo delovanje na zavodu svoje priznanje. — Nadučitelj pri Sv. Janezu na Pe6i je postal g. Anton Glaser, dosedaj v Pernicah. nadučitelj pri Sv. Marjeti na Pesnici g. Martin Breznik, dosedaj v Žetalah, nadučitelj na Ščavnici g. Mat. Spende, dosedaj pri Sv. Petru v medvedovem selu; stalni učitelji so postali: v Vojniku g. Teod. Mahorčič, pri Sv. Antonu v Slov. gor. g. August Lah, v Podsredi g. Anton Potočnik, pri Sv. Duhu v Halozah g. Anton Pesek, pri Sv. Barbari v Halozah g. Fran Cvetko, pri Sv. Lenartu v Slov. gor. gdč. Amalija Hojnik, pri Sv. Miklavžu zraven Ormoža gdč. Micka Skrlec. Sv. Martin na Paki. Tukaj so dobili iantje polcUce k vojaškemu naboru od slovenograškega okrajnega glavarstva samo v nemškem jeziku. Vsi so bili nad tem zelo ogorčeni. Precej so se pomenili in listke nazaj poslali s pripomniio, da teh ne razumejo in da se jim naj slovenski pošljejo. Okrajno glavarstvo jim je že v štirih dneh poslalo samo slovenske poklice. Ziveli zavedni slovenski fantje. Celjske novice. Na celjski bolnišnici se je ustanovilo mesto tretjega zdravnika. Deželni odbor je nastavil kot zdravnika Nemca dr. Golitscha. — Pri podiranju zidovja, ki je obdajajo pokopališče sv. Maksimiljana, se jft dne 23. t. m. sesul del slabega zidovja ter teško poškodoval polirja, da je kmalu umrl v groznih bolečinah. — Celjski mestni očetje so dovolili denarno podporo »bundu« moravskih Nemcev. Naj bi rajši podpirali spodnjeStajerske reveže. — V nedeljo je predstava v »Narodnem domu«. Kot gost sodeluje g. Perdan iz Ljubljane. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. — Preineščen je iz Celja v Logatec okrajni narednik g. A. Peteln, ter istodobno povišan c. kr. akcesistom. — Nemški listi trobijo v svet, da se bodo nekateri slovenski obrtniki kmalu začeli majati. Slovensko Ijudstvo iz mesta in okolice bo skrbelo, da se to ne bo zgodilo. Slovenec podpiraj Slovenca! Iz drugih krajev. Potres v Ljubljani. V petek, 22. t. m. zvečer so imeli v Ljubljani zopet potres. Zunaj se pntresni sunek sicer ni mnogo občutil, a v gledališču med predstavo so čutili močnejši sunek, slišalo se je votlo podzemsko bobnenje. Občinstvo je prestrašeno skočilo raz sedežev ia hitelo k izhodu. Le s težka se je pomirilo zopet toliko, da se je predstava završila. Dijaški nemiri v Rusiji. V Rusiji se je pričelo nevarno gibanje med dijaštvom, kateremu pravega izvora težko najdemo, ako ne izrečemo slutnje, da se je v nezavedno rusko mladino zanesel morda kak tuj, obstanku Rusije sovražni duh. Zdaj se poroča, da je v vseh večjih mestih Rusije dijaStvo jelo uprizarjati burne demonstracije, katerih se udeležujejo celo študentke. V Petrogradu, Moskvi, Kijevu, Karkovem in Odesi so bili krvavi spopadi med policijo, kozaki in dijaštvom. Poveljnik kozakov je težko ranjen, ranogo dijakov je aretovanih. Mojster tatov. V Parizu vjeli so tatu, po vsem meslu znanega in ga tirali v ječo. Milo je prosil, naj ga puste k policijskemu ministru. Dovolijo mu. Ko pride pred ministra, pade na kolena in prosi milosti. Minister je izprva neizprosen, a slednjič ga ganijo naile prošnje in pravi: »Dobro, za enkrat prizanesem, toda zadnjič. Gorje ti, ako te še zasačijo pri tatvini.« — »Gotovo ekselenca,« pravi tat, »poboljšal se bom. In da spoznate mojo resno voljo, vrnem Vam takoj srebrne zaponke, ki sem Vam jih ravno kar vzel raz čevelj, ko sem se Vaših nog oklenil.« Društvene zadeve. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 23. februarja do 15. marca poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije: kaplan A. Kolarič dar duhovščine v Vojniku pri Celju 10 K, kaplan Fr. Gartner v Hočah pri Mariboru 280 K iz nabiralnika v Šunkejevi gostilni in 8 K, nabranih pri občnem zboru bralnega in gospodarskega društva v Hočah, Iv. Lahovnik v Šmartnem pri Velenju iz nabiralnika 960 K, vesela družba pri Giintherju v Slov. Gradcu 6 K, učitelj Janko Karba v Ljutomeru zbirko 14 K, župnik M. Tertinek na Pernicah pri Muti 4 K; o b čine: celjska okolica 50 K, Zakot pri Brežieah 10 K, Svetina pri Celju 4 K ; p o s o jilnice: v Konjicah 50 K, v Mariboru 200 K, v Framu (Štaj.) 10 K; podružnice: v Lebnu (Štaj.) 49 K, za Slov. Gradec in okolico 2666 K, v Celju (moška) 158 10 K, v Žalcu 50 K, v Gradcu (izvenakadem.) 100 K. — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za dijaškoknhinjo: Slavna posojilnica v Framu 3u K. Vele6. P. superior Fr. Javšovec 10 K. G. dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru 10 K. Č. g. M. Zorko, kaplan pri i-\. Marjeti niže Ptuja 7 K. Dr. Franjo Rosina, odvetnik v Ljutomeru 10 K. Celjsko pevsko društvo priredi na korist družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo 81. sušca 1901 v veliki dvorani >Narodnega doma« v Celju gledališko predstavo Lumpaci Vagubund ali zanikarna trojica, čarovna bajka s petjem v treh dejanjih. — Spisal J. Nestroj; poslovenil J. AleSovec. Gospod Fran Perdan, člau dež. gledališča v Ljubljani, kot gost. Pred predstavo deklamuje gospica Meta Baševa S. Gregorčičevo pesem »Blagovestnikom«. Pri igri in v odmorih igra celjska narodna godba. Blagainiea se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob polu 8. uri. — Vstopnina: Sedeži v parterju od I.—II. vrste po 2 K 40 vin.; sedeži od III,—VII. vrste po 1 K 60 vin.; sedeži od VIII. vrste naprej po 1 K 20 vin.; sedeži na balkonu po 1 K 20 vin.; stojišča po 60 vin.; dijaške vstopnice in vstopnice za vojake od narednika doli 40 vin. V. redni občni zbor društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov, ki se je vršil dne 24. t. m. ob 4. uri popoludne v Celju je bil dobro obiskan. Udeležili so se ga tovariSi iz Ptuja in Konjic, bila pa je zastopana tudi I. skupina v Trstu, kar je vse zborovalce posebno navdušilo. Vsa čast Ptuičanom, Konjičanom in Tržačanom! Pogrešali pa smo tovarišev iz mnogih drugih krajev, iz katerih smo jih pričakovali. Iz poročila društvenega vodstva posnamemo, da šteje društvo sedaj 63 rednib, 16 podpornih, 7 ustanovnih udov. Kar se blagajničnih zadev tiče je imelo društvo minulo leto prejemkov 558 K 96 vin., izdatkov 519 K 51 vin., torej prebitek 30 K 45 vin. Skupnega premoženja šteje društvo 1169 K 15 vin. Tekora leta podarilo se Je 7 udom podpore v znesku 250 K. — Novi odbor sestavil se je tako-le: Predsednik z vsklikom g. Janez Bovha, odv. solicitator v Celju in posestnik na Miklavževem hribu pri Celju. Odborniki: gg. Ivan Dobršek, Josip Hvalenc, Josip Kolar, Fran Moškon, Vladislav Pegan, FranPišek; namestniki Anton Vrečer, Mihalj Vrečko, Davorin Škrabl — vsi iz Celja. Računska preglednika gg. Mirko Lorber in Aleksander Pinterič iz Ptuja. Občni zbor je sklenil utrditi zvezo s kranjskimi tovariši, ter skušati osnovati v Ljubljani II. skupino. Nadalje pa se je sklenilo na predlog tov. Ernesta Baša iz Trsta, stopiti v dogovor radi pristopa k društvu z hrvatskimi in dalmatinskimi tovariši, ter raztegniti svoj delokrog tudi na te pokrajine. Naj bi se uresničilo in prineslo obilo sadu! Zborovanje se je končalo ob 7 uri zvečer. Iz Celja. Dobrodelni koncert dne 24. t. m. vršivši se po zborovonju društva sl. odvetniških in notarskih uradnikov v prid podpornemu zakladu tega društva se je izvrstno obnesel. Udeležba sicer ni bila obilna, ker za koncert res ni bil sedaj pripraven čas, a vsekakor je ostalo še precej čistega dobička v dobrodelen namen, radi katerega se je vršil. A moralen uspeh je bil popolen. Kjer enkrat sodelujejo umetniki kakor sta g. dr. Stuhec in g. Beno Serajnik, zadostuje to popolnoma, ako bi tudi ne bilo drugih točk. Gospica dr. Serneceva pa je z neverjetno natančnostjo izvajala spremljevanie. Občinstvo je bilo kar očarano in oduševljeno ploskalo po vsakem komadu, zahtevajoč ponavljanja. Pa tudi petje in tamburanje je storilo svoj del k popolnemu užitku večera. Posebno pa je omeniti onih mladih umetnikov, ki so prednašali na klavirju težavne skladbe. Iz tega se razvidi, kako izvrsten pouk se deli v naši dični orglarski Soli, ki nam bode podelila in vzgojila še več umetniških močij. — Bil je to prvi koncert v enak namen, upamo pa da ne zadnji. Od Sv. Martina pri Paki se nam piše: Velečastiti gospod Jožef Kolarič, župnik, so tukajšnjem katoliškemu bralnemu društvu darovali 801epo vezanih knjig. Bralno društvo se je s tera blagim darom tako okrepilo, da smemo biti ponosni nanj. Blagemu dobrotniku pa kličemo: Bog Vam povrni stoterno! Mili darovi za društvo vednega češčenja: Kalobje 10 K 40 h, sv. Vid nad Valdekom 9 K, Šrr.arje 36 K, sv. M klavž pri Ormožu 14 K 22 h, sv. Bolfank na Kogu 6 K 4 h, Nasarje 10 K 64 h, Rogatec 5 K 40 h, Pernicu 20 K, Fram 20 K, Kamca 14 K, Teharie 34 K, Planina 10 K 40 h, sv. Jedert nad Laškim 15 K 26 h. Bralno in pevsko društvo »Maribor< priredi v nedeljo dne 31. sušca 1901 v veliki dvorani »Narodnega doma« giedališko predstavo. Uprizori se »Zapravljivec«, igrokaz s petjem v 3 dejanjih. Poslovenil J. Ogrinec. Začetek ob 8. uri zvečer. Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. Vstopnina: sedeži v dvorani od 1.—5, vrste po 50 kr, od 6—10. vrste po 40 kr. in od 11.—16. vrste po 30 kr., stojišče v dvorani 20 kr., sedeži na galeriji po 15 kr., stojišče na galeriji 5 kr. Vstopnice se dobe dne 31. sušoa od 2.-4. ured popoludne in cd 7.—8. ure zvečer pri blagajni v >Narodnem domu«. Čiani, ki se ne morejo izkazati, da so plačali udnino za zadnji mesec, in tisti, ki Se niso člani društva, dobe vstopnico le, ako plačajo razun vstopnine še 10 kr. udnine. Nečlani pristopijo na ta način k društvu. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Gospodarsko-bralno društvo v Kozjem je v prvi odborovi seii dne 19. sušca izvolilo si za podpredsednika g. dr. Mart. Šnbarja, c. in kr. sodn. pristava; tajnikom g. Anton Drofenika, kaplana; blagainikoin g. Jožef Druškoviča, trgovca; knjižničariem g. Mihael Pustišeka, kmečkega sina; namestnikom pa gg.: Janez Elsbacher, trgovee in Mibael Horvat posestnik in gostilničar. To so toraj nove po hudi borbi izvoljene mladike našega društva. Bog daj, da bi stoterni sad obrodile! — Gospodarsko - bralno društvo v Kozjem prosi vse rodoljube in prijatelje društva po deželi, naj nam pridejo na pomoč z darovi knjig, ker naša knjižnica je žal zelo slaba pri knjigah. Dragi rodoljubi, prav lepo vas prosimo, kateri imate na razpolago vsakovrstnih knjig, ne pozabite našega društva; ampak krepko mu pritecite na poinoč. Zelo vara bodo hvaležni naši društveniki — čitatelji. Saj veste iz poročil >SlovenskegaGospodarja<, da \e naše drustvo pretrpelo marsikaj hudega, predno se ie otreslo jarma Pikelnovega, in je sedai silno potrebno vsakovrstnih podpor. Kmetijsko bralno društvo nSloga" se priporoča vsem prijateliem, da mu blagovolijo darovati poštenih zabavnih knjig. Kdor bi imel takih knjig v večji množini, želi mu jih odbor tudi odkupiti. Vinc. Ušen, predsednik. Poudni shod vinarskega društva v Vurbergu se ie dobro obnesel. G. J. Bele je govoril o trsarstvu in sadjarstvu, za kar mu navzoči vinogradniki izrekajo zahvalo.